Zb.gozdarstva in lesarstva, L.20 št.1 s. 113 - 144, Ljubljana 1982 Oxf: 311:305 MOŽNOSTI KAKOVOSTNEGA PROGNOZIRANJA ZA POTREBE PLANIRANJA IN OPTIMIZIRANJA OPRAVIL PRIDOBIVANJA GOZDNIH SORTIMENTOV Dr.Edvard P,EBULA, dipl.inž.gozd. Gozdno gospodarstvo Postojna 66230 POSTOJNA, YU 113 Izvleček: Rebula E.: Možnosti kakovostnega prognoziranja za potrebe planiranja in optimiziranja opravil pridobivanja gozdnih sortimentov Pomembnost solidnega prognoziranja za planiranje, terminiranje in optimiziranje delovnih procesov narašča. Za to potrebujemo zanesljive in dovolj natančne osnove. V študiji so obdelani podatki o obsegu proizvodnje in dose- ženih norma dnevih sekača in traktorja po mesecih, štiri - mesečjih in letnih sezonah kot osnova za prognoziranje. Ugo- tovljeno je, da so podatki o deležu opravljenih del in števi- lu doseženih norma dni v posameznih mesecih premalo zaneslji- va osnova za napovedovanje. Po"datki za štirimesečja in ·sezone pa so primerna, dovolj točna in zanesljiva osnova pri progno- ziranju za potrebe operativnega in zlasti še letnega in sred- njeročnega terminiranja, načrtovanja in optimiziranja opravil pridobivanja gozdnih sortimentov. Synopsis: Rebula E.: Possibilities of quality prognoses for the needs of planning and optimalizing the production of assortments from the forests The importance of solid prognos~s in planning, term fixation and optimalizing of working processes is increasing. For these purposes, reliable and extact bases are needed. The study deals with data concerning the amount of producti- on and the realized norm days per feller and tractor by months, quarters, and seasons as bases for prognostication. It has been stated that the data about the size of accomplished works and norm days in individual months are not reliable enough to 114 serve asa basis for prognostication. On the contrary, the data for quarters and seasons are an appropriate, sufficiently accurate and reliable basis to prognosticate_as well the needs of the operative as especially the yearly and middle range term fixation, planning and optimalization of the production of forest assortments. 115 VSEBINA Izvleček in synopsis Uvod in opredelitev naloge Metodika dela 2 Dognanja raziskave 3 Diskusija 4 Zaključki 5 Povzetek 6 Literatura 116 117 119 121 138 140 142 144 UVOD IN OPREDELITEV NALOGE Pomembnost in potreba po strokovnem, samoupravnem, kakovostnem, skratka ustrez- nem planiranju ali načrtovanju neprenehoma narašča. Načrtovanje naj bi zajelo investicije, proizvodnjo, cilje in ukrepe, skratka vse družbeno in gospodarsko dogajanje. Vzroki za naraščanje pomembnosti in potrebnosti načrtovanja pri pridobivanju gozdnih sortimentov so predvsem naslednji: - spremenjena vloga in cilji gospodarjenja z gozdom - posebna vloga in položaj gozda kot največjega naravnega "rezervata" in ohra- njenega ekosistema s tehnologijo brez škodljivih odpadkov za protiutež indu- strije in kmetijstva (MLINŠEK 7) - terminiranje del zaradi zniževanja škod v gozdu in gospodarnejšega dela - čedalje slabšega gospodarskega položaja gozdarstva pomanjkanje delavcev za dela v gozdu in s tem v zvezi nujnosti boljše izra- be delovnega časa in dviga proizvodnosti dela naraščanje deleža mehanizacije, cene njenega dela, oziroma naraščanja dele- ža neodvisnih stroškov velikih delovnih učinkov in potrebe po usklajevanju vseh delovnih faz - enakomernega in celoletnega zaposlovanja delavcev in strojev - intenzivnejšega gospodarjenja z gozdovi, zlasti zasebnimi, in s tem bolj razdrobljenimi posegi tako po površini kot koncentraciji dela - zaradi pomanjkanja sredstev odnosno njihove čim racionalnejše izrabe - zaradi možnosti optimiziranja na vseh področjih - zaradi pogojev dela, ko delamo na prostem pod vplivom vremena pravilnim na- črtovanjem in spretnim vodenjem del je nujno čimbolj "izigrati" vpliv vremen- skih prilik - in končno, ne najmanj pomembno, tudi zaradi vrste dognanj na področjih ki- bernetike, operativnega raziskovanja itd., zaradi strokovnejše, bolj usposob- ljene kadrovske zasedbe in sodobne, zelo, skoraj neomejeno, sposobne opre- me, računalnikov, ki omogoča in pogojuje tovrstno dejavnost. Naštete potrebe zadevajo vse vrste gozdarskih načrtovanj, zlasti pa operativ- no načrtovanje in optimiziranje del pri pridobivanju gozdnih sortimentov. Te- melj solidnemu načrtovanju pa so samo primerni podatki za kakovostno napove- dovanje. 