117. številka. Ljubljana, v sredo 24. maja 1899. _XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan zvečer, Uimii nedelj« in praznike, ter velja po polti prejeman za evetro-oger eke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. Za Ljubljano brez poliljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCuna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuj e delele toliko vefi, kolikor poltnina znafta. - Na naročbe, brez istodobne vpoBiljatve naroCnine, se ne ozira. — Za oznanila plaCuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnistvo je na Kongresnem trga št. 12. Upravni!tvu naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. - Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice at. 2, vhod v upravmStvo pa s Kongresnega trga st. 12. Telefon Mi. 3-4. Postulatje nemške obstrukcije. u. Nemci imajo že od nekdaj navado, da tam. koder nič ne veljajo in nič ne Štejejo, zahtevajo zase najnežnejšo obzirnost in najpopolnejšo ravnopravnost, koder pa so v veČini ali imajo le količkaj moći, tam po nestrpni do skrajnosti in brutalno zatirajo ter agonobljajo drugorodne manjšine. Tudi v svojih postulatih zdibujejo o sistematičnem utesnjevanju nemškega življa in zahtevajo za tretjino nemškega prebivalstva na Češkem vsa le mogoda jamstva za najpopolnejšo ravnopravnost, v isti sapi pa naznanjajo uprav tolovajske naklepe glede slovenskega prebivalstva na Štajerskem in na Koroškem, da, celo tako nesramni so, da se predrznejo, celo na Kranjskem poleg največje ravnopravnosti zahtevati le nekake predpravice. V očigled tem naklepom se ni preču-diti pisavi 'oficijoznega „Fremdenblatta". Ako pravi „N. Fr. Pr.u, da je nemški program zmeren in uprav konservativen, je to še umevno; s tem hoče preslepiti svet, prevariti javno mnenje in mu natveziti, da slovanska ovca krvoločnemu nemškemu volku vodo kali. Da pa imenuje „Frem-denblatt* nemške postulate pravi avstrijski program, kateri ne obsega nič provokato-riCnega in nima ekspanzivnoga značaja, to samo kaže ljuto sovraštvo voditeljev zunanje politike proti Slovanom. „Fremden-blattM, ki je ves navdušen za to progra-matično skrpucalo, kakor da so Nemci vstvarili velikansko duševno delo, nalašč prikriva resnico, da Nemci zahtevajo, naj se na pr. Slovenci na Koroškem in na Štajerskem oropa|o vseh državljanskih pravic, celo tiste revne ravnopravnosti, katere so Ze zdaj deležni, da postanejo v avoji lastni domovini brezpravni kakor cigani. In ofici-jozno glasilo imenuje to pravi avstrijski program, kateri nima niC provoka toričnega in niC ekspanzivnoga na sebi. LISTEK. Bolnica. (Spisal Szigmund S z ti 11 os i.) (Konec.) Stopila sva v krasno opremljeno, veliko sobo. Povabil me je, naj sedem, potem je začel tiho, a naglo: „Predno greva k soprogi, bi te rad nečesa prosil. Tebi zaupam popolnoma, zato sem te pozval semkaj. V tebi se nisem še nikdar zmotil, dočim so me vsi drugi varali. Preišči mojo ženo. Toda biti moraš jako previden 1 Zvedeti ne sme, da si prišel radi nje. Ne maram, da bi uboga žena zvedela, kako zelo je bolna. In ona je res jako bolna; od takrat — saj veš, ko so tako grdo ravnali ž njo. Zaman jo ljubkujem, vedno je tiha in suha. Ako jej ne moreš pomagati, moram obupati Mej večerjo jo lahko opazuješ, toda pazi, da ae ne izdaš!" Hitel je naprej ter odprl vrata. Jaa sem šel za njim, toda nakrat mi je strah pretresel vas kosti V raaavityeni jedilnici js bila miza za tri pogrnjena. Dva stola tU bila prašna, na tretjem pa je sedela popolna — filo- Zahteve nemških strank glede Sta jesrke, Koroške in Kranjske so izbruh nemške prepotence, in Če se predrznejo Nemci reči, da urejajo samo svojo hišo, kadar kujejo naklepe, kako bi slovenstvo na Koroškem in na Štajerskem ubili, ni to dražega nego prava nemška bedarija, pri kateri se je čuditi samo stranki „zmernih" veleposestnikov, da je tako prismojena in kaj tacega podpiše. Kar nemške stranke za Koroško in za Štajersko zahtevajo, je tako nečuveno, da bi morala vztrepetati krona, ako bi kaj tacega hotela sankcijonirati. Za Štajersko se zahteva, da mora biti v sodnem okrožju ljubenskem in grašketn prav vse izključno nemško, nasprotno pa Nemci nikakor ne priznavajo, da bi bil južni Štajer zaključno slovensko ozemlje, dasi tam ne živi nad 20.000 Nemcev, dočim je Slovencev skoro pol milijona! Tudi na slovenskem Štajerskem reklamirajo Nemci zase vlogo Her-renvolka, Slovence pa proglašajo za svoje sužnje. Po nemških postulatih bi moralo tudi v slovenskih okrajih na Štajerskem in na Koroškem biti vse nemško. Nemščina bi morala biti notranji uradni jezik pri vseh oblastvih in celo pri okrajnih šolskih svetih, v javne knjige bi imela prestop samo nemščina, pri nadsodiščn bi se smelo samo nemški govoriti, pri upravnih oblastvih bi se smeli delati samo nemški zapisniki, in bi se moralo razpravljati samo nemško, vse srednje in strokovne šole bi morale biti nemške in v mestih in trgih tudi ljudske in meščanske šole. Na Štajerskem Nemci ne dopuščajo Slovencem druzega, kakor da smejo v slovenskem delu dežele vlagati slovenske vloge, in da smejo slovenski govoriti tudi pri oblastvih, ako nemški ne znajo, oropati pa hočejo Slovence vsehdruzih, tudi naj primi-tivnejših pravic, tudi tistih, katere že zdaj uživajo. In to isto zahtevajo Nemci tudi za Koroško s tem pristavkom, da naj velja mesto Celovec za izključno nemško, da naj bo pri sodiščih v slovenskih okrajih samo veška okostnica. Na ramenih mrtvih kosteh je visela obleka, le glava z otlirai jamicami očij mi je zrla nasproti Od strahu se mi je zledenela v žilah kri, in ako bi se ne bil naslonil na vrata, padel bi bil gotovo na tla Grettau je stopil k okostnici, pritisnil je dolg, vroč poljub na rumeno lobanjo ter dejal smehljaje: »Pripeljal sem gosta seboj, draga moja, starega, ljubega prijatelja, kateri je bil tako dober, da se je mimogrede tu ustavil." Potem se je obrnil k meni: „Za kaj ne prideš bližje?" Mahoma sem se spomnil besed stare žene: ,Le previdni bodite, gospod doktor!" S tresočimi koleni sem šel k mizi. Prizanesite mi popis, kako sem preživel te pol ure! Huda mrzlica me je tresla, in čutil sem, da moram biti smrtno bled. Na moji strani oblečena okostnica, katera je bila s žicami na stol privezana, meni nasproti pa mož, ki je govoril s to okost-nico, jo silil jesti, ji natočil vina ter