Stev. 244.
V Trstu, v sobote, 2. septembra 1916«
Letnik XLI.
Izhaja vsak dan, tudi od nedeljah in praznikin, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. Fnnttška AsiŠkega št. 20, L nadsir. — Vsi doolsi naj sc pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se nc sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
omejenim poroštvom
Telefon uredništva in uprave Štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K	24.—
Za pol leta ...........ftf""
za tri mesece........ .........
za nedeljsko Izdajo za c«lo leto........5.20
za pol leta..................2.60
Posamezne številke ,Edinosti" se ptodajajo po G vinarjev* zastarele štcvflkc po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v široko3ti ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 v».».
Osmrtnice, zalivale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..... .........mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . . 2.—
Mai! oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj na 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti'. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti1 — Plaća in to^i se V Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Asiškega it 20. — Poštnohranllničui ?ačun ŠL 841.652.
Pregled najnovejših doMov.
Italijanska bojišča. — Na Primorskem od Svete gore do morja v več odsekih živahno delovanje laške artiljerije. Južno Solkana in zapadno Lokvice sovražna pehota povsod odbita z našim ognjem.
Ruska bojišča. — Nova ruska ofenziva v Bukovini in vzhodni Galiciji, v Karpatih, pri Stanislavovem, severno Mariam-pola in pri Zavalovem ruski napadi odbiti. Pri Horožanki so se naši umeknili preko tega kraja, pri Zborovem ruski napad zaustavljen, pri Perepelnikih in Kašo vk i so se ruski napadi izjalovili.
Turška in bolgarska vojna napoved Romunski.
Romunska bojišča. — Pri Oršovi in Herk ulovih toplicah romunski napadi odbiti. Sibinj (Nagy—Szeten, Hermannstadt, 30 km od južne meje) in Sepsi—Szt. Uyorgy (40 km od južne meje, severno Braševega) naši izpraznili 30. avgusta.
Balkanska bojišča. — Nič posebnega.
Zapadna bojišča. — Na angleški fronti močno artiljerijsko delovanje. Francoski napadi odbiti po srditih bojih.
Turška bojišča. — Na desnem krilu kavkaske fronte ruski napadi odbiti, v središču turški uspeh.
Staliiaitska boiisfa.
DUNAJ, I. (Kor.) Uradno se razglaša: I. septembra 1916.
Italijansko b o j iš č e. — Na Primorskem je včeraj italijanska artiljerija od časa do časa živahno obstreljevala več odsekov med Sveto goro in morjem. Južno Solkana in zapadno Lokvice je napadla sovražna pehota. Naš ogenj je povsod kmalu pognal nazaj sovražnika. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Laška zastava za Trst!
LUGANO, 1. (Kor.) Italijanski poslanec Barzilai in tovariši so sklicali v Rimu dva shoda, enega v svrho razprave o ustvaritvi italijanske zastave za Trst in tno-uela omare za to zastavo, drugega pa za razprava o gospodarski preuredbi |X) Italiji osvojenih dežela.
Ruska bojišča.
DUNAJ. I. (Kor.) Uradno se razglaša: 1. septembra 1916.
Rusko bojišče. — Prestolonasle-unikova fronta: V Bukovini in vzhodni Galiciji so pričeli Rusi napadati. V Karpatih in pri Stanislavovem smo jih odbili povsod. Severno Dnjestra, v kotu ob izlivu Zlate Lipe, je sovražnik napadel na 24 kilometrov široki fronti. Severno Ma-riainpola in nri Zavalovem so se izjalovili vsi naskoki. Pri Horožanki je bila naša črta porinjena nazaj preko tega kraja. Pri Zborovem smo s protinapadom zaustavili močan ruski napad, ko je dosegel omejen krajevni uspeh. — Princa Leopolda Bav. arinadna skupina: Bohin-Ermol-lijeva armada je pri Perepelnikih obrez-uspešila ruski sunek. Pri armadi generalnega polkovnika pl. Tersztyanskega je sovražnik na nekaterih mestih vdrl v naše črte. Protinapad nemških čet ga je zopet vrgel, pri čemer je izgubil 2 častnika in 407 mož ujetnikov. Jugozapadno Ka-šovke se je izjalovi! sovražni sunek. Namestnik načelnika generalnega štaba: ol. Hofer, fml.