117 V začetku sedemdesetih let smo pričeli z organizirano pripravo dela v gozdu. Zajela je vsa področja gozdarske dejavnosti. Kot izdelek te priprave je pri- pravljeno delovišče - sečišče (terensko delo) in pa sečno-spravilni (in pre- vozni) načrt ter detajlni gojitveni načrti (kabinetni del). V tabelah načrtov je zbrana množica podatkov o odkazanih drevesih in lesnih masah, površinah, dol- žinah vlak itd. Na osnovi razpoložljivih normativov so izračunane potrebne ko- ličine dela za posamezne faze gozdarske proizvodnje, izračunano potrebno števi- lo delavcev in strojev. Sestavljena je celo metodika in programi za optimizi- ranje teh del (MIKULlč 6) na računalniku. Opisan in prikazan pa imamo že pri- mer optimiziranja v praksi (WINKLER 9). Prof.dr.A. Krivec je v okviru Sl'Ovenije (Pohorje 1972, Bled 1976, Lokve 1977, Mašun 1978) izvedel seminarje o pripravi in-načrtovanju dela. Take seminarje je izvedel še v okviru posameznih gozdnih gospodarstev. Posledica teh prJzadevanj je razmeroma obsežna in ustrezna priprava del na večini delovišč, pri nekaterih gozdnih gospodarstvih pa prav na vseh deloviščih. Kljub temu priprava dela še ne daje takih rezultatov kot bi jih .lahko dala. Priprava dela je hitro stekla in po obsegu hitro napredovala. Malo pa se je v tem razdobju spremenila kako- vost priprave. Ostali smo na nivoju, ki smo ga doseg] i v prvih dveh- treh letih ·uvajanja priprave dela. Pomanjkljivost načrtovanja se kaže predvsem v nasled- njem: premalo utemeljenem in objektiviziranem izboru načinov spravila (optimizi- ranja) - v pomanjkljivem terminiranju del (določanje rokov, začetek, trajanje, konec " del) in usklajevanju del v posameznih fazah pridobivanja sortimentov. Vzroki za to so v glavnem naslednji: a) pomanjkanje ustreznih, dovolj točnih in priročnih normativov za vse vrste del gozdarske dejavnosti b) pomanjkanje drugih podatkov, ki omogočajo kakovostno načrtovanje. Tu zlasti mislim podatke o: - izkoristku delovnega časa v posameznih obdobjih (mesecu, sezoni, letu), v določenih pogojih (gozdarstvo, delovišče), pri posameznih opravilih, posameznih strojih (vrstah strojev) itd.) 118 - količini opravljenega dela v posameznih obdobjih in delovnih pogojih', Br-ez dovolj zanesljivih normativov in drugih podatkov je vsakršno načrtovanje in priprava dela manj uspešna. Postane lahko le delo zaradi dela, brez prave- ga uspeha. Zato jo ljudje raje ne delajo. Isto velja tudi za vsako točnejše terminiranje, posebno pa še optimiziranje. Delo v gozdu se odvija na prostem, pod vplivom vseh vremenskih prilik. Ti pogo- ji odrejajo možnost in pogoje dela. Ne moremo jih spreminjati, lahko se jim le prilagodimo. Pri gozdarjih je razširjeno mnenje, da je vpliv vremena tako ve- lik in raznovrsten, da prevlada vse druge vplive in zato onemogoča kakršnokoli natančnejše operativno načrtovanje. Nasprotno pa je tudi res, da nam lahko le načrtovanje omogoča prilagajanje pogojem in obvladovanje množice vplivov na de- lo v gozdu. Za take ukrepe posedujemo tudi že dovolj natančne podatke. Namen študije je podati rezultate dolgoročnega zbiranja podatkov o količini opravljenih del pridobivanja gozdnih sortimentov v posameznih razdobjih, podat- ke o izrabi delovnega časa za sekače in traktorje na spravilu in dosežene učin­ ke v posameznih razdobjih in delovnih pogojih. Z ustrezno obdelavo podatkov bo- mo poskušali ugotoviti njihovo uporabnost za prognoziranje teh dogajanj. Na o- snovi ugotovitev obdelave bomo poskušali ugotoviti: - kakšne so možnosti kakovostnega prognoziranja za potrebe načrtovanja_ in optimiziranja del pridobivanja gozdnih sortimentov - kako (za katera dela, za katera razdobja) je smotrno prognozirati, na- črtovati in optimizirati. 1. METODIKA DELA Pri Gozdnem gospodarstvu Postojna je M.Kuder že pred dvajsetimi leti uvedel "Poročilo o storilnosti". Z njim je zasledoval gibanje proizvodnosti dela seka- čev ter učinke konjarjev. Pozneje je začel spremljati tudi učinke traktorjev na spravilu. Poročilo je mesečno za vsako gozdarstvo (TOZD). Podatki ponoči] so koristili tudi pri izdelavi dinamičnih planov za potrebe takratne priprave dela (KUDER 5). 119 Poročilo smo v letu 1973 razširili in začeli zbirati tudi za traktorje, s ka- terimi spravljamo les, enake podatke kot za sekače. Iz podatkov poročila vsakomesečno in za vsako gozdarstvo izračunamo poleg dru- gih tudi naslednje podatke, ki so pomembni za našo obravnavo: - količino opravljenih del in vzroke zastojev pri delu - doseženo povprečno normo (m3/8 ur) - doseganje norme (v% na normo) - povprečno kol i č i no posekanih ·sorti mentov na 1 sekača v mesecu ( m3 /moža/mesec) - povprečno količino spravljenih sortimentov na 1 traktor v mesecu (m3/traktor/ mesec) - povprečno dolžino časa prebitega na delu (ur/moža/mesec) - povprečno količino doseženih norma dni sekača in traktorja v mesecu (norma dni/moža/mesec). Norma dan je potrebni delovni čas v katerem sekač (traktor) izdela (spravi) količino sortimentov določenih z dnevno normo. Norma dnine najlažje ugotovimo, če mesečno dosežene osebne dohodke po učinku delimo z dnino. V norma dnini je upoštevano doseganje (preseganje) norme. Pri 100% doseganju norme je norma