76
Iz državnega zbora.
Splošna razprava o državnem proračunu vršila se je za zborniško desnico po vsem povoljno. Nade, katere so si delali levičarji, da bodo s poojstrenimi napadi pomnožili ono nezadovoljnost, katera se je malo prej pokazala deloma med posameznimi klubi desnice in deloma med vlado in zborovo večino — splavale so čisto po vodi, in velik del zasluge, da se je to zgodilo, pripada levici sami.
G-ovori, kakoršni so bili oni štajarskega Carnerija, Maaga, izrekoma pa, kakor je bil političen del govora Plenerjevega, mora oči odpreti tudi še tako omahljivemu desničarju, in mu pokazati živo podobo onega, kaj desničarjev čaka, ako bi res levičarji še kedaj prišli do državnega krmila.
Kako velike in opravičene so še pritožbe Slovencev izrekoma na Koroškem in Štajarskem, dokazala je dolga vrsta uradnih činov obrnjenih zoper enakopravnost Slovencev v šoli, katere je navedel poslanec Raič v svojem govoru, ta govor pa je nemškim nasprotnikom tudi pričal, kako pravične, Nemcem neškodljive so zahteve Slovencev, in kako prazno je javkanje in upitje nekaterih nemških fanatikov o zatiranem nemštvu.
Dobrodejno značil je govor tirolskega poslanca dr. Katraina pravicoljubnost nemških konservativcev nasproti avstrijskim Slovanom.
Ravno tako je gališki poslanec, dr. Hausner levi-ških poslancev govore z nenavadno ojstrostjo in^spret-nostjo razinesanl. Najpomeuljivejši in v resnici odloči-ven za sedanji in prihodnji položaj vlade, kakor tudi zborniške večine bil je govor ministra Dunaj evskega, kateri je bil ravno pred govorom v daljni avdijenci pri cesarju. Povdarjal je, da je ravno inineča šestletna doba pokazala, da je dobro vladanje v naši državi mogoče tudi brez levičarjev, da se vlada ne smatra za parlamentarno in da se zato tudi skrb vlade obrača na vse rodove in stranke, da pa vlada v zavesti popolnega zaupanja cesarjevega trdnim zaupanjem zre v bodočnost v nadi, da se novo zborovanje prične s pomnoženo večino — Vtis ministrovega govora na večino in manjšino zborovo bil je vehkansk, tako, da se lahko trdi, da se je v večino povrnilo poprejšnjo zaupanje, manjšini pa je koj jasno postalo, česa se ima nadejati v prihodnosti kje bo vlada stala pri volitvah in po katerem programu se hoče ravnati v prihodnje.
Pred govorom javnega poročevalca sledilo je neka* stvarnih popravkov, uined katerih je omeniti oni dr'. Vošnjakov, v katerem je zavrnil trditev Plenerjevo, kakor da bi se ne skrbelo za poduk nemških otrok v Ljubljani. Popravek bil je po vsem stvaren, odločen in miren, zato pa tudi vspešen.
Glavni poročevalec dr. Matuš odgovarjal je v precej obširnem govoru na vse stvarne ugovore. Izredno pa se mu je posrečil sklep njegovega govora, v katerem je glede Mladočehov zagotovil, da so po vsem edini z drugimi v ljubezni do svojega naroda in svoje dežele pa tudi v svoji nepremakljivi zvestobi do države in dinastije. Kar pa zadeva skrajne elemente nasprotne stranke, razsvetlil je govor Schonererjev prvi dan bud-getne razprave na enkrat njene težnje in namene bliskoma tako jasno , da mora govornik tudi vse zmerne elemente nasprotne stranke naprositi, da na korist državi vse svoje moči združijo zoper poskušnje onih elementov.
Po pohvaljenem govoru glavnega poročevalca glasovalo se je in desnica s klubom Coroninijevim sklenila je proti ostali levici sprejeti poročilo budgetnega odseka za podlago nadrobne razprave.
Prvi govornik, ki se je pri nadrobni razpravi oglasil k besedi, bil je gornjeavstrijski poslanec dekan Pflugel pri dispozicijskem zakladu, katerega privoliti ali ne privoliti se zmiraj smatra za znamenje zaupanja ali nezaupanja za vlado.