BERO LIN, 1. (Kor.) \Volftov urad poroča: Veliki glavni stan, 1. septembra 1916.
Vzhodno bojišče. — Princa Leopolda Bav. fronta: Od morja do okoliša zapadno Lučka je položaj v splošnem ne-izpremenjen. Jugozapadno Lučka se je posrečilo Rusom, da so pridobili tal, toda umekniti so se zopet morali ob težkih izgubah pred protinapadom nemških čet. 2 častnika in 407 mož je ostalo ujetih v naših rokah. Davi so sledili novi napadi in
smo jih zavrnili. Med železnicama, ki vodita od Brodov in Tarnopola sem, je znatno oživel ruski artiljerijski ogenj. Ob južni železnici je sovražnik napadel. Pri Zborovem si je na ozki fronti priboril u-spehe. Drugače je vržen, deloma s proti-sunkom nemških čet. — Fronta nadvojvode Karla: Srditi boji so se vršili na 24 kilometrov široki fronti med Zlato Lipo pri Nosovem in Dnjestrom. V severnem delu tega odseka so ruski napad! razpadli pred našo fronto. Dalje proti jugozapadu se je bilo treba nekoliko umekniti sovražnemu pritisku. Južno Dnjestra so hrabri hesen-ski polki v stanislavovskem odseku zlomili ruski naval. V Karpatih so ostali delni sovražni napadi proti Stepanskemu in jugovzhodno odtod brez uspeha. Jugozapadno Šipota so vzhodnopruske čete do zadnje vzdržale svoje postojanke proti naporom premoči.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
Rusko uradno poročilo.
DUNAJ, 31. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana sc poroča: Poročila ruskega generalnega štaba:
30. avgusta, popoldne. — V okolišu severno Dvinskega je eno naših letal v zračnem boju vrglo na tla nemško fokker-sko letalo, ki je padlo v sovražne črte. Ob gornjem Seretu smo sovražnikove poizkuse. da bi pričel ofenzivo, odbili z o-gnjem. Odbili smo tudi sovražno ofenzivo ob Bistrici. V Karpatih zapadno Na-dvorne so se naše čete polastile vasi Ra-fajlove ob Bistrici ter Pastirskega pogorja, ki tvori ogrsko mejo in kjer so naši na-maknjeni oddelki dosegli ogrsko mejo na 25 do 30 verst široki fronti.
30. avgusta, zvečer. Nič izpremembe.
SOFIJA, «. (Kor.) Danes ob 10 dopoldne Je bHa tukajšnjemu romunskemu poslaniku Izročena vojna napoved. Zjutraj se Je po ulicah nabil vojni oklic.
PODLISTEK
N a J a.
Prevedeno i/, hrvaščine Ksaverja Šandor-Gjalskega.
Že davno sem slutil, da je moj tovariš Pero zelo nesrečen. Sicer se ni — ker je molčeč in zapet — izpovedal nikomur, ali, kdor se je večkrat sestajal žnjim, je kmalu občutil, da mora strašna bol bremeniti na duši tega moža. Vse njegovo bitstvo je ovajalo neskončno otožnost — otož-nosi. ki se ne da z ničemer prikrivati, ker je takorekoč žnjo prežeto vse telo in celo roki in nogi se premikajo le z nevoljo.
Nekoč sva sc šetala skupno po obrežju Donave v okolici D----Bila je mila poletna noč. Prijazno so v temnih valovih odsevale srebrne zvezde in oblački, ki so jadrali mimo meseca. Od vasi sem je do-našal veter stokanje gosli, vesele zvoke dipel, od tam, iz trstja Bačke, sem črez pa se je razlegalo slavčevo petje. Spodaj je šumela voda, in iz neke črne, nerazločne mnsc. sc je čutil roj>ot vodnih mli-
Turška napovedala voino Romunski.