dan enak delovnemu dnevu. Z ustrezno evidenco smo zbirali podatke po letih za vsako gozdarstvo posebej in skupaj za celo gozdno gospodarstvo. Podatke smo po enaki metodologiji zbi- rali dolgo obdobje. Danes iz teh podatkov ugotavljamo razne trende in vse vr- ste osnov za napovedovanje storilnosti količine opravljenih del in drugih prvin delovnega procesa. Posebno koristni pa so ti podatki za operativno planiranje. Za to študijo bomo z ustrezno statistično obdelavo podatkov o: - mesečnem obsegu sečenj, spravila in oddaje (v m3) za razdobje 1971-~979 - mesečno doseženih norma dni sekača po spisku za razdobje 1970-1979 in - mesečno doseženih norma dni traktorja po spisku za razdobje 1971-1979 poizkusili ugotoviti, kakšna je vrednost posameznih podatkov kot osnova za napovedovanje (prognoziranje) sečnje in izdelave ter spravila. Statistična obdelava bo obsegala izračune aritmetičnih sredin, razmake zaupa- nja oziroma njihovo natančnost. Obdelali bomo mesečne podatke, podatke za raz- 120 lična obdobja in letne čase. Na osnovi ugotovitev te obdelave bomo sklepaii o uporabnosti posameznih podatkov za napovedovanje dogajanj v bodočnosti in odru- gih ugotovitvah analize podatkov v zvezi z odnosi časa (dobe) in učinkov (proiz- vodnje). Podatke bomo obdelali za gozdno gospodarstvo. To je večja ce.lota, v kateri se razni manjši (lokalni) vplivi i~ravnavajo in so zato vsa·nihanja (variiranje) podatkov manjša. Obdelali pa bomo tudi podatke za eno gozdarstvo (gozdni obrat, TOZD). To je manjša enota, učinek raznih vplivov je večji, zato so tudi nihanja večja. 2. DOGNANJA RAZISKAVE Obdelava podatkov iz ustreznih evidenc dogajanj v preteklosti je pokazala, da sta za prognoziranje pri planiranju in optimiziranju najbolj ustrezna nasled- nja kazalca (osnovi): - količina opravljenih del •posameznih faz pridobivanja gozdnih sortimentov v določenih razdobjih, oziroma njeni deleži količina dosež~nih norma dni sekača, oziroma stroja (traktorja) v posameznih razdobjih. Zato bomo v nada 1 j njem poda 1 i 1 e ugotovi tv_e obde 1 ave teh dveh kaza 1 cev. 2.1 Količina opravljenih del kot -0snova prognoziranja S količino opravljenih del v določenem časovnem obdobju mislim količino (m3) izdelanih sortimentov v fazi sečnje, odnosno količine spravljenih, oziroma pre- peljanih sortimentov v fazi spravila, oziroma oddaje. Osnova časovnega obdob- ja je mesec. Te smo združevali v različne sezone (obdobja). Količina opravljenih del je odvisna od vrste vplivov. Med drugim tudi od pred- videnega (planiranega) obsega del. Ta obseg del se je v obravnavanem razdobju 121 ' precej spreminjal (od 146.000 do 176.700 m3 letno). Vsled tega se je spreminja- la tudi količina opravljenih del v posameznih obdobjih. Da bi izloči 1 i ta vpliv, smo izračunali relativne količine (v%) opravljenih del v posameznih obdobjih, tako da smo letno izdelano količino jemali kot 100%. Izračunali smo delež oprav- ljenega dela v posameznem mesecu. Povprečni deleži ?-letnega razdobja (1973- 1979) za posa111ezne faze dela za celo Gozdno gospodarstvo Postojna in Gozdarstvo Knežak so ra~vidni v tabeli 1. Za daljše razdobje podatki niso primerljivi vsled sprememb- v tehnologiji. Tabela 1.: POVPREČNI DELEŽ OPRAVLJENIH DEL PO MESECIH (v :;; od letne količine za razdobje 1973- 1979) Mesec Gozdno gospodarstvo Gozdarstvo Knežak se nja spravi Jo oddaja sečnja spravi Jo oddaja l. ,,,4 6,0 6,0 4,9 4,2 5, 1 II. :1,2 7,4 7,2 7, 1 6.5 6,2 111. 7,4 7,4 7,4 6,7 6,4 6,2 IV. H,4 8,9 8,9 9,8 8,4 8,7 v. 10, 1 9,9 9,3 9,4 10,9 10,4 VI. 11 ,2 10,2 10,9 10,9 10,5 10,8 VI l. 7,8 8,7 9,0 7,8 9,2 9,5 VI 11. 10,7 10,4 10,2 10,7 10,2 10,5 IX. 8,o 8,0 8,3 8,7 8,5 9, 1 X. 8,4 8,4 8,4 10,3 9,0 9, 1 XI. 7,7 8,4 8,3 8,4 9,8 9, 1 X II. 5,7 6,3 6,} 5,3 6,4 5,3 Iz tabele 1 lahko zaključimo naslednje: Delo je v povprečju dokaj enakomerno razporejeno tekom celega leta. Javljata se dva maksimuma (vrha) v juniju in avgustu, ter minimuma v decembru in januar- ju. V ostalih mesecih je obseg dela blizu povprečne letne dinamike (1/12 ali 8,33%). 122 V obsegu dela ni velikih razi ik med posameznimi fazami. Količine opravljenih del pri sečnji, spravilu in oddaji v posameznem mesecu se zelo ujemajo. Delo teče usklajeno. Primerjava podatkov za celo Gozdno gospodarstvo Postojna in za Gozdarstvo Kne- žak kaže, da navedeni ugotovitvi v okviru Gozdarstva Knežak ne veljata v polni med. Razi ike med meseci in posameznimi fazami so v okvirl! gozdarstva večje. Nastajaj6 zaradi večjega vpliva vremenskih in drugih prilik. Iz povprečij je lepo razviden letni potek našega dela. Po zimskih mesecih, ko delo ovira vreme, se delo razvije v maju in juniju. Prazniki in dopusti v jtJli- ju in avgustu ponovno upočasnijo delo. Jesenski meseci so po obsegu dela pre- cej enaki. Na obseg dela koncem leta pa poleg