Dekan Pflugel poprijel je besedo kot starosta Lich-tensteinovega kluba oziraje se pri svojem govoru na zadnje glasovanje tega kluba pri pristojbinski postavi, in je prav odločno zavračal mnenje, kakor bi bil ali kateri njegovih tovarišev kedaj nameraval z onim glasovanjem pokopati pristojbin8ko postavo ali pa vladi izreči nezaupnico , ampak nasprotno nameravali so njegovi tovariši z onim glasovanjem samo to doseči, da se kmetovalcem privolijo še nekatere polajšave več, kakor jih je uže v predlogu in pa da se borzi naloži primerno viši davek. Še bolj odločno pa je oporekal Pflugel mnenju, kakor da bi se bili hoteli njegovi tovarši k edaj ločiti od svojih pristašev na desnici, ampak prav nasprotno je res, da ostanejo zmiraj zvesti svoji stranki. Kakor govornik ljubi svoj narod in svojo ožjo domovino, tako prizna pravico enaka čutja gojiti za svoj narod in za svojo ožjo domovino tovarišem na desnici Poljakom, Čehom in Slovencem, ker vsi zvesti svojemu narodu ljubijo z enako zvestobo tudi našo skupno avstrijsko domovino.
Levičarji, poparjeni uže po govoru ministra Duna-jevskega,  bili  so sedaj po tako jasni in odločni odpo-
vedi onega kluba, ki jim je v enem slučaju pripomogel k večini še bolj potrti in razkačeni.
Strasten pristaš levičarski, Menger ni mogel prikrivati svojega srda in z strastjo in razkačenostjo, katera je kazala popolno slepoto, začel je tekoj Pflugelnu očitati breznarodnost in še dolgo vrsto druzih ljubeznjivosti prav po navadi jezičnih bab na trgu.
Dne 5. marca (v četrtek) ni bilo javne seje, ker so imeli odseki rešiti še več nujnih zadev. V petek in soboto pa dobilo je zborovanje novo lice. Ta dva dni, ko se je obravnaval proračun ministerstva notranjih zadev, za katere ima odgovornost minister Taaffe, govorili so veliko besedo ali prav upili so veliko vpitje na novo vstopivši pristaši velikonemškega Schonererja, ki so ga deloma celo prekosili.        ^                             .
Ti politiki so vsi Nemci iz Ceske: Knotz, Hanisch in Pollak. Prvi je kratek, čokat; rumenolas lekarničar, drugi nekaj veči in stareji s kratko, postriženo sivkasto brado, silovitega vedenja, po poslu odvetnik, tretji še večji pa tudi še stareji, videti je rodu prepeličarskega, ki se poleg politike peča nekoliko s kmetijstvom.
Vsi trije so vredni tovariši Schonererjevi po svoji politični barvi, po strasti staviti bi bili v ono vrsto, po kateri so uvršteni zgoraj in celo tako, da Schonererju pripada mesto za Knotzom. Zmožnosti so vsi skupaj pičle razun, ako bi se razgrajanje kričačev, kakoršni se najrajše širokoustijo po krčmah, hotela imenovati neka
vrsta zmožnosti.
Tožbe   teh  Velikonemcev   obračale vso  se  zoper Taaffejero vladanje, zoper namestnika v Ceski Krausa,
-   77
zoper tamošnje okrajne glavarje, in ako se jedro pn-tožeb na kratko posname; obstoji v tem, da vladini organi onim rogoviležem ne puste tamošnjega ljudstva podpihavati zoper Cehe, ne zoper državo in ne zoper pomirljive ali sicer celo nepristranske naredbe vladine. Pri teh akcijah vlade se v resnici konfisciraj o časniki,  se  prepovedujejo shodi in se nekako tudi krotijo
Knotz in tovariši to imenujejo zatiranje nemštva, postopanje uradnikov pa značijo s hujskanjem , njihova poročila imenujejo laži itd. jih obsipajo z najhujšimi izrazi psovk, katere nahajajo v bogatih zalogah tudi v tej stroki jako razvite nemščine. Tudi neodvisne sodnije in najvišje sodnije imenujejo uže pristranske, zato, ker si domišljujejo, da obstoječe, ako tudi pravične postave veljajo samo zoper Nenemce.
Tako se sme reči,  da se je zadnja dva dni minulega tedna v zbornici skoraj izključno razlegal krik onih Nemcev, ki pri vsaki priliki zroči čez meje naše države v prvo vrsto stavijo svojo zvezo z velikim nemškim narodom«
Desnica se zoper ta napredek nima pritoževati, ker na levici se jasni in odpirajo se oči tudi onim, ki so do sedaj nekako dobrosrčno kvasili o združeni levici, in ki so si prizadevali, zakrivati maroge na ščitu avstrijskega nemštva, katere so mu delale dosedaj včasih preglasno izrečene misli edinega Schonererja.
Za prihodnje volitve izrekoma so to dogodbe, katere bodo vsim avstrijskim volilcem odprle oči in upamo, da ne brez vpliva na izid volitev.