CARIGRAD, 31. <Kor.) AgenceTeB. Hi lli javlja : Zaradi prekinjanja zvez z Romunsko re je sporo silo romunskemu	w Cari-
gradu, da se turska vlada, enako svojim zaveznikom« od včeraj, 30. avgusta, od 8 zvečer dalje smatra y vojnem stanju z Romunsko. « • *
CARIGRAD, 31. (Kor.) Listi objavljajo poluuradno sporočilo, v katerem se pravil Prisrčnost in enotnost, ki obstojita med državami četverozveze, ki tvori ne-razdeljiv blok, ste se ponovno pokazali prijateljem in sovražnikom. Načelo enakosti, ki ga en ten ta razglaša neprestano kriče, prihaja samo po sebi med državami četverozveze, za katero velja nemški pregovor: »Vsi za enega, eden za vse«. Sporočilo opozarja na to. da mora Turška še urediti krvave stvari z Romunsko, ki je, v vsakem slučaju, v vsaki vojni skušala delovati proti obstoju Turčije, ravnajoč kot ropar iz zasede. Vršeč svoje dolžnosti, spominjajoč se bridkih izkušenj iz ne preveč oddaljenega časa, odgovarja Turčija, ki je od prvega dne vojne v vsakem oziru'ostala zvesta svoji zvezi, s hitro vojno napovedjo na sunek z bodalom, naperjenim proti prsim svoje zaveznice Avstro-Ogrske.
Bolgarska napovedala voino Romunski
SOFIJA, 31. (Agence Tel. Bulgare.) Sinoči je prišel romunski poslanik v ministrstvo zunanjih stvari in je izročil noto, s katero je zahteval svoje potne liste pod pretvezo, da je bolgarski poslanik v Bukarešta tudi zahteval svoje. Bolgarska vlada sedaj ne more ugotoviti resničnosti te trditve, ker je od sobote sem njen zastopnik v Bukareštu popolnoma osamljen in se niti ne ve, kaj se je zgodilo žnjim.
nov. Nekaj prijetnega, domačega je stopilo po mirnem večeru. Kar seje iznenada nekje — iz kakega mlina ali čolna — oglasilo petje svežega dekliškega glasu. Pero se je zganil in je obstal kakor pribit k tlom. Tresel se je kot trs tam sredi valov. »Nje pesem — nje pesem!® je vzkliknil zmedeno in ni hotel dalje. Pa sva ostala še vedno poslušajoč na istem mestu, ko je pesem že davno odzvenela v nočni tmini. Slednjič se je okrenil od reke, me prijel za podlaket in je začel pripovedovati, ne da bi ga bil jaz pozval. Bila je to zgodovina njegove nesreče. Tu jo podajam z njegovimi besedami:
. . . Na-njo mislim in vse moje bitstvo se stresa od bdli in hrepenenja, sladkih spominov in grozote tistega dogodka. Pohlepno si kličem v spomin vsako črto nje prekrasne postave, skoro da se mi v bolestno sladkem šepetanju prikraja nje ime na ustnice, kakor da bi jo hotel klicati — a vendar vem, da je ni več. Kajti v duhu jo vidim pred seboj, svojo ubogo, ubogo Najo, k po kmečko dete iz samotne slavonske gorske vasi. Kako lepa je bila — besede ne morejo opiskti te lepote. Bfcnes
Romunska boiiSia.
DUNAJ, 1. (Kor.) Uradno se razglaša: 1. septembra 1916.
Romunsko bojišče. — Pri Oršovi in Herkutovih toplicah je bil sovražnik zavrnjen tudi včeraj. Drugače ni prišlo nikjer do bistvenih bojev. Sibinj in Sepsi—Szt. Gydrgy smo v smislu splošnega položaja izpraznili že predvčerajšnjim.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pL Hofer, fml.
Begunci s Sedmograškega.
BUDIMPEŠTA, t.' (Ogr. kor.) Kakor poročajo listi, je včeraj ponoči prišla na vzhodni kolodvor nadvojvodinja Avgusta, da prisostvuje sprejemu iz Sedmograške semkaj dospelih beguncev. Nadvojvodinja je pri ravno tedaj z vlakom dospelih ljudeh povpraševala po njihovih razmerah
in se je nad eno uro mudila med begunci. $ * »
Romunski kraH vrhovni poveljnik romunske armade.