vremena vpliva tudi količina že opravljenega dela. Pri obravnavi podatkov za Gozdarstvo Knežak je upoštevati, da ležijo skoraj vsi gozdovi na nadmorski višini nad 1000 m. Zato bi človek pričakoval veliko bolj "sezonsko" delo. Taka razporeditev dela, kot je razvidna iz tabele, je rezultat organiziranega dela, ko delo planirajo in izvajajo s posebnim poudar- kom na "zimska delovišča", kjer je še možno delati pozimi. Tabela 1 nam prikazuje razmeroma ugodno stanje povprečij brez prikaza dejan;,. skih nihanj. Dejanska slika stanja pri sečnji in izdelavi v okviru celega gozd- nega gospodarstva je podana v tabel i 2. Tu so podani de 1 ež i posekanih in iz- de 1 an i h sortimentov v posameznem mesecu za teta 1973 do 1979. Podano je še pov- prečje teh let, odklon zaupanja pri tveganju 5%, koeficient variacije (KV= Sx:x) in napaka povprečja (v %) pri tveganju 5%. Iz tabele je razvidno: Delež opravljenih del v posameznem mesecu se z leti precej spreminja. V polet- nih mesecih (april - oktober) so deleži bolj enakomerni. Zelo .se spreminjajo v zimskih mesecih (november - marec). Najbolj niha obseg opravljenih del v de- cembru, marcu in januarju, najmanj pa v oktobru, juliju in juniju. Odkloni zaupanja so zelo široki.'\/ "umirjenih" mesecih so ti odkloni okoli 40% povprečja. V mesecih z velikimi ni.hanji obsega opravljenih del pa so raz- 123 maki zaupanja enako veliki ali celo večji kot je povprečje. To pomeni, da je napoved (prognoza) na osnovi teh podatkov zelo tvegana. Pri 1/3 tveganja je napoved za posamezni mesec v mejah točnosti ± 40%. Tudi pri tako širokih me- jah je še možnost, da je vsaka tretja napoved napačna. Nekoliko bolje je z napako aritmetične sredine povprečja. Pri 5% tveganju je točnost napovedi v poletnih mesecih od± 12,6% v oktobru, do± 19,6% v aprilu in 18,3% v septembru. V zimskih mesecih je ta točnost od± 26,9% v novembru, do± 43% v decembru. To velja le. če napovedujemo povprečje za daljšo dobo. Vzroka za tako veliko variabilnost in s tem nezanesljivost podatkov sta naslednja: vpliv vremena, ki v razdobjih slabega vremena (sneg, močan veter, mraz, dež) onemogoča delo. Ta vpliv se kaže zlasti v zimskih in spomladanskih me- secih. - razporeditev delovnega časa ·tekom leta, zlasti letnih dopustov. Na to razpo- reditev posredno vpliva tudi vreme. V hudih zimah, z dolgimi razdobji viso- kega snega in hudega mraza, delavci izrabijo del (do polovice) letnega dopu- sta. Zaradi tega ostane za pol~tne in jesenske mesece manj dopusta in se ta- ko takrat nadoknadijo zimski izpadi proizvodnje. Vidimo, da vreme s svojim posrednim in neposrednim vplivom zelo moti enako- meren tek proizvodnje. Zaradi tega obseg opravljenih del v posameznem mesecu tekom let zelo niha. To je vzrok mali natančnosti in zanesljivosti podatkov. Zato je napovedovanje (prognoziranje) teka proizvodnje na osnovi teh podatkov sorazmerno tvegano. Podobne ugotovitve veljajo tudi za ostale faze pridobivanja gozdnih sortimen- tov. V okviru gozdarstva (gozdnega obrata) pa je točnost še manjša in tveganje večje. Zato vseh teh podatkov ne bomo navajali. Da bi dobili boljše osnove za napovedovanje, smo združevali mesečne podatke v daljša časovna obdobja, primerna za sestavljanje operativnih _planov. Pri tem so nas vodili naslednji premisleki: 124 Tabela 2: DELEŽI OPRAVLJENE SEČNJE V POSAMEZNIH MESECIH pri Gozdnem gospodarstvu Postojna ------·--· --- --·· L e t o Pov- Odklon Koef. Napaka Mesec 1973 1974 1975 1976 1977 1978 prečje zaupanja variac. povpreč. 1979 x + - KV % % I 7,1 10,7 7,3 7,2 4,8 3,0 3,9 6,3 6,32 41, O 37,9 II 8,8 9,0 9,1 3,5 12,6 6,4 7,6 8,1 6,85 34,5 32,0 III 10,6 4,6 5,9 2,1 11,5 9,5 8,0 7,5 8,36 45,5 42,1 IV 5,6 7,5 10,0 8,8 7,0 10,0 10,1 8,4 4,35 21,2 19,6 :.::; v 01 12,4 9,7 11,3 10,5 9,0 7,5 10,0 10,1 3,87 15,7 14,5 VI 13,3 10,6 9,2 12,1 11,6 9,5 12,8 11,3 3,87 14,0 12,9 VII 6,0 8,6 6,0 9,0 7,3 9,3 8,5 7,8 3,46 18,1 16,8 VIII 8,5 10,2 8,8 13,0 11,0 12,3 10,7 10,6 3,99 15,4 14,2 IX 7,1 7,2 6,6 10,7 6,9 9,8 7,9 8,0 3,87 19,8 18,3 X 9,0 7,3 7,2 9,5 7,4 9,7 9,3 8,5 2,82 13,6 12,6 XI 6,1 7,5 8,3 9,9 5,9 11,1 5,0 7,7 5,47 29,0 26,9 XII 5,5 7,1 10,3 3,7 5,0 1,9 6,2 5,7 6,47 46,6 42,9 OPOMBA: Povprečja v tej tabeli se nekoliko razlikujejo od podatkov za sečnjo v tabeli l. Razlike nastajajo zaradi različnih izračunov povprečij. - podatki za daljša obdobja so zanesljivejši (točnejši), - razni vplivi, tudi vremenski, se v daljših razdobjih izravnavajo, - analiza podatkov v tabeli 2 kaže, da je zanesljivost podatkov v različnih obdobjih različna, vendar za daljša obdobja (nekaj mesecev) precej izenačena, - za napovedovanje, operativno planiranje, optimiziranje in druge potrebe so potrebni podatki za razi ično dolga obdobja, običajno za nekaj mesecev, del leta. Podatke smo združili in obdelali na dva načina. Prvič