skušal tudi mene vplesti v ta strašni pogovor. Zdaj pa zdaj mi je stopil na nogo, da bi me spomnil, naj opasujem ubogo bolnico. Tako sem večerjal sredi temnega gozda v dražbi mrtveca in blatnika. Te ure ne pozabim nikdar v svojem življenji jeden uradnik, ki je zmožen slovenskega jezika oziroma koroškega slovenskega narečja, da se tudi s slovenskimi strankami, ki nemškega jezika niso zmožni, ne smejo delati slovenski zapisniki, da notarjem v slovenskih krajih ni treba slovenski znati, in da morajo ljudske šole biti utrakvistične ter se smejo slovenske šole ustanoviti le tam, kjer to zahtevajo občinski odbor in dve tretjini vseh davkoplačevalcev. Te nemške zahteve so tako gorostasne, tako nečuvene, da kaj tacega svet 5e ni videl. Nemci nas hočejo oropati vseh naj-navadnejših državljanskih pravic in vkovati v suženjske verige. Ako bi kdo poskusil te zahteve uresničiti, moral bi nastati najlju-tejši domači boj. A tak program krute nasilnosti imenuje oficijozno glasilo zunanjega ministerstva pravi avstrijski program! V LJubljani, 24. maja. K položaju. Dunajski in budimpeštanski listi so složni v trditvi, da je dozorel položaj do kritičnega trenotka, ko se odloči usoda Thunove vlade. Včeraj so se začela nova pogajanja radi nagodbe. V bančnem in k vodnem vprašanju Ogerska noče odnehati, Avstrija pa takisto ne more sprejeti Szellove formule, dasi jo je sam cesar odobril. Ta pogajanja so baje zadnja. Ako se ne doseže sporazumljenje, se položi odločitev zopet v roke cesarja. Nekateri listi trdijo, da bode moral Thun udati se ali pa — iti. Konferenca desnice. „Lidove Novinv" poročajo, da se snide konferenca desnice dne 25 t. m. ob 11. uri dopoludne v parlamentu. Uro prej bodeta imela kluba mladočeških in fevdalnih veleposestnikov skupno sejo. Dr. Stranskv piše v istem listu o položaju. Omenivši najprej težave, s katerimi je zvezano sklepanje nagodbe z Ogersko, razpravlja Član-kar posledice, katere bo imelo oktroiranje jezikovnega zakona s § 14. Dr. Stranskv meni, da tak zakon obstrukcijonistov ne bo zadovoljil, da pa bo desnico omajal. Član-kar odreka državnemu zboru kompetenco, da reši jezikovno vprašanje za dve deželi, Slednjič se je dvignil nesrečni mož, poljubil lobanjo ter me prijel za roko. »Želi moji soprogi lehko noč in pojdi! Peljem te v tvojo sobo. Utrujen si od potovanja, jutri govorimo dalje. ■ Ostavila sva jedilnico. Moja soba je bila v pritličju. Ko sem zaprl za nama vrata, je vprašal nesrečnik s tresočim glasom: aAli si jo videl? Kaj meniš?" Nehote sem zmignil z rameni. , Vedno je taka," je nadaljeval zdi-huje*. „Ni besedice ni spraviti iz nje. Ona ne je\ ne pije, ne smeje se ter nič ne govori. Moj Bog, kaj bode iz tega?" Končno sem vendar izpregovoril. Trepetajo sem vprašal: „Kaj pa se je prav za prav zgodilo?" „Oh, da, ti niti ne veš. Hoteli so naju na vsak način ločiti. Preganjali, na-tolcevali so jo, da je končno zbolela Nikdar se nisem ločil od njene postelje. Kar so zaceli trditi ti malovredneži, da je umrla. Kolika zlobnoatl In ubožico so res zakopali samo da so jo od mene ločili. Mene so vlekli proč ter me imeli zaprtega, dokler mi ni umrl ode. Ne morem ti popisati, tudi bi mi ne verjel, koliko sem pretrpel. Zvedel sem, kje so jo pokopali, in štedil nisem denarja, da bi jo Is rešil. Ukradla sva jo, ljubi prijatelj, jaz in vrl stražnik, in Mladočehi bi grofu Thunu inderanitete za tak zakon nikdar ne dovolili. — „Hlas Naroda" poroča, da odloči konferenca desnice, ali se naj ustvari jezikovni zakon s § 14 ali ne, in ali dobi tak zakon večino v državnem zboru. Kakor smo zvedeli v zadnjem času — piše „Illas Naroda" — se izvrši zadnja odločitev, ako bi ostali Čehi na tej konferenci s svojim mnenjem v manjšini, na zborovanju čeških zaupnih mož. Kakšna bo ta odločitev, se sedaj še ne more reči. Toda možno je, da nam donese nove zmešnjave. Nemški program. Opozicijski program Nemcev zavračajo složno vsi češki in moravski pa tudi vsi drugi slovanski časopisi. Zavračajo ga tudi nemški konservativni listi ter ga imenujejo izrodek blazno fanatičnih nemških možgan. Zanimivo pa je, da pozdravlja to neresno skrpucalo glasilo zunanjega ministra Golu-chowskega, dunajski „Fremdenblatt". Ta list piše, da je „opozicijonalni program pomemben korak iz dosedanje negacije na pot pozitivnega dela; program se ozira na potrebe in posebnosti avstrijskih dežel ter je prost vsake sovražnosti in gospodstva-željnosti". Ta program — piše „Fremden-blatt" — „se ozira mnogo bolj (!) na to, da se ohrani nemška posest kakor na to, kako bi se prodrlo v slovansko ozem!jeu| Goluchowskega glasilo torej vendar-le prizna, da se ozira nemški program tudi na to, kako bi se utrdila nemška oblast v slovanskih deželah, kako bi se okrepilo nemško uradništvo v čisto slovanskih pokrajinah, in to zadošča, da zavračamo to poloficijozno glasilo z vso odločnostjo kot frivolno in krivično. Macedonski kongres. V Sredcu je zboroval tri dni kongres, ki se je bavil z razmerami v Macedoniji in s potrebnimi reformami v tej nesrečni deželi. Sklenilo se je, da se letos ne uprizori noben vstanek. ker bi vstanka nobena vlast ne podpirala. Konferenca pa se je bavila tudi z mirovno konferenco v Hagu, ter se je sklenilo, da izroči dr. Rade v osebno v Hagu zbranim zastopnikom vla- kateremu sem dal toliko denarja, da bo vse svoje življenje lehko dobro živel. Potem sem jo pripeljal sem, kjer lahko mirno živiva. Vedel sem, da ni mrtva; saj si sam videl. Toda bolna je pa zelo — zelo. Ali si jo ogledal, opazoval? Kaj naj začnem ž njo?" Zbral sem vse moči ter sem odgovoril navidezno mirno. „ Videl sem jo Šele jedenkrat, zato ne morem ničesar določiti in ti tudi ničesar svetovati. Menim, da se ni bati nikake nevarnosti. Jutri jo hočem dobro pregledati. Danes sem tudi zelo truden, da se jedva pokonci držim. Saj veš — pot me je zelo utrudila, tudi ne potujem rad." Nesrečnik me je prosil odpuščenja. „Zahvaljujem se ti iz globočine srca, da si me nekoliko potolažil. Brez nje ne bi mogel živeti. — Sedaj pa, Bogu priporočen ! Na svidenje jutri! Lehko noč!" „Lehko noč!" Ko je zaprl vrata za seboj, in sem začul na stopnicah njegove korake, se me je polastil z vso močje divji nagon bega Le proč od tu! Odprl sem okno ter hitel v divjem begu po deželni cesti. Ko sem pal na pol onemogel na blazine kupeja v vlaku, sem