Iz Ženeve poročajo 31. avgusta: Iz Bukarešta se javlja: Kralj je prevzel vrhovno poveljništvo armade hi je odpotoval na fronto. — Kakor poroča »Neues Pester Journal« 31. avgusta, je romunski kralj Ferdinand že dospel v Braševo (Kronstadt). — Ruski car je daroval en milijon rubljev za romunski Rdeči križ.
Izpremembe v romunskem kabinetu.
Iz Petrograda se javlja: Carp in Mar-ghiloman baje nista hotela vstopiti v koalicijski kabinet, vendar se pa misli, da ta njun sklep še ni končnoveijaven. Bratia-nov brat je bil imenovan za vojnega ministra.
Bukarešt po vojn? napovedi.
Iz Stockholma poročajo: Prve iz Bukarešta v Petrograd došle vesti pravijo, da so se tamkaj ves ponedeljek vršile demonstracije, ker so po Rusih plačani hujskači neprestano vodili množico pred rusko poslaništvo. Pred francoskim in angleškim poslaništvom je bilo razmeroma mirno. Pred kraljevim gradom ni bilo ni-kake vdanostne manifestacije. Ruski pod-pihovalci so pač hoteli, da bi množica pozabila kralja. Nasprotno so pa vzbujali veliko pozornost trije ruski generali, ki so se ves dan z avtomobili vozili po mestu. Prebivalstvo je smatralo to za znak prihoda ruskega carja, je ustavljalo vo-voze in poljubljalo roke generalom. V trgovinskih krogih razpoloženje ni tako radostno, ker jih je več na sumu, da so prijazni Nemcem. V bližini ruske ineie se boje izgredov proti židovskemu prebivalstvu. Po deželi je vse mirno. Z bolgarske meje je večji del prebivalstva pobegnilo v notranje dele dežele. Iz Gjurgjevega prihajajoči vlaki so prenapolnjeni z begunci. Število v deželi ostalih Avstrijcev in Nemcev ni veliko. Govori se, da jih odvedejo v rusko civilno ujetništvo.
Odpotovanje poslanikov.
Z Dunaja se poroča 31. avgusta, da je romunski poslanik že prejel svoje potne liste in ukrenil vse za svoje odpotovanje. Od našega poslanika v Bukareštu. grofa Czernina, je dospela 28. avgusta datirana brzojavka, v kateri poslanik naznanja, da odpotuje isti dan. Ali je že odpotoval in v kateri smeri, ni znano, ker ni bilo nobene nadaljne vesti. Po sklepu turškega ministrstva, da Turčija z Nemčijo in Bolgarsko napove vojno Romunski, je romunski zastopnik odpotoval iz Carigrada. — Olede potovanja romunskih poslanikov na Romunsko in poslanikov centralnih vlasti iz Romunske nastaja zanimivo vprašanje, po kateri poti naj odidejo v domovino. Diplomatski običaj je namreč,
še. po tolikih letih, se ni? dozdeva, da ne bi našel na zemlji, kar bi bilo podobno tistima velikima temnima očesnima zvezdama, tistemu ovalnemu, od vranječrnih las obrobljenemu obrazu, na katerem sta se resnost in vedrost tako ljubko spajali, tistemu toplemu temnemu inkarnatu, tistemu gibkemu stasu. In nisem je ljubil — vsaj mislil sem tako, dokler je nisem izgubil — izgubil za večno — o ti močni, strašni Bog!
Prvikrat sva se srečala v gozdu. Bil sem na lovu na prepelice, ali vročina me je prisilila, da sem za trenotek stopil v senco gozda. Ona je stala nedaleč od svoie črede in je pridno vladala v nek pisan predpasnik, jopič, ali kar je že bilo. Kakor priklenjene so obvisele moje oči na njej. Bil sem popolnoma zbegan in priznal sem si. da take lepote še nisem videl. Beseda mi je skoro odrekla, da nisem mogel ob-govoriti deklice. Po daljšem molku sem se osokolil. In nisem jej rekel nič predrznega, ali neumnega, kakor se rado dogaja v takih slučajih. Plemenita resiiost, ki jo je obvejala, ml je zabranjevala. da bi se nasproti njej vedel tako, kakor nasproti
da zastopniki sovražnih držav potujejo v svojo domovino preko nevtralnega ozemlja, kar je pa v sedanjem slučaju popolnoma nemogoče za poslanike centralnih vlasti, ker Romunska danes ne meji več na nobeno nevtralno državo, izvzemši če se smatra Bolgarska napram Romunski še kot taka. Romunska poslanika na Dunaju in v Berolinu moreta potovati preko Švice, Nizozemske in Danske.