po 4 mesece skupaj (ja- nuar-april , maj-a_vgust,september-december) in drugič za zimo (januar-marec in november-december) ter poletje (april-oktober). Ti podatki za celo gozdno gospodarstvo so v tabeli 3, za Gozdarstvo Knežak pa v tabeli 4. Tabela 3.: DELEŽ OPRAVLJENIH DEL PO RAZDOBJIH v letih t973-1979 za GG Postojna ro Razdobje ~ (meseci) ro N ro LL ro C >U (1) V) 2 > ro L a. V) N o > (1) L o.. 1 - IV V - VI 11 IX - XII 1-lll+XI-XII IV - X poletje XI - 111 zima 1 - IV V - VIII IX - XII 1-lll+XI-XII IV - X poletje XI - III zima 1 - IV V - VI 11 IX - XII 1-lll+XI-XII IV - X poletje XI - III zima Razpon v redn. v razdobju od do min. max. % % 21, 7 32,3 35,3 44,6 25,2 33,7 26,3 41,0 59,0 73,7 29,6 42,4 20,0 35,9 32,8 46,4 26,8 34, 7 27,2 42,7 57,3 72,8 27,4 41 ,2 21, 7 36,3 33,3 44,0 26,3 35,0 28,4 43,5 56,6 71,6 26,0 40,4 126 Pov- Odklon Koef. P!:eč. zaup. var. X t.Se KV % + - % 30,3 10,8 14,6 39,8 . 7, 1 7,3 29,9 7,5 10,3 35,2 13, 7 15,8 64,8 13,7 8,6 34,8 11,9 13,4 29,7 14, 1 19,4 39,2 10,9 11,4 31, 1 6,2 8,2 35,4 14,3 16,6 64,6 14,3 9, 1 35, 1 15 ,o 16,6 29,5 13,2 18,4 39,4 8, 1 8,4 31, 1 7,5 9,9 35, 1 13,6 15,8 64,9 13,6 8,6 34,6 16, 1 18, 1 Napaka povpr. ± % 13,5 6,8 9,5 14,7 8,0 14, O 18,0 10,5 7,6 15,3 8,4 16,2 17,0 7,8 9,2 14,6 7,9 19,0 Iz podatkov v tabeli lahko povzamemo naslednje: Obseg dela je po razdobjih precej uravnotežen. Razlike med posameznimi tretf~- nami leta niso velike. Pozimi ( 1-IV) in jeseni ( IX-XI 1) naredimo skoraj enako, to je okoli 30%. Poleti (V-VI II) pa okoli 40%. V grobem so vse tri faze po raz- dobjih precej izenačene. Spravilo je iz poletja nekoliko premaknjeno na jesen, .oddaja pa je enaka sečnji. To velja za celo gozdno gospodarstvo. Pri Gozdarstvu Knežak je nekoliko drugače. Pozimi je obseg dela nižji (pribi ižno 25%), poleti enak kot za gozdno gospodarstvo (okoli 40%) in jeseni okoli 35%. Delo je pre- maknjeno bolj na jesen. To še najbolj velja za spravilo. Točnost (zanesljivost) podatkov je.za posamezna obdobja zelo različna. Prr 5% tveganju napovemo obseg dela za konkretno obdobje v zimskem času lahko Te v mejah točnosti do± 30 - 40% od aritmetične sredine. V letnem in jesenskem ča­ su je ta napoved veliko točnejša in je v mejah točnosti± 15 - 20% od aritmeti- čne s redi ne. Napoved za več let skupaj (povprečje) je razmeroma točna. Poleti je napaka v okviru± 6 - 10% od povprečja. Manj natančna je napoved za prvo tretjino leta. Tu je možna napaka v okviru okoli± 13 - 18% od povprečja. Zanesljivost podatkov za napovedovanje je poleti (razdobje od aprila do oktobra, 7 mesecev) veliko večja kot v zimskem času. Poleti je relativna napaka (neza- nesljivost) pol manjša kot pozimi. Napoved za sečnjo in prevoz je enako natan- čna± 8%, za spravilo pa nekoliko manj točna± 8,4%. Za zimski čas pa je napo- vedovanje sečnje najmanj tvegano (t 14%), nekoliko bolj tvegano je napovedova- nje spravila (t 16%) in najbolj prevoza (t 19,0%). Ugotovitev je razumljiva, če vemo, da je spravilo odvisno od sečnje in prevoz od spravila. Tako po)eg vseh istih vplivov (vreme), ki vplivajo na sečnjo, vpliva dodatno neugodno še dejstvo, da je treba vsled snega končati delo na nekaterih deloviščih in da se na novih deloviščih lahko spravlja šele ko je izdelano dovolj sortimentov. Vse navedene ugotovitve veljajo tudi za Gozdarstvo Knežak. Zaradi večjega vpli- va vremena in manjše možnosti izravnave so tu vsi podatki manj natančni in za- nes 1 ji vi . 127 Tabela 4.: DELEŽ OPRAVLJENIH DEL PO RAZDOBJIH v letih 1973 - 1979 za Gozdarstvo Knežak "' Razdobje Razpon .vredn. Pov- Odklon Koef. Q) (mesec) v razdobju preč. zaup. var. "O od do t. Se KV "' min. X N max. "' % % % + % LL. - IV 13,3 45,3 27 ,5 26, 1 38,8 v - VI II 33, 1 45,3 39,0 9,9 10,4 "' IX - XI 1 21,6 45,7 33,5 20,0 24,4 . ...., C: 1-111 + XI-XII 18,7 49,2 31, 8 23,7 30,5 >U Q) Ul IV - X poletje 50,8 81 ,3 68,2 23,7 14,2 X 1 - II 1 zima 21,9 54,5 33,7 29, 1 33,5 l. - IV 11, 7 41, 1 24,6 26,8 44,6 v - Vlil 35,3 50,0 41, O 11,9 11,9 o 1 X - XII 21,2 45,9 34,4 18,9 22,5 > 1-lll+XI-XII 25,3 "' 45,3 32,9 19,8 24,6 '- IV - X poletje 54,7 74, 7 65, 1 19,8 12,4 a. Ul XI - 111 zima 20,2 51, 1 35,3 29,1 32, 1 - IV 12,8 39,7 24,6 26,3 42,3 v - VI 11 38,9 49,8 42,2 9,4 9, 1 IX - XII 20,9 43,0 33,2 17,5 21 ,5 N o 1-111 + XI-XII 22,6 42,9 31 ,4 20,6 26,8 > Q) '- IV - X poletje 57, 1 77,4 68,6 20,6 12,3 "- XI - 111 zima 17,6 42,6 33,5 43,6 50,7 Napaka povpr. ± % 35,8 9,6 22,6 28,2 13, 1 35,2 41,2 11 ,o 20,8 22,7 11 ,5 31 ,o 39, 1 8,4 19,9 24,8 11, 3 50,7 V primerjavi z mesečnimi podatki so podatki za daljša razdobja znatno zaneslji- vejši. Zaradi razmeroma ustrezne natančnosti so ti podatki uporabno za napovedo- vanje dinamike obsega dela. Zanesljivost napovedi je ustrezna za napovedovanje količine opravljenega dela v