bil ves moker od potu, zobje so mi klopo tali od mrzlice in strahu. stij spomenico v kateri ao naslikane sramotne razmere v Macedoniji in Stari Srbiji. Dopisi. Iz okolice bogatega in cvetočega Št. Vida, lis. maja. Kako brezznačajni in perfidni, pa vender navzlic temu neomejenega gospodovanja iu zapovedovanja željni so naši klerikalci oziroma poklerikaljenci, je itak že vsacemu zavednemu človeku znana reč. In taki usmiljenja vredni ljudje, kateri imajo obilo masla na svojih glavah, upajo si 5e na solnce ter kakor besni napadajo brezobzirno in predrzno naše naj-uzornejše in najpožrtvovalnejše voditelje in prijatelje naroda. To je še sreča, da je tudi priprosto ljudstvo samo ob sebi začelo od dne do dne bolj spoznavati, kdo so njega nesebični in resnični prijatelji, kdo pa vsiljeni in le navidezni osrečevalci. Da se je tudi kmetski stan že naveličal vedno slepo ubogati na klerikalno po-veljništvo ter začel spoznavati čedalje bolj prazne tičje strahove, da je vera v nevarnosti, in Bog si ga vedi. kaj še vse, — kaže se v najjasniši luči o priliki kake volitve v deželni, oziroma državni zbor. Z jedno besedo začelo se je daniti, in tako je tudi prav ! Oglejmo si tu samo dve sliki. Prva slika nam predočuje, kako veselega obraza gre ljudstvo — večinoma polnoštevilno in neprisiljeno — volit svojega poslanca, katerega dobro pozna, da je mož na pravem mestu, trden značaj, nesebičen, in da nima srca samo na roki, temveč se nepristransko poteza za pravice svojih volilcev in skrbi vestno za blagor in boljšo bodočnost celega dotičnega volilnega okraja. Ponosni so potem volilci na tacega poslanca! Drugo, nasprotno sliko nam pa kaže prav karakteristično lanska Vencajzova volitev. Ker je ta zanimiva volitev res prava, zgodovinska specijaliteta, zasluži po vsej pravici, da se otme pozabljivosti. Oglejmo si jo. Tedaj, ko se je zvedelo, da je Vencajz — po domače „Wenzaissov Johann* — proglašen kandidatom v državni zbor, obrnilo se je več uglednih in večjih občin za-tižkega okraja z vljudno prošnjo na osrednji volilni odbor »Katoliško-narodne stranke v Ljubljani", naj se blagovoli proglasiti drug kandidat. Akoravno se je naglašalo v dotični prošnji, da bi Vencajz utegnil pri volitvi propasti, ker baš v tem okraju ni nič kaj spoštovan, ostali so ti opravičeni ugovori brezvspešni. Znani veleum ljubljanski, dr. Šušteršič, pisal je dotičnim županstvom tako-le pomirjevalno — bolje slepilno — pismo : V Ljubljani, dne 19 maja 1898. Slavno županstvo v I—. Kakor ste že iz časnikov izvedeli, je zaupni shod „Katoliško-narodne stranke" soglasno odobril kandidaturo g. Ivana Vencajza. Nadejam se, da se tudi Vi pridružite temu sklepu, ki se je storil po vsestranskem in temeljitem prevdarku. Znani so mi Vaši pomisleki zoper g. Vencajza. Toda poročati Vara zamorem, da so ti pomisleki — ki so pred letom dni in še pred nekaterimi meseci bili velevažni — danes zgubili veljavo, kajti izvedel sem od merodajne strani prav v zadnjem času, da sodnija ostane v Zatičini, toraj ne pride ne v Št. Vid in ne v Višnjo goro« Vrhu tega je g. Vencajz obljubil, da se v to vprašanje, kot poslanec celega okraja, ne bode prav nič vtikal. Priporočam Vam še jedenkrat najtop-leje g Vencajza in Vam obljubujem v vsakem oziru svojo pomoč! Velespoštovanjem dr. Ivan Šušteršič 1. r. Temu pismu pač ni treba komentara! Zanašaje se na Vencajzovo častno obljubo in Šušteršičevo vsegamogočno pomoč, šli so nekateri prisiljeni in zaslepljeni volilci volit in si izvolili poklerikaljenega kandidata Vencajza. Kljubu vsestranskemu prigovarjanju prišlo je le prav malo mož na volišče k prvotnim volitvam. V nekaterih občinah udeležil se je volitve samo g. župnik in k večjemu še 2—3 njegovih zvestih in pokornih privržencev; v več občinah pa je volil navadno sam župan in še po jeden ali dva odbornika. V neki večji, vse hvale vredni občini pa je bil na dan volitve zares prav klasičen prizor. Ob določeni uri prihiti gospod ces. kr. komisar, da bi postavno vodil in izvršil volitev. Ni mu bilo neznano, da je bila udeležba tudi drugod prav pičla, a vendar vpraša župana, če so volilci že zbrani. Župan se nasmehne in reče: »Gospod, poslal sem že na vse kraje volilce klicat, pa no beden noče priti!" Naposled se je vendar srečno končala ta strašna kriza. Tam iz sosedne občine je primencal možiček, kateri tudi pod to občino plačuje davek, — menda 3 kr. na leto — da izpolni svojo sveto in državljansko dolžnost s tem, da se izvoli volilni mož po volji božji. Volitev se prične, a dolgo ni mogla zmagati ne ta, ne ona stranka. Župan je volil trdovratno došlega kočarja, kočar pa župana. Končno je vendar gospod komisar posegel mej stranki ter pregovoril kočarja, da je dal glas sam sebi in bil tako izvoljen volilnim možem. Kaj ne da, gospod urednik, da vodstvo klerikalne stranke ne more biti ponosno na Vencajzovo izvolitev! Poveljnik klerikalnega polka, Šušteršič, kakor tudi Vencajz sam utegneta še doživeti, da bi se pri prihodnjih volitvah zaklicalo po geslu : »Danes grof celjski in nikoli več!* — »Danes Johann Vencajz poslanec in nikoli več !• Fiat! Iz Gornjegagrada, 19. maja. »Slovenec* je dne 9. maja pod naslovom »Od Savinje" prinesel nekake mešane popravke in slavospev tistemu »velikemu gospodu" moairskemu, ki si je dovolil v »Slov. Narodu" št. 99. označiti dvomljivo dušno stanje tistega moža, ki hoče v svoji predrznosti in nevednosti o tukajšnjih razmerah po „Slovenskoga Gospodarja** št. 16 prouzročiti pri nas domači prepir. Dotični mladi in dobičkaželjni možiček, ki si hoče z ustanovitvijo zares neumne „konsumne zadrege" priboriti posmrtno slavo, a pri tem zlorablja svoj duhovski poklic. Lagal je raznim ženicam, da deluje le na izrecno povelje prevzvišenega knezoškofa v Mariboru. Pri nabiranju udov mu služijo za rabo razne obljube, tako obeta, da se znižajo dnevne cene užitnega blaga približno do polovice, dostikrat tudi kar prisili omahljive ljudi, da se mu udajo, zlasti pridno pa obira naše požrtvovalne posojilnice v sosednih trgih, kar smatra ta hitri računar za podlago svojemu bodočemu, zares potrebnemu kreditnemu zavodu na Rečici; za gmotnega vodjo hvalil je javno jednega svojih krvnih bližnjih in sicer brata Štefana, trgovca iz Vipave, kateremu pa so se dogodile razne neprilike. Z ozirom na rečeno in na dejstvo, da stanuje tukaj