Bolgarska in Romunska.
»Neue Freie Presse« javlja, da so se že na več mestih razvili boji med bolgarskimi in romunskimi četami. — »Az Est« je prejel iz Rotterdama vest, da Romunska poda Bolgarski ultimatum, v katerem bo zahtevala izpraznjen je Srbije in vzpostavitev teritorijalnega statusa auo ante v smislu bukareške pogodbe. — Iz Sofije se poroča 31. avgusta: Vojni napovedi Nemčije in Turčije Romunski se kot dokaz iskrene zvezne zvestobe napram monarhiji pozdravljate z velikim zadovoljstvom. O namenih bolgarske vlade se molči kar najstrožje. Romunskemu poslaniku se doslej še ni posrečilo, da bi govoril z ministrskim predsednikom Rado-slavovim, ki se je vrnil včeraj zjutraj, in romunski zastopnik je predsnočnjim govoril z generalnim tajnikom ministrstva zunanjih stvari. Kmalu po prihodu ministrskega predsednika Radoslavovega se je vršil ministrski svet, zvečer pa nato drugi. Povsod vlada zaupljiv mir. — Iz Berolina pa javljajo 31. avgusta: V poučenih krogih se zatrja, da vlada med Be-rolinoin in Sofijo popoln sporazum. Vsekakor tudi danes ni nikakršnih novih vesti iz Sofije o bodočih korakih bolgarske vlade in na berolinskem bolgarskem poslaništvu niso mogli ničesar sporočiti o tem. — »Korrespondenz Rundschau« javlja: V »Slovanskem vzajemnem društvu« v Petrogradu, ki je pod predsedstvom Brjančaninovega imelo svojo plenarno sejo,'se je sklenilo, da se bolgarski kralj in vlada postavita pod obtožbo pred navadno sodišče, da se namestijo ententni komisarji za upravo Bolgarske, Bolga-rjem naloži težka vojna kontribucija in široki kosi bolgarskih tal se-odstopijo Srbiji in Romunski. Nato bi se mogel privoliti Bolgarski mir.
Vesti iz Grške.
»Siidslavische Korrespondenz« javlja iz Aten: General Sarrail je vsem venizelov-skim listom v Atenah poslal brzojavko enake vsebine, v kateri vočigled prodiranja Bolgarjev obdolžuje grško vlado in posebno grške vojaške oblasti. General Sarrail treii v svoji brzojavki, da so grške vojaške oblasti tik pred zadnjim spopadom med Bolgarji in Srbi na florinski fronti u-kazale četam, da naj se umaknejo iz strel-nic, ki so bile pripravljene za obrambo, obvestivši prej o tem bolgarski generalni štab, nakar so Bolgarji zasedli strelnice. Grška vlada odgovarja na ta gotovo brez-primerni način javne obtožbe po tujem generalu s komunikejem, v katerem izjavlja, da so se grške čete na tozadevni poziv ententnega poveljništva v Solunu umek-nile iz strelnic. Vladno sporočilo ugotavlja, da grške vojaške oblasti ne le niso obvestile Bolgarjev o izpraznitvi utrjenih krajev, temveč so celo sporočile vojaškemu poveljništvu zaveznikov v Solunu, da bi bilo želeti, da izpraznjene kraje čimprej zasedejo zavezniki. V kakšni obliki je bila sestavljena Sarrailova brzojavka, izhaja iz dejstva, da je grška cenzura morala zapleniti del brzojavke.