posameznem razdobju v poletnih mesecih ali v 11. in 11 !.tretjini leta. Napo- ved v zimskih mesecih je manj zanesljiva. Vendar so podatki uporabni tudi za to 128 .... Tabela 5.: DOSEŽENE NORMA DNINE SEKAČEV V LETIH 1970 DO 1979 pri Gozdnem gospodarstvu Postojna Mesec NORMA DNEVI ZA LETO 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 I 11, O 7,3 7,4 11,3 17,2 13,0 12,7 6,5 II 10,0 19,1 9,7 12,6 14,3 15,4 4,7 17,4 III 2,6 15,1 16,9 15,1 9,9 9,4 3,7 18,0 ~ IV 11,5 18,4 11,4 10,7 16,7 18,8 14,1 13,0 v 18,9 15,1 18,8 18,0 16,8 16,3 16,0 16,5 VI 22,0 22,5 22,5 19,2 18,1 16,3 18,5 19,2 VII 14,2 13,0 12,8 12,9 15,4 11,2 13,4 13,9 VIII 18,6 17,2 20,9 19,1 18,6 17,0 17,0 20,5 IX 21,6 16,2 20,9 16,4 13,6 14,3 16,3 17,3 X 16,3 14,7 17,1 20,2 12,4 13,5 16,9 18,8 XI 16,9 10,6 15,5 12,6 13,2 15,7 16,5 17,2 XII 14,5 15,7 18,2 11, 5 13,3 12,7 4,8 12,6 SA.: 178,1 184,9 192,1 179,6 179,5 174,1 154,6 190,9 Pov. Odklon Koef. Napaka preč. zaup. var. povpr. 1978 1979 - t Se KV + - X + - % % 4,3 5,2 9,6 9,3 43 31 11,1 12,2 12,7 9,5 33 24 15,0 12,3 11,8 12,0 45 32 18,1 15,4 14,8 7,0 21 15 12,7 16,3 16,5 4,1 11 8 14,6 19,6 19,2 5,8 13 10 13,7 13,4 13,4 2,4 8 6 18,8 19,0 18,7 3,0 7 5 18,1 15,9 17,1 5,8 15 10 16,6 16,5 16,3 ·5,2 14 10 20,9 10,8 15,0 7,2 21 15 3,4 10,7 11,7 10,3 39 28 167,3 167,3 176,8 26,1 6,5 4,7 =============================----====--=====--=====----=====-----=---================================= razdobje. Točnost oziroma zanesljivost napovedi se zelo poveča, če napovedujemo povprečje za daljše časovno razdobje (več let skupaj). Obseg del v posameznem obdobju je poleg od vremena odvisen tudi od števila an- gažiranih delavcev in r,azpoložljivih delovnih sredstev. Oboje je omejeno. Zato te danosti lahko spreminjamo le malo in na daljša obdobja. Vsled tega so podat- ki o deležih opravljenega dela v posameznih obdobjih zelo pomembni za načrtova­ nje in vodenje proizvodnje, zlasti pa še za optimiziranje in usklajevanje vseh faz dela, določanja potrebnih (optimalnih) pr.ehodnih in drugih zalog, velikosti skladišča, dobav lesni industriji itd. čedalje bolj pomembni pa bodo taki podat- ki pri optimiziranju izkoriščenosti delovnih sredstev. 2.2 Količina doseženih norma dni sekača kot osnova prognoziranja del sečnje in izdelave Norma dnine so zelo primerne in uporabne za napovedovanje in načrtovanje del. Nji· hova uporabnost iihaja iz enostavnega in točnega lzračuna. V norma dninah so že zajete lastnosti (kvaliteta, navade; motiviranost) delavcev in vplivi organiza- cije dela. Pomanjkljivost norma dni pa je v dejstvu, da za~teva njihova uporaba točne in predhodno izračunane norme, oziroma obseg dela izkazan v normativih ča­ sa. Ta pomanjkljivost je izločena s solidnim sečno~spravilnim načrtom. Na količino norma dni, ki jih delavec doseže, ne vpliva sprememba tehnologije. Zato so dober kazalec in uporabne za dolga časovna obdobja. V tabeli 5 so prikazane norma dnine sekača pri Gozdnem gospodarstvu Postojna. Prikazane so mesečno dosežene norma dnine za razdobje 10 let (1970-1979). V nor- ma dninah je upošteto le delo na sečnji in izdelavi gozdnih sortimentov. Tu ni upoštevano delo sekačev na drugih opravilih (gojenje gozdov, gradnja vlek ipd.). V tabeli so izračunani isti elementi kot v tabelah 2 - 4. Iz tabele lahko povzamemo: število doseženih norma dni v posameznih letih precej niha in kaže težnjo stal- nega upadanja. Vzrok upadanju je v zaposlovanju sekačev na drugih delih in ne- koliko krajšemu delavniku kot pred desetletjem. 130 Dosežene norma dnine v posameznih mesecih se zelo razlikujejo. Razmerje med· naj- višjim (junij) in najnižjim (januar) mesecem je v povprečju 2: 1. V istih mesecih so med leti znatne razlike. Zelo velike so te razlike v zim- skih mesecih. Najbolj variira število doseženih norma dni v marcu, februarju in decembru. V poletnih mesecih nihanje ni tako veliko. Najmanj niha število dose- ženih dnin v juliju in avgustu. Sorazmerno je število norma dni v maju, juniju, oktobru in septembru. Pri 5% tveganju je odklon zaupanja pri napovedi za konkreten mesec v poletnih mesecih od t 2,4 do! 5,8 dni ali okoli 18 - 30% od povprečja. V zimskih mese- cih je ta odklon okoli ! 10 dnin ali 80 - 100% od povprečja. Pri napovedovanju povprečja za daljše časovno obdobje (kot povprečje za isti mesec v več letih) je pri 5% tveganju zanesljivost napovedi za poletne mesece v okviru! 5 ·- 10% od povprečja, v zimskih mesecih je ta okvir okoli! 