nepokvarjeno, verno in duhovski stan še spoštujoče ljudstvo, in ker je kon-BUmno društvo gospodarsko popolnoma nepotrebno, si lahko vsak sam tolmači, v koliko je njega ustanovitev opravičena. „Slovenčev" mali bistroglav šteje tistemu „velikemu gospodu" iz Mozirja v greh, ker se je predrznil omeniti kako stališče zavzema razsodna duhovščina proti njegovemu ruvanju, in zatrjuje, da so vsi naši duhovniki njegovemu početju vidno naklonjeni. V istini pa temu ni tako, ker nobeden duhovnik naše dekanije se „očitno" do danes ni strinjal z njegovim rogovi-ljenjem. Ako bi pa slučajno tajno v srcu bil vendar kdo temu rogoviljenju naklonjen, ne more za to biti odgovoren dopisnik iz Mozirja. Naravni zakoni zahtevajo svoje žrtve in znabiti je tudi tukaj tisto »gnilo jabolko* okužilo katero bližnje v košu. A ljulika še ne pokvari lepe pšenice. Potem ste vi, dopisnik iz Rečice, rabljeni sano kot ščit, in hodite za druge v žrjavico po kostanj. Sploh pa Vi, gospod kaplan, niste nikdar bili pooblaščeni ves duhovski stan zastopati, o katerem upamo, da se ne postavi v nasprotje z ljudstvom in ne bo duhov razburjal. Češki turisti v Ljubljani. Vračaje se s svojega tritedenskega potovanja po slovanskem jugu, po Črni gori, Bosni in Hercegovini ter Hrvatski, krenili so členi »Kluba čeških turistov* pod načelstvom g. arhitekta Pasovskega tudi na Slovensko. 57 dam in gospodov se je pripeljalo na binkoštno nedeljo dopoludne s posebnim vlakom do Zidanega mostu, in tu, na meji Kranjske in Štajerske so jih pozdravili prvič Slovenci. V imenu „Slov. planinskega društva* jih je sprejel predsednik, g. prof. Orožen z večjo deputa- cijo, ' v imenu »češke oboe" pa sta jima prinesla iskren bratski pozdrav g. režiser Inemann in g. Ubald pl. Trnkoczv. Na poti proti Ljubljani so pozdravili Slovenci Čehe v Zagorju, kjer so jih sprejeli „Sokol" in »Bralno društvo", v Litiji, kjer jih je pozdravilo narodno Zenstvo in čitaln ica ter v Z a 1 ogu, kjer jih je pozdravil obč. zastop. Na vsej poti so vihrale Čehom v pozdrav slovenske trobojnice, postavljeni so bili mlaji in so grmeli topiči. Narod pa je klical povsod: »Živeli Čehi!* Ob 1,2. uri so dospeli Čehi v Ljubljano, kjer jih je pričakovalo na peronu in pred kolodvorom nebrojno občinstvo vseh ljubljanskih slojev. Došlo je tudi premnogo naj odličnejše gospode in veliko število naših dam. Na restavracijskem vrtu so se vršili pozdravi. Najprvo je pozdravil mile goste po d načelnik „Slov. plan. društva", gospod dr. VI. Foerster, nato je gospodična Po-1 a nč e v a izročila v imenu slovenskih dam gospej Šilenvjevi z nagovorom lep šopek, zatem je pozdravil Čehe v slovenskem in češkem jeziku župan g. Iv. Hribar in g. dr. Kušar v imenu »Sokola*. Mej tem so ljubljanske gospice okrasile goste s šopki. Pevsko društvo »Ljubljana", ki je dospelo, kakor »Sokol", z zastavo, je zapelo pesem »Morje adrijansko". Na pozdrave sta odgovorila gospoda P a s o v s k y in dr. Silen y. Mej gromovitim vsklikanjem občinstva, ki je klicalo Čehom vso pot »Živili!" in »Na zdar!", so se odpeljali gostje v razne hotele in prišli okolu 2. ure v „Narodni dom" k skupnemu obedu, ki se je vršil v mali dvorani. Po kosilu ob tri četrt na 4. je sedlo kakih 30 čeških izletnikov in veliko število Ljubljančanov na pripravljene vozove ter se odpeljalo pod Šmarno goro. Ta vožnja je bila krasna. Navdušeno in srčno je pozdravila Čehe „ Čitalnica " in požarna bramba v Šiški; na griču nad Šiško so pokali topiči, raz zvonika pa je odmevalo zvonenje in potrkavanje. V imenu .Čitalnice" je pozdravil Čehe predsednik, gospod Fran Drenik, v imenu požarne brambe pa g. Juvančič. Zbralo se je tudi mnogo druzega občinstva, ki je navdušeno pozdravljalo Čehe. V Št. Vidu je bil takisto krasen sprejem. Pozdravil je izletnike gosp. župan Belec, domača dekleta v narodnih nošah so delila šopke, krepki mešani zbor pa je zapel pod vodstvom gospoda učitelja Siča slovensko pesem. V imenu slovenskega ženstva je izletnike krepko pozdravila gospa Tomčeva. Med streljanjem to-pičev in burnimi „Na zdar1* klici so se odpeljali izletniki proti Tacnu. Onstran mostu čez Savo v Tacnu je bil zopet presrčen pozdrav. Pod slavolokom „Dobro došli!" so pričakali goste tacenski župan g. Šušteršič, dalje načelnik kraj. šol. sveta, g. M a 1 e n š e k, inženir g B 1 o u d e k in mnogo deklet v narodnih nošah, katera so delila šopke. Po stari slovanski navadi so pogostili goste najprej s kruhom in soljo, na to sta Čehe s krepkimi besedami pozdravila župan in načelnik kraj nega šolskega sveta. Na to so odkorakali gostje na goro med pokanjem topičev. (Od Šiške do vznožja Šmarne gore so vihrale slovenske trobojnice raz hiš) Pod vrhom pri kapelici sv. Antona bil je zopet podrav. „Planinski piparji" so postavili prelep slavolok z napisom „Planinski pozdrav pi-parjev". Šmarnogorski gostje so se zbrali pod tem slavolokom, kjer je izletnike v imenu „piparjev" pozdravil „nadpipar", g. H auptman. Silni streli starodavnih topičev pa so naznanjali v dolino, da so gosti dospeli na goro. Bilo je prav lepo vreme, in razgled po ljubljanski okolici krasen. Izletniki so posedli na prostem, kjer so jim stregli »piparji*. V imenu župnika Žužka je pozdravil goste gospod kaplan Medved. Sledili pa so še daljni pozdravi in odzdravi Čehov, ki ao se divili nad krasnim razgledom ter občudovali naše mogočne snežnike. Piparji so se prav potrudili, da so zabavali goste in da so bili skrbno postrežem. Prerano je prišel Čas odhoda. Dospevši s gore, so sedli gostje na vozove in se odpeljali proti LJubljani. Drugi Čeftki gosti, kateri se izleta na Šmarno goro niso udeležili, so si oglodali. mej tem mesto in poleteli tudi na ljubljanski grad. Na večer so se potem zbrali vsi gostje in velika množica odličnega tukajšnjega občinstva v veliki dvorani .Narodnega doma", kjer se je vršil komers s koncertom. Sodelovali ao kvartet »Ilirija*, pevsko društvo »Ljubljana", tamburaški zbor »Zvezda" in oddelek vojaške godbe tukajšnjega 27. pešpolka Mej raznimi točkami mnogovrstnega programa je nas to pilo več govornikov. D r. B1 e i w e i s vite/. Trsteniški je pozdravil Čehe v imenu ljubljanske »čitalnice" ; župan ljubljanski, Ivan Hribar jih je pozdravil v slovenščini in češčini v imenu mesta ljubljanskega ter je proslavljal češki narod ne utrudljivega delavca na političnem