S kraljevim odlokom se uvaja v severnem Epiru cela vrsta vojaških ukrepov, po katerih se znatno ojačujejo v severnem Epiru se nahaiajoče čete. Zelo se ojači v severnem Epiru se nahajajoči 5. armadni zbor in se mu dedaja 16. divizija. 47. peš-polk je bil premeščen v Argyrokastro, kjer se je nastanilo tudi divizijsko poveljništvo. V Korico in Premeti so bili določeni oddelki 16. divizije. Za artiljerijske, že-nijske in konjiške polke 5. zbora vsebuje odlok posebne odredbe. Glede volitev v
kaki drugi; Vprašal sem jo le, kolikor se spominjam, za pot v vas.
Najpiej ni dala nikakega odgovora. Še bolj se je zaglobila v svoje delo, ne da bi me niti površno pogledala. Ponovil sem vprašanje, na kar mi je kratko in neprijazno, bolj z roko, nego z besedo, pokazala, kod naj grem.
»Ali je to vročina!« sem začel in snel klobuk z glave, da si osušim pot na čelu. Puško Iankasterko sem snel z rame in sedel na najbližji štor.
Deklica pa se je vedla, kot da me ni niti
tu. --
»Kdo si, dete?«
Ni odgovorila, pač pa se je odmaknila, kakor da hoče pogledati, kam da zahaja nje čreda.
* Presneta stvar, zakaj ne odpreš ust?« sem začel sedaj tako prav po kmečki: »Zakaj mi nočeš povedati svojega imena?«
»Čemu naj vam bo to? Iz te-Ie vasi sem« — mi je rekla osorno in se je vedla, kakor da se hoče popolnoma oddaljiti. — Prenehala je z delom in je klicala drobnico, ki se je bila razpršila na vse strani.
severnem Epiru je vlada, kot je bil prejšnji Skulidosov kabinet, za izvršitev volitev, ker stoji vlada neizpremenjeno na stališču aneksije severnega Epira. Veni-zelovska »Patris« izjavlja na podlagi informacij iz ententnih krogov da grška vlada povodom novih volitev ponovi izjavo, da glede severnega Epira še vedno velja londonska pogodba in da se more končna odločitev^ o tem ozemlju izreči šele po vojni.
Iz Pariza se javlja: V svrho poprave napačnih četverozaveznih poročil o krvavih spopadih med Grki in Bolgarji ugotavlja »Echo de Pariš«, da se grški vojaki v Drami in Kavali sploh nikakor nc upirajo Bolgai jeni.
Iz Soluna se je poročalo 2cS. avgusta: Vest o najnovejših vojnih napovedih je napravila velik vtisk. Doznala se je tekom venizelovskega zborovanja, ki je bilo sklicano, da bi se prisilila vlada v Atenah, da bi se uprla nemško-bolgarski•invaziji, z grožnjo, da bi se postopalo samostojno, če bi vlada nadaljevala nevtralno politiko. Kakor se zdi, pa venizelovska propaganda ne dosega velikih uspehov, kajti po neki »Secolovi« vesti se je doslej priglasilo samo 17 prostovoljcev za pregnanje Bolgarjev iz Macedonije.
Poročevalec lista »Times« poroča 31. avgusta iz Soluna: Trdi se. da so Bolgarji zasedli Seres. Bolgarski podaniki, ki bivajo v zasedenih krajih, sprejemajo bolgarske čete z godbo in zvonenjem. Mace-donski četaši so se združili z Bolgarji.
»Temps« javlja iz Aten: Trije nadaljni, generalnemu štabu pripadajoči polkovniki so odstopili, četrti pa je prosil za 45dnevno podaljšanje dopusta. Storili so to pač sporazumno z Dusmanisem in Metaksasom. Ali se je ugodilo prošnjam za odstop, ni znano.
Entersta ni zahtevala Dusmanisove odstavitve.
LONDON, 1. (Kor.) Atenski dopisnik »Morning Poste« je pooblaščen za demen-tiranje trditve, da bi bila četverozavezna poslaništva zahtevala odstavitev načelnika grškega generalnega štaba. Dusmani-sa. Sporočil je nadalje, da ima imenovanje generala Moschopulosa svoj vzrok edino le v tozadevni odločitvi kralja in njegovih svetov alcev.
DUNAJ, 1. (Kor.) Uradno se razglaša: 1. septembra 1916.