20 - 30%. Napoved za celo leto je zelo zanesljiva. S 5% tveganjem je točnost napovedi za posamezno leto v okviru t 26 dnin ali t 14,8%. Napoved za povprečje nekaj let pa je zanesljiva celo v mejah± 4,7%, Iz podanih ugotovitev lahko zaključimo, da so norma dnine sekačev uporaben in sorazmerno zanesljiv pripomoček pri napovedovanju dinamike del v bodočnosti. Za- nesljivost napovedi se med meseci zelo spreminja. Napoved za celo leto je zelo zanesljiva. V obravnavanih podatkih je močan vpliv "kakovosti" leta (vremenske prilike) in vpliv organizacijskih prijemov (motiviranost delavcev, zaposlovanje na drugih delih, pritisk za izvršitev planskih obvez itd.). Ta vpliv se kaže v različnem številu norma dni v posameznem letu. Poskušali smo ga izločiti tako, da smo iz- računali delež(%) doseženih norma dni v posameznem mesecu v okviru leta. Podat- ki te obdelave so zbrani v tabeli 6. 131 Tabela 6.: DELEŽ MESEČNO DOSEŽENIH NORMA DNI SEKAČEV pri GG Postojna v letih 1970 - 1979 Razpon vredn. Pov- Odklon Koef. Napaka Mesec v razdobju prečje zaup. variac. povprečja od do min. t. Se KV ! % max. X % % + % januar 2,6 9,6 6,5 5,5 44 18 februar 3,0 1 O, 3 7, 1 4,9 31 12 marec 1, 5 9,4 6,6 6,4 43 17 apri 1 5,9 1 O, 9 8,4 4,4 23 9 maj 7,6 10,6 9,4 2, 1 1 O 4 junij 8,7 12,4 10,9 2,9 12 5 j ul i j 6,4 8,7 7,6 1,8 11 4 avgust 9,3 11 ,4 10,6 1 ,5 6 3 september 7,6 10,9 9,7 3, 1 14 6 oktober 6,9 11 ,2 9,2 3,2 15 6 november 5,7 12 ,5 8,5 4,6 24 10 december 2,0 9,5 6,5 5,2 35 14 Iz tabele 6 lahko zaključimo: Delež doseženih norma dni v posameznih mesecih se nekoliko razlikuje od deleža opravljenih del pri sečnji (tabela 2). V povprečju je v jesenskih mesecih večji, sicer pa manjši od deleža opravljenih del. Razlike za tretjino leta so majhne. Nastajajo iz dveh razlogov: a) sezonskih delavcev poleti b) nižjih norm pri listavcih kot pri iglavcih. To se kaže v jesenskih mesecih, ko se poveča delež 1 istavcev v sečnji. Podobne ugotovitve veljajo tudi za Gozdarstvo Knežak s tem, da so razlike med istimi meseci še večje, večje so razlike tudi v mesecih tekom leta, zato so po- datki manj točni in zanesljivi kot za celotno gozdno gospodarstvo. Podatkov ne podajamo v tabe 1 i. 132 Podobno kot pri obravnavanju količine izdelanih sortimentov smo tudi pri norma dninah združili mesečne podatke v daljša razdobja po 4 mesece in nato še za poletje (apri 1 - oktober) in zimo (januar - marec in november - december). Po- datki te obdelave so za celo gozdno gospodarstvo in Gozdarstvo Knežak združeni v tabe 1 i 7. Tabela 7,: DOSEŽENE NORMA DNINE SEKAČEV V RAZDOBJIH TEKOM LETA pri GG Postojna in Gozdarstvu Knežak v letih 1970 1979 (1) .., o C II) rn L.. o (1) C ,-, o .., t/1 o o.. <.!) <.!) ,OL. (1) >N II) C :,,:'. L.. (1) "O N o <.!) Razdobje (meseci) 1 - IV V - VI 11 IX - XI 1 1-lll+XI-XII IV - X poletje XI 111 zima 1 - IV V - VI 11 1 X - XI 1 1-lll+XI-XII IV - X poletje XI - III zima Razpon vredn. v razdobju od do min. max. dnin dnin 35, 1 60,8 52,5 42,5 107,4 49,5 34,0 72,2 51, 1 41,8 118,3 53,4 59,9 75,0 71, 7 71,7 124;4 72,9 67,9 86,8 67,6 74,6 159,4 89,9 Iz tabele lahko povzamemo naslednje: Pov- prečje X 48,9 67,8 60,1 60,8 116,0 62,6 51 ,5 77 ,4 74,6 67, 1 136,5 69,3 Odklon zaupa- nja t. Se + 20, 1 11, 1 15,2 21 ,4 12,0 17,8 25,4 13,9 34,5 26,7 31,0 26,9 Koef. variac. KV % 18,2 7,2 11,2 . 15,6 4,6 12,4 21,8 8,0 20,4 17,6 10,0 16,8 Napaka pov- prečja :!: % 13,0 5,2 8,0 11,1 3,3 9,5 15,6 5,7 14,6 12,6 7,2 12,9 Razporeditev doseženih norma dni po razdobjih je precej podobna deležem količi­ ne izdelanih sortimentov. Delež doseženih dnin je neko! iko nižji (27,7%) pozimi (1-IV) in poleti (38,3%). Jeseni je višji (34%). Tako je razporeditev norma dni bolj enakomerna tekom leta. Navedene ugotovitve veljajo tudi za Gozdarstvo Kne- žak. (Primerjaj tabeli 3 in 4 s tabelo 7!). 133 Podatki za razdobja, v primerjavi z meseci, nihajo v relativnih merah (kvocient variacije in napaka povprečja) znatno manj. Posebno je opazna razlika poz1m_1 1n jeseni. S 5% tveganjem je odklon zaupanja (natančnost napovedi) pozimi le okoli ± 41%, jeseni 25%, dočim je poleti le 16%. še točnejše so aritmetične sredine. Povprečna zanesljivost je tu za poletje 5%, za jesen 8% in za zimo 13%. Nekoliko manj zanesljivi so podatki za Gozdarstvo Knežak. Ti podatki so dovolj točni in zanesljivi za napovedovanje v svrho operativnega in še botj dolgoročnega načrto­ vanja in optimiziranja. še zanesljivejše podatke dobimo, če ,obravnavamo le zimo in poletje. Tu je odklon zaupanja pozimi 28%, poleti pa le 10%. Napaka aritmeti- čne sredine pa je za poletje celo le± 3,3%. Zanimivo je, da dobimo točnejše po- datke, če vzamemo zimo kot celoto (november in december predhodnega npr. 1977 in januar do marec tekočega npr. 1978. leta). Tako se nam povprečna napaka arit- metične sredine zniža od± 11,1% na 9,5% ali za 15%. Iz obravnave lahko zaključimo: norma dnine po razdobjih tretjine leta ali loče­ no za zimo in poletje so primerna, dovolj točna in zanesljiva osnova za napove- dovanje poteka del, za potrebe operativnega, letnega in srednjeročnega načrto­ vanja in optimiziranja opravil pridobivanja gozdnih sortimentov. Mesečni