in kulturnem polju slovanstva. Načelnik »Slov planinskega društva, prof. Fran OroZen je nazdravil češkim izletnikom kot prvim slovanskim turistom, proslavljal jih kot najodličnejše sotrudnike na polju alpinizma, osobito v slovenskih pokrajinah, in jih zahvalil kot zastopnike »kluba čeških turistu" za njih vspešno delovanje pri ustanovitvi češke podružnice »Slovenskega planinskega društva". Odgovarjali so ar h i tekt Pasovsky, dr. Šilenv in dr. Koutecky, zatrjevaje, da bode klub če ških turistov v zvezi s češko podružnico .Slovenskega planinskega društva" širil mej Čehi zanimanje za slovanske, osobito pa za slovenske pokrajine. Dr. Šilenv in dr. Koutecky sta zlasti povdarjala v svojih govorih politično vzajemnost mej Čehi in Slovenci. Proti polnoči so šli izletniki k počitku, ostala družba se je pa mudila še dalj časa v veseličnih prostorih. V ponedeljek so ae odpeljali češki izletniki v družbi z zastopniki „Slov. plan. društva", tukajšnjega češkega kluba in z družim občinstvom z brzovlakom v Posto jino. Pozdravi so se ponavljali tudi na tem izletu ob vsej železniški progi. V Postojini so bili izletniki sprejeti po deputacijah po-stojinskih narodnih društev z g. Ružičko na Čelu. Dopoludne so obiskali izletniki otoško, popoludne pa postojinsko jamo. V Ljubljano so se vrnili proti polnoči. V torek dopoludn e je priredil občinski svet imenom Ljubljane Čehom še posebno počaščenje ter jih je pogostil v mali dvo rani ^Narodnega doma". Stregle so narodne dame, na čelu jim gospa županja Milica Hribarjeva, in dražestne gospice z višje dekliške šole, ki so marljivo nalivale Na-brgojevega šampanjca. Goste je pozdravil najprej g. župan Hribar, kateremu se je zahvalil g Pasovsky. Govorili pa so nadalje še gg.: dr. VI. Foerster, dr. Požar, no tar Plantan, prof. Orožen, gospa Iv. Danešova, dr. V. Šileny, Jan Buchar in gospa Šubiceva. Napijalo se je politični in kulturni vzajemnosti Čehov in Slovencev, narodnemu ženstvu obeh narodov, županu praškemu, dr. Podlipnemu in županu ljubljanskemu, Iv. Hribarju ter Poljakom in Hrvatom kot sobojevnikom Čehov in Slovencev. Kraljevala je mej družbo največja živahnost, dokler ni prišla ura slovesa. Z iskrenimi vskliki: »Do svidenja!" so se odpeljali Čehi na kolodvor, odkoder so se vrnili ob V312. uri dopoludne s posebnim vlakom v svojo domovino. Tako sta minila krasna dneva, in trdno smo prepričani, da sta že itak močno vez mej Čehi in Slovenci znova utrdila in pomnožila bratovsko ljubezen v srcu obeh narodov. Dnevne vesti. V Ljubljani, 24. maja. — Osebne veati. Naučno ministarstvo je prof. S. Ruta rja v Ljublj »ni novic za dobo petih let potrdilo kot c. kr. kon-servaiorja. — Deželn o vladni konceptni praktikant g. Oton Mer k je imenovan de-želnosodnim koncipistom. — Župnik v Dolenji vasi g. Jos. Jaklič je imenovan kanonikom v Novem mestu. — Trgovska in obrtniška zbornioa ima 25. maja ob dveh popoludne v magi-stratni dvorani sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva. 3. Poročilo o načrtu zakona za varstvo terjatev stavbenikov. 4. Poročilo o ustanovitvi agencij v Hamburgu in Testu radi pospeševanja domačega izvoza in volitev zastopnika k dotični konferenoi. 5. Prolnja na o. kr. želez- nično ministarstvo radi revizij voznih računov. 6. Poročilo o dovolitvi podpore obiskovalcem svetovne razstave v Parizu. 7. Poročilo o ustanovitvi s pošto zvezanih telegrafskih postaj v Banjaloki, Mozelju in Vinici. 8. Prošnja na c. kr. trgovinsko in Zeleznično ministerstvo za zboljšanje zveze Trst-Dunaj za osobni promet. 9. Prošnja, da bi bilo vse dopisovanje zbornic poštnine prosto. 10 Poročilo o vprašanji, ali smejo gostilničarji suhe klobase prodajati. 11. Vloga za pomnoži tev telefonskih zvez, odstranitev raznih ovir pri telefonskem prometu in znižanje priatojbin. 12. Vloga ca dovolitev istih voznih olajšav ljudskim in meščanskim učiteljem ter aktivnim zborničnim uradnikom, kakor so dovoljene c. kr. državnim uradnikom za vožnjo na železnicah. 13. Prošnja za dovolitev podpore za strokovni tečaj črevljarjev v Tržiču. 14. Poročilo o vlogah trgovinskega muzeja v Filadelfiji, da bi zbornica pristopila kot stalni člen in se udeležila mejna rodnega trgovskega kongresa istotam. _ Kritičen dan zs Ooriško utegne biti jutri, ko se vrši občni zbor političnega društva .Sloge" v goriški čitalnici. Že dlje časa sem se je govorilo, da bode ta občni zbor jako zanimiv in morda tudi velepo-memben, a danes došla .Soča" potrjuje vest. Gosp. Andrej GabršČek prijavlja v .Soči* članek, v katerem naznanja, da prinese v svoji togi mir in vojno na občni zbor. Njegov članek je v mnogih ozirih zanimiv. Gosp. Gabršček pripoveduje, kako ae je tekom zadnjih deset let žrtvoval za Gregorčičevo stranko, tako v svojih listih, za katere je sam moral skrbeti, kakor tudi kot tajnik društva .Sloge", a kako je, podpirajoč oficialno politiko slovanskih poslancev, prišel do spoznanja, da nekateri poslanci — mej vrstami je čitati, da jim stoji na čelu dr. Gregorčič — so postopali neodkritosrčno, da so v .Slov. Listu" začeli zavraten boj proti dru. Turni, hoteč ga izpodriniti, a ko je g. Gabršček zahteval od g. dra. Gregorčiča sporazumnega delovanja z drjem. Tumo, sicer da pride do razkola, da je g. Gregorčič kupil Obizzijevo tiskarno, da ustanovi poseben list proti „Soči". G. Gabršček zaključuje svoj članek takole: „V četrtek bo občni zbor „Sloge" in tu se pokaže, koliko je raznim gospodom mar za zdravo in skupno delovanje. Povem pa že danes, da meni prav nič ne imponuje slučajna, taka ali taka večina na zboru, ker vem, kako se take reči spletkar i j o. Od večine, ki bi kaj sklenila, kar bi prvaki razlagali sebi v korist, ne pričakujem ničesar, pač pa od prvakov samih! Od njih pričakujem, da ne bodo tirali nasprotij do skrajnosti, kajti to bo prej ali slej njihova poguba. Z ozirora na svoje lOletno sodelovanje v prvih vrstah imam pač pravico, da govorim v takem tonu in da lahko tudi marsikaj zahtevam. In moje zahteve so tele: 1. Mej deželnimi poslanci poznamo le jedno samo — oficijalno politiko, katero so proglasili v klubu. Ako je pa nasprotje mej stremljenji preveliko, naj se to pokaže — a javnost naj sodi in volilci naj odločajo. Vsekakor pa naj so poslanci v kontaktu z odborom „Sloge"* in drugimi veljavnimi možmi, predno sklepajo o važnih korakih. 