Jugovzhodno bojišče. — Nič posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 1. (Ker.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 1. septembra 1916.
Balkansko bojišče. — Na Če-ganski planini in na moglenski fronti so razpadli srbski napadi.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
NAČELNIK BOLGARSKEGA GENERALNEGA ŠTABA UMRL.
SOFIJA, 31. (Agence Tel. Bulgare.) Načelnik bolgarskega generalnega štaba, Žostov, je danes umrl za posledicami težkega imetja slepiča, za katerim je obolel pred nekaj dnevi.
Obstreljevanje Kavale.
AMSTERDAM, 31. (Kor.) Po nekem tukajšnjem listu poroča dopisnik lista »Times« o obstreljevanju kavalskih utrdeb: Obstreljevanje je trajalo nad 50 minut. Obstreljevala sta dva monitorja in ena križarka vseh dvanajst utrdeb iz razdalje 10 milj. Letalo je uravnavalo ladijskim topovom srner in razdaljo.
Zapadna bojišča.
BEROLIN, 1. (Kor.) VVoiffov urad poroča: Veliki glavni stan, 1. septembra 1916.
Zapadno bojišče. — Angleško delovanje severno Soinme se je, izvzemši
»Čemu naj mi bo to? Saj si govore med krščanskim svetom drug drugemu, na katero ime je krščen kdo. Torej povej: ali si Tejka, ali Milienka, ali Mara...?«
»Ah, ne, Naja Toše Nedeljkoviča sem.«
Nato je živo zardela in pobegnila.
»Naj vzame vrag ves lov!« sem si mislil in sem ubral smer, v kateri je deklica izginila — nadejajoč se na tihem, da jo najdem zopet.
Od tevlaj sem bil vsak dan v gozdu in dan na dan sem se sestajal z Najo. S prvega se me je deklica bala, se me izogibala; utegnila je postajati jako osorna, ako sem se hotel po načinu kmečkih fantov pošaliti žnjo. Postal sem skoro bojazljiv napram njej; morda se je deklica ravno zato privadila moji družbi. Sčasoma je postajala povsem zaupna, kajti jaz da sem — je rekla — drugačen, nego so sicer drugi »gospodje«. Pripovedovala mi je o svojih domačih skrbeh, besedičila o dogodkih v vasi, kako jej fantje zamerjajo, ker ne hodi več v prejnico in ker noče plesati »kola« z drugimi.
»In zakaj nočeš?« sem jo vprašal.
(Dalje.)
\
Sfrsm II.
„EDINOST- štev. 244.
V Trstu, dne 2. septembra 1916.
posamezne napade z ročnimi granatami, omejevalo na moćan razvoj artiljerije. Francoske napadne namene med Maure-pasom in Cleryjem smo preprečili z o-gnjem. S svojim protisunkom smo zopet pridobili prej izgubljeno ozemlje pri Lon-guevalu in v delvillskem gozdu. Južno Somme so se zvečer po pripravi zadnjih dni pričeli pričakovani francoski napadi. Sovražnik je najbolj pritiskal na fronto Barleux~Soyecourt. Prišlo je do srditega boja moža proti možu v odseku Estrees— Sovecourt. Odločni protinapad? saksonskih polkov so hitro napravili konec po-četneiuu sovražnikovemu napredku in so ga vrgli nazaj v njegove izhodne postojanke. V ostalem smo pripravljene sovražne napadne čete zadržali v njihovih jarkih. Na sosednih frontah je sovražnik na več mestih razvijal živahno strelno in patruljsko delovanje. V sommskem okolišu smo sestrelili šest sovražnih letal, ob Mozi pa eno; še drugo je v našem obrambnem ognju padlo na tla vzhodno Yperna.
Prvi generalni kvartirniojster: pl. Ludendorff.
Angleške municijske tovarne.
LONDON, 31. (Reutcr. — Kor.) Muni-cijski minister ie sporočil uradno, da sc nadaljnih 161 tovaren za izdelovanje municije postavi pod državno nadzorstvo. Skupno Število teli tovaren znaša sedaj 4212.	___
Mine ob Alandskem otočju.
STOCKMOLM, 31. (Kor.) Kakor se poroča