podat- ki so manj točni in zanesljivi in so zato uporabni Je za napovedovanje v okviru operativnega načrtovanja in optimiziranja za posamezna nekajmesečna ~azdobja ali dele leta. 2.3 Količina doseženih norma dni traktorja IMT-558 kot osnova za napovedovanje Podatki o doseženih norma dninah s traktorji IMT-558 zajemajo le razdobje 1974 do 1979. Starejših podatkov nismo vključili v obdelavo, ker izvirajo iz razdob- ja, ko je bilo delo s traktorji drugačno.Zato niso združljivi s sedanjimi. Pri d~seženih norma dninah traktorjev je opazen izrazit trend upadanja števila doseženih norma dni v letu. Ta trend izhaja iz naraščanja povprečne starosti traktorjev in s tem večjega deleža zastojev vsled popravil. Zaradi znižanja etatov se zmanjšuje obseg dela (zadržali smo namreč vse traktorje zaradi podruž- bljanja proizvodnje v zasebnih gozdovih). Tu pa traktorji iz različnih vzrokov 134 niso tako izrabljeni kot v družbenih gozdovih. Tudi to mnižuje število norma dni. To povzroča večjo variacijo in zato manjšo zanesljivost podatkov. V doseženih norma dninah traktorjev so upoštevane Je dnine, ko so traktorji spravljali les. Druga dela - razni prevozi, pluženje cest ipd. - tu niso upoštevana. Podatki za 6-letno obdobje so zbrani v tabeli 8. Tu so zbrani podatki o povprečno doseže- nih norma dninah traktorja po mesecih pri GG Postojna. Tabela 8.: MESEČNO DOSEŽENE NORMA DNINE TRAKTORJEV IMT-558 pri GG Postojna v letih 1974 - 1979 Razpon vredn. v razdobju Mesec od do min. max. dnin dnin januar 2 ,9 februar 6,6 marec 5 ,2 april 10-,9 maj 10,3 junij 12,3 julij 9,6 avgust 13,4 september 11, 7 oktober 12,4 november 9, 7 december 3,4 Sa: 133,5 15,8 16,2 15,6 16,3 15,2 1-9,6 14,0 18,0 15,8 15,7 18,6 14,6 169,3 Iz tabele lahko povzamemo: Odklon Povpre- zaupa- čje nja X 8,9 11, 7 10,5 13,4 13,8 15,3 11,9 14,7 13 ,8 14,T 13,4 9,7 151 ,2 t. Se + 13,4 10, 1 8,7 4,6 4,7 6,7 4,9 4,4 4,6 3,4 8,4 1 l ,4 32,4 Koef. varia- cije KV % 58 34 32 13 13 17 16 12 13 1 O 24 46 8,3 Napaka povpreč­ ja ! % 61 35 34 14 14 18 17 12 14 1 O 26 48 8,8 Dnine so v povprečju dokaj enakomerno razporejene po mesecih. Razlika med mini- mumom (v januarju) in maksimumom (v juniju) je 6,4- dnine ali 42% od maksimuma. Najmanj dni dosežemo v januarju in decembru, največ pa v juniju in avgustu. V ostalih mesecih je število dni zelo enakomerno. 135 V okviru istega meseca so tekom let velike raziike. število doseženih norma dni traktorja v posameznem mesecu se v zimskih mesecih giblje v okviru 1 : 5~4 v januarju, do 1 : 2,5 v februarju. V poletnih mesecih je ta okvir mnogo ožji in je od 1 1,6 v juniju, do 1 : 1,3 v oktobru in avgustu. Ta velika nihanja pov- zročajo malo točnost in zanesljivost podatkov. Nihanja v zimskih mesecih povzro- ča vreme, v poletnih mesecih pa poleg vremena še dopust in popravila. Zato so na osnovi teh podatkov napovedi precej tvegane. Zlasti so tvegane napovedi zakon- kreten mesec. Okvir zanesljivosti teh napovedi je v zimskih mesecih od okoli t 80% v februarju, marcu in novembru, do preko t 100% v januarju in decembru. Za poletne mesece je ta okvir mnogo ožji in je od± 25% v oktobru do± 44 v juniju. Tudi mesečne napovedi za več let (povprečja) so razmeroma nenatančne. S 5% tveganjem, da prekoračimo okvir, je točnost napovedi v najboljšem slučaju t 10%, večina mesecev okoli 15%, v'zimskih mesecih pa celo 26-61%., Tudi podatki za celo leto se gibljejo v razmeroma širokih razponih. Odklon za- upanja je± 32 dnin ali ± 21% od povprečja. Prav tako je napaka letnega povpreč­ ja Ct 8,8%) iznad okvira zanesljivosti (5%). Tako nezanesljivost podatkov povzroča tudi kratko razdobje (6 let) njihovega zbiranja. Več podatkov bi povečalo zanesljivost povprečij. Bistveno se pa za- nesljivost ne bi spremenila, saj veliki razponi podatkov izhajajo iz pogojev dela. število doseženih norma dni traktorjev je znatno nižje od enakih podatkov za sekače. Letno povprečje je nižje za 14,5%. V posameznih mesecih pa so razlike še večje. Največje so v mesecih, ko sekači dosegajo najvišje vrednosti (junij 20%, avgust 21%). Vse navedene ugotovitve veljajo tudi za Gozdarstvo Knežak z dopolnilom, da je razpon tekom let pozimi večji, poleti in jeseni pa enak ali celo nekoliko niž- ji kot za celo gozdno gospodarstvo. Temu ustrezna je tudi točnost in zaneslji- vost podatkov. Enako kot pri norma dnevih sekačev smo tudi pri traktorjih sešteli mesečne po- datke za raz~ična obdobja tekom leta. Ti podatki so za celo gozdno gospodarstvo in za Gozdarstvo Knežak, zbrani v tabeli 9. 136 Tabela 9.: DOSEŽENE NORMA DNINE TRAKTORJEV V POSAMEZNIH OBDOBJIH TEKOM LETA pri GG Postojna in Gozdarstvu Knežak v 1 et i h 1974 - 1979 '1l Razdobje Razpon vredn. Povpre- Odklon Koef. Napaka ...., v razdobju čje zaupa- vari ac. pov. o (meseci) C od do nja KV :!:' % N