2. Nikdc sedanjih delavnih mož se ne sme po sili odstraniti, torej tudi ne dr. Tuma, ki ima veliko zaslug za narod in veliko prijateljev po celi deželi. Boj proti njemu bi značil razdor, ki bi utegnil imeti hude posledice. 3. Za narodno delo naj se pridobe še drugi možje, ki so sposobni, a doslej še niso nikjer ali le malo vpreženi. Takih mož imamo! — Toda naj se ne kriči: »Proč s Kranjci!", da bi se jedni odstranili in drugim pristop obtožil! Delavcev imamo malo, bodimo torej zadovoljni, če tudi pridejo 8 Kranjskega! 4. Na občnem zboru .Sloge" naj se izvoli odbor, ki bo v resnici koa svoji nalogi. Jaz kan-didujem zopet v odbor, ako bo izvoljen tudi dr. Tuma. — Ako ne bova izvoljena, nič ne de, prav nič se ne bova sramovala, pač pa bo to znamenj e — no -vih razmer v deželi. Bova že znala zavzeti pozneje primerno stališče, in vem, da ne bova osamljena. 5. Pri morebitnih volitvah v deželni zbor treba poiskati nekaj novih močij, ki so v deželi na razpolago, in aioer brez smešnega ozira na to, ali so Goričani ali Kranjci l Z dosedanjimi močmi bomo v največji zadregi, ako se bo treba vrniti v deželni zbor, zlasti za slučaj, da se bo udeleževal soj tudi nadškof. * Za danes se hočemo vzdržati vsake kritike tega članka, kateri kaže, da pride jutri do odločitve glede goriških razmer. Toliko pa lahko rečemo, da bi bilo le slovenstvu na korist, ako bi se napredni goriški Slovenci tesneje združili mej seboj in se organi zo-vali. Zaradi tega sicer ni treba, da bi trpela sloga v nastopanju proti Lahom in proti vladi, gotovo pa je, da bi napredni elementi, če bi bili dobro organizovani, lahko veliko znatnejše uplivali na vse javno življenje, nego uplivajo sedaj. — Iz Zaloga se nam piše: V nedeljo j-m o prilično slovesno sprejeli naše brate Čehe. Tikoma postaje postavili smo tri maje s trobojnicami — načelnik postaje ni dovolil dalje — in možnarje smo nabili. Naroda prišlo je obilo. Vlak je pozdravil župan z zastopom: „Bog živi naše brate. Bratje ste na tej zemlji! Slovanska zemlja je naša in vaša ..." Za radostjo žalost. Včeraj nam je ledeno zrnje pobilo vse, vse . . . Kosa morda še nekaj reši za govedo. In rodbina? Ubogi kmet! Ubogi narod, vse te tepe. — Iz Podnarta se nam poroča: češke turiste smo sprejeli v Podnartu prav slovesno. Pozdravila sta jih drž. poslanec g. Pogačnik in v imenu radovljiške podružnice slov. plan. društva g. Roblek ml. Podnart je bil ves v slovenskih zastavah. Združena pevska zbora iz Podbrezij in Krope sta mej pokanjem topičev dohajajoče češke izletnike pozdravila s .Hej Slovani" in potem na željo Čehov zapela še »Lepa naša domovina". Sprejem je bil presrčen in udeležba jako mnogobrojna. — Nove stavbe. Odvetnik gosp. dr. Munda sezida novo hišo na Rimski cesti, gospa Sossova na vogalu Resljeve ceste in Čopovih ulic, g I. Lončarič na vogalu Slomškovih ulic in Resljeve ceste, g. Nikolaj Ž u nič v Razpotnih ulicah in g. M. Kune na Tržaški cesti. — Clss iz občinstva. Piše se nam: Na binkoštni ponedeljek bili smo v Domžalah. Ker smo prvi vlak dopoludan za mudili, hoteli smo se peljati z drugim popoludne ob 1 „6. uri. Prišli smo na kolodvor jedva 7 do 10 minut pred odhodom vlaka, in čudom smo se čudili, da nismo več dobili voznih listkov. Na uljudno vprašanje, ali pri lokalnih železnicah ni predpisa, da mora biti odprta blagajna do 5 minut pred odhodom vlaka, dobili smo nekaj prav neprijaznih opazk. Žal. da tudi g. postajena-čelnik ni bil preveč ljubezniv. Sploh se slišijo različne pritožbe zoper kamniško železnico, oziroma zoper njeno osobje. Tako je g. postajenačelnik pred 14 dnevi dal nekemu potniku namesto 10 kr. jedno krono nazaj. Potnik ga je uljudno opozoril na to, a dobil je odgovor: „Was ich Ihnen herausgebe, das geht Sie gar nichts an". Takih slučajev pripetilo se je že več in prosili bi si. vodstvo te Železnice, da ukrene potrebno, da se pouče uslužbenci pravilnega in uljudnega ravnanja s potniki. — Poštne zadeve. Dne 8. maja t 1* vršila se je v Spletu v holelu Troncoli XVIII. redna glavna skupščina društva c. kr. poštarjev in poštnih upraviteljev za Kranjsko, Primorje in Dalmacijo, združena z drugo letno skupščino društvene bolniške blagajne. Navzoče Člane društva iz Kranjske, Primorja in osobito iz Dalmacije, kakor t udi Častne Člane, zastopnike c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva iz Zadra, gospoda poštnega nadoskrbnika Riharda Zaraagna iz Spleta, pozdravil je v hrvat-s kem jeziku društveni predsednik gosp. A. Schrev z Jesenic, ki se je ob jednem spominjal umrle vladarice in drugih umrlih Članov cesarske rodovine. Na to je predaval o posameznih točkah dnevnega reda podpredsednik J. Grego. Da se vrši kmalu reorganizacija deželnih pošt, katera ne bode le v prid poštarjem, ampak tudi najbolj obzira vrednim poštnim upraviteljem, sklenilo se je, da izroči društveni predsednik trgovskemu ministru zadevno prošnjo poštarjev in poštnih upravitelj ev spadajočih pod tržaško in zadrško ravnateljstvo. Volitev izvršila se je tako-le: predsednik Alojzij Schrev c. kr. poštar v Jesenicah, podpredsednik Ivan Grego c. kr. poštar v Piranu, blagajnik Anton Vodopivec c. kr. poštar v Postojni in se je ob jednem tem gospođom za njihovo neutrudljivo in požrtvovalno delovanje izreklo polno priznanje. Po dokončanem dnevnem redu in sklenitvi, da se prihodnja glavna skupščina vrši v Trstu, zaključila se je 4 ure traja- joča skupščina s trikratnim ,Živio-klici" na cesarja. — Lsški slepsrji klatili so se te dni po Ljubljani in prodajali ljudem melisni cvet kot zdravilo proti raznim boleznim. Nevednežem so pripovedovali, da ima zdravilo posebno moč, ker je iz papeževe lekarne v Rimu in blagoslovljeno. Mestna policija je včeraj prijela neki 4 Lahe in dobila pri njih polne zabojčke raelisnega cveta in knjige, kako se prirejajo vina in lik'ri. — Žepni tat. Na binkoštni pondeljek bil je popoludne v Frančiškanski cerkvi prijet Ivan Kovač, ki je dvema ženskama iz žepa vzel denarnice. — Razpisane službe. Mesto kance-lijskega oficijala I. razreda pri okr. sodišču v Šmarju ali pri kakem drugem okr. sodišču. Prošnje do 29. t. m. pri predsedstvu okrož. sodišča v Celju. — Mesto kancelij-skega oficijala II. razreda pri okr. sodišču v \Veizu na Štajerskem. Prošnje do 26. t. m. pri predsedstvu dež. sodišča v Gradcu. — Mesto davčnega oficijala X. razreda ali mesto davčnega pristava v XI. razredu. Prošnje tekom 4 tednov predsedstvu fin. ravnateljstva v Ljubljani. — Mesto veter, koncipista X. razreda. Prošnje tekom 4 tednov c. kr. deželnemu predsedstvu v Ljubljani. — Mesto kancelijskega pomočnika za okr. sodišče v Cerknici. Plača 1 gld. na dan. Služba se nastopi takoj. * Spomenik nadvojvode Albrehta so odkrili na Dunaju na binkoštno nedeljo popoldne. Spomenik stoji na visoki rampi pred Albrehtovo palačo, ob katere vznožju so alegorični kipi avstrijskih rek. Sporne nik kaže zmagovitega nadvojvodo na konju; Albreht je v maršalski uniformi ter drži v roki palčico. Kip je napravil mojster Zumbusch. Odkritja se je vdeležil cesar z vsemi nadvojvodami in s premnogimi zastopniki tujih držav. Po odkritju je bil galadiner na dvoru, zvečer pa v operi predstava, katere so se udeležili sami častniki. * Pritožba za uničenje obsodbe odklonjena. Skoro vsi listi so svoj čas poročali o obupnem činu služkinje Ane Adamek, katera je 13. marca t. 1. umorila svojega šestmesečnega otroka, in to v skrajni bedi, ker je njej in otroku pretila smrt od gladu. Adamek je bila vsled umora na smrt obsojena. Vkljub okolnostim. v katerih je bila ko je storila svoj zločin, je kasacijski dvor te dni odklonil pritožbo za uničenje obsodbe in Ana Adamek bode v kratkem obešen-e. * 95 letna starka v ječi. Iz Budimpešte poročajo : V Temešvaru je bila 19. t. m. mlad a žena, Emilija Thiel, katera je svojega moža zastrupila, obsojena na 15 let ječe; nj e sokrivka 95 letna I. Igerisan, katera jej je za odškodnino 60 gld. preskrbela strup, pa bo sedela 5 let, torej do svojega stotega leta. * Jedilni list kapucincev. Na Tirolskem v 11 ntermaisu blizu Merana je pel 30. aprila t. 1. neki kapucinec novo mašo. Znano je, da zaobljubijo kapucinci živeti v večnem devištvu, pokorščini in uboštvu, kar čujemo tudi sleherni dan od druži h duhovnikov, kateri nam vedno in vedno priporočajo zmernost v vsem; no sami se maste in goste s pikantnimi jedili, katerih mi navadni ljudje vseh niti po imenu ne poznamo. Tudi ko je oni kapucinec, ki hoče vse svoje življenje v revščini (!) prebiti, imel svojo novo mašo, seje vršilo vse kar najslavnejše. Ves dan so streljali, godba je igrala; slavnostnemu sprevodu je sledilo 30 belo oblečenih deklet, poleg voditelja, župnika Largajolija, je stopala tudi belo opravljena devica. To je že vse jako lepo in zanimivo; najzanimivejši pa je jedilni list pojedine ponižnih kapucincev od tega dne, katerega je priobčila „Meraner Ztg." in kateri z nova priča, da velja za te može izrek: „Poslušaj me, a ne glej me!" Kapucinci so jedli sledeče stvari: Belo kurjo juho, — Postrvi v majonezi, — V paru praženo in garnirano govedino, — Tirolske cmoke, — Paštete v testu s hašejem, — S slanino pretakjena teletina, — Cvetno zelje, — Solato, — Piščance v fricasse-omaki, — Angleški rižpuding s punševim kremom, — Prekanjeno svinjsko meso s zeljem, — Purana a kompotom, — Zelen grah a frikadelami, — Pečenega janjca, — Mešano solato, — Vinska galerta m omako od vaniHje, — Suh svinjski jezik z redkvico, — Filst a la Wellington, — Madeira- omako, — Pecivo, — Divjega petelina in ruševca z brusnicami. — Jabolčni kompot, — Solato, — Zavitke s spenjeno smetano, — Torte, Različno pecivo, — Črno kavo. — Poleg tega pa so pokale šampanjke! * K ratek zakon. Madjarski listi poročajo, da je došla v Nvireghazi nedavno k nekemu duhovniku mlada dvojica, katera se je h otela poročiti. Ko so bili obredi pri kraju, in sta bila zakonca že vpisana, sta se začela radi malenkostne stvarice v cerkvi prepirati. Duhovnik ju je miril, toda zaman; zahtevala sta, da ju zopet izbriše iz knjige ter tako razveljavi zakon. Ker pa duhovnik tega ni smel storiti, sta se napotila vsak k svojemu odvetniku, da se ločita. Književnost. — „Učiteljski Tovariš". Štev. 16, Vsebina: Izpremenjena pravila .Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani". — Anton Le ban : O neposrednem in posrednem pouku v ljudski šoli. — Jak. Dimnik: Jezikov nauk v prvem šolskem letu. — Jos. Ciperle : Kulturne slike s Kranjskega. — Naši dopisi. — Vestnik. — Listnica uredništva. Telefonićna in brzojavna porodila. Dunaj 24. maja. Danes ob 1. uri popoludne se je v cesarskem dvorcu sešel skupni ministerski svet, kateremu predseduje cesar sam. Posvetovanje je bilo jako dolgotrajno. Po mestu se razširjajo naj razno vrstnejše vesti. Domneva se. da pride do ministerske krize, a ne samo da nastane kriza v cislitvanski, nego tudi kriza v ogerski vladi, a prav lahko je mogoča še tretja kriza, ako se silna napetost ne poravna. rVater-land" prijavlja danes članek, v katerem pravi, da avstrijska vlada nikakor ne more odnehati, naj se imenuje ta vlada kakorkoli. Tudi če,Thun odstopi, se nobena vlada ne more ukloniti ma-djarskim pretenzijam. Dunaj 24. maja. Členi izvrševal-nega odbora desnice BO danes že večinoma tukaj. Dunaj 24. maja. „WienerZeitung" prijavlja danes odstop prezidenta najvišjega sodnega in kasacijskega dvi ira, dr. Habietineka od mesta podpredsednika državnega sodišča in imenovanje podpredsednika najvišjega sodišča, dr. E. Steinbacha podpredsednikom državnega sodišča. Praga 24. maja. Češki listi nadaljujejo s svojimi kritikami nemških postulatov in je obsojajo kar najodloč-nejše. „Nai Listy" poživljajo Čehe in druge Slovane na boj. češ, da žurna-listično odklanjanje nesramnih nemških zahtev nikakor ne zadostuje. Nemci nastopajo ošabno, kakor zmagovalec na bojišču, in zato treba najodločnej-šoga odpora in pred vsem treba slovesnih protestov velikih shodov proti tem provokacijam. Budimpešta 24. maja. Vsi listi pišejo soglasno, da je položaj radi nagodbe jako kritičen, in menijo, da odstopi Thun. ne taje pa, da zamore priti do odstopa Szellovega ministerstva. XI. izkaz o darilih za Prešernov spomenik. Prenos . gl. 2834.57 dr. Urban Lemež v Sluv. Bistrici nabral „ 950 katere so darovali............ Fran Jagodic, c. kr. sodni pristav 1 gld. Matej Osenjak, mestni kaplan 2 gld. 50 kr., Peter Novak, posestnik in gostilničar 1 gld., Posojilnica v Slov. Bistrici 5 gld. Dramatično društvo v Ljubljani, čisti dobiček predstave v korist Prešernovemu spomeniku.............". . . . „ 7G.94 Čitalnica v Brežicah čisti dohodek veselico prirejene v korist Prešernovemu spomeniku.................„ 17.— Zofija SimčiČ v Trnovem pri Gorici . . „ —.50 Posojilnica v Ptujem ......."... „ 25.— „ „ Konjicah...........„ 10.— „ „ Idriji............... 25.— „ „ Zagorje ob Savi......„ 6.— Kmetska posojilnica ljubljanske okolice „ 25.— Ivan Hribar, ljubljanski župan prispevek aa sušeč..................„ 25.— dr. Henrik Tuma, odv kand. v Gorici ,. 25.— Franja dr. Tavčarjeva, čisti dohodek veselice, prirejene od ljubljanskih narodnih dam v prid Prešernovemu spomeniku .... - „ 1321.18 Skupaj . . . gl. 4899.08 Dr. Joap Stare, blagajnik. Za prebivalce mast, uradnika I. I. d. Proti težkotam prebaTljenja in Tsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domaČe zdravilo pristni ..Moli-«.t s«'i>■> m. Sradnji aračnt tlak 738 0 mm Bit, lir- mjjg* 0 tjm jtgjm Izvod iz voznega reda Maj Čas opazovanja Stanje barometra v mm. £.» J! Vetrovi • Nebo 11 - » Z>. 9. zvečer 7348 1G2 sr szahod oblačno a a 1 V3 1 24. a 7. sjatraj 2. popol. 733 7 7299 139 14-0 si. sever sr svzhod oblačno dež Srednja včerajšnja temneratara 155°, nor male: 15*0*. — Po noči je bliskalo in deževalo. DuLza-sijslsa. bcrza dne 24. maja 1899. Skupni državni dolg v notah. . 101 gld. Skupni državni dolg v srebru 100 . Avstrijska zlata renta .... 120 , Avstrijska kronska renta 4' , . . 100 , Ogeraka zlata renta 4' ., . . . 119 • Ogerska kronska renta 41 ., 97 . Avstro-ogerske bančne delnica . 918 „ Kreditne delnice...... . 358 , London vista . ...... 120 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark 58 , 90 mark.......... 11 „ 20 frankov......... 9 „ Italijanski barkovci..... 44 „ C kr. cekini........ 5 _ — kr. 50 , 05 , 50 „ „ 10 . 50 92' , 77 55 77", 68 §3T Vaa vradnoatna papirja preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, Ljubljana, Selenburajove ulice 3. Srećke na mesečne obroke po 9, 9, S—IO gld. veljavo« «4 ene i. Odke* la X.)«»lJ*ae jmi. kol. TrMS. Ob 12. ari 5 m. po no*i oeobni vlak v Trbii, Beljak. Celovec, Fraaeenafeete, Ljnbao ; eei Selatbal Aaue, lil, eolnograd; Aez Kleia-Raifliaa; v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m. ijatraj osobni flak v Trb 4. uri 57 m. popoludae oeobni vlak a Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franceuafeata, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. svecer osobni vlak s Dunaja, Lipskega, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna. Beljaka. Celovca, Pontabla. — Proge la novega mesta la Kode vj a. Osobni vlaki: Ob a uri -41 m. zjutraj, ob 2. uri 3 i m. popoludne in ob 8. ari 48. m svecer. — Odhod la laja bijemo d. k. v Kamnik. Ob 7. ari '43. m. zjutraj, ob '2. uri 5 m. poporodne, ob ti. uri 50 m. in ob 10 uri 'Jb m svećer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v Ljubljane d. k. la Kamnika. Ob ti. nri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne. ob 6. uri 10 m. in ob 9 uri 55 m. svećer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1) Kavarna v najem! Na Hrvatskem, v mestu Belovaru, kjer je sedež domačega polka vojakov, županije, sodišča in raznih političnih, sodnih, finančnih in gozdarskih uradov, daje se v najem velika kavarna. Natančneja pojasnila daje hiSni gospodar dr. Ivan Ruzic v Zagrebu. (979—1) je mešanica sušenih, dohtecth zelišč za tobak v pipe in cigarete. Ob samo jedenkratnem poskusu ee kadilec prepriča, da mu je to zelišče nenhbnđvin r>ntr«hno neobhodno potrebno, dino zdravo in prijetno kajenje, čemur bode vsak kadilec pritrdil. j^adi njegove izvrstnosti zdravniško priporočen. (766—8) ko se vzame na 6 delov pipnega tobaka ali na 4 dele cigaretnega i tobaka 1 del Morathona, je bas prav. K^PSsvko mefian tobak izgubi svoje pekoče in skeleče svojstvo. JJudo Škodljivi učinki nikotina na želodec ae paraliznjejo. Originalen zavoj a 30 kr., zavoji aa poskuSnjo 10 kr. Posebno rezanje in zavijanje aa pipni in cigaretni tobak. Ma vsakem zavoja je otročja glava kot varstvena znamka. To znači pristnost. Po&iljatev za poskuSnjo: 10 zavojev franko v vsako mesto po povzetju gld. 1.26 po izdelovatelju Theod. Morath-u v Oradeu, med. drogerija „pri bobru". — Za preprodajalce lep dobiček. Ola-rna zaleffa -v I^j-o/bljanal: 7. PerttevoLonr, dLrearerije*. F. P.VTDIC & Co. v Ljubljani ponujajo po nnjnlijlh cenah vealiolaoll množino zidarske opeke zarezane strešne opeke (Strangralzslesel) riitfecc In črne. z zraven apadajoco stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz vlitega železa lončene peči in štedilnike lastnega izdelka Boman-cement lastnega izdelka Bovški portland-cement kakor vse v stavbinsko stroko spadajoč« predmeta. ■eV Najnižjo o eno!!! ~Vfl (672-8) Pismonoša neoženjen, ki deluje 5. leto pri jednem in istem o kr. poštnem uradu, zmožen popolnoma slovenskega in nemškega jezika v besedi ia pisavi, (990-1) žili premeniti ihifbo. Naslov pri npravniitvn „Slov. Nar.". Jakob VdrtlOVS« v KOpru (Capodiatria) it. 112, Istrija, prodaja bela ia črna istrijanska vina od 15 gld. naprej za hektoliter. Vzorci pošiljajo se na zahtevanje brezplačno in poštnin* prosto. (974—2) Prodaja. V Fran Primolicevo konkurzno maso spadajoča popolna zaloga blaga to je: konjske oprave, sedli, potovalni kovcegi, ročne torbe, denarne motnje, toboloi as s motke, pasovi, razno usnja itd. itd., kakor tudi štacunska oprava je na prodaj. m-*> Knpne ponudbe naj se pošiljajo do dne 27. maja t. I. upravitelju konkurzne mase, odvetniku dr. Karolu Ahazhlzhu, v Ljubljani. Ivan Eordik > Ljukljina, Pranimi ulici itn. 10-14 t priporoča svojo bogato zalogo a « jedilne priprave [ 1 nožev, vlilo in Me ia britanjakoga jekla, J alatke ali alpake-srebra priv. dunajske to- f vame „W. Baohmann d Comp.". K Na iz bero ao tudi a žlice ia alpake, 12 kom. od gld. 430 naprej. ! iliCice . . 12 . n n 2-90 . f I k ur j e? ti trgovski pomoćnik vojaščine prost, zmožen aamoetojnega poslovanja, lioe alutbe v trgovini sesa arij -sketja blaga. — Ponudbe pod „Olae" na npravniatvo „Slov. Naroda'4. (940—3) Prlporoosvs famozno Kulmbaško pivo pasterizovano v ateklenicah znano po svojih izvrstnih učinkih. Zaloga vedno avaia. (21—ii7) Xe. » a , - . 240. L Prav cend se dob« noil In vilice s roienlm T ^(699—19) ali koidenlm ročajem. r Ha mi;o vsaccqa a a * a a a a a slov. salona spada prekrasno opremljeni album ^ranjsr\a ******* * * * * v slikali in opisih. X)obiva ac pri jafojni^u Havosfavu ^c^wcnlncr?ju v.Hju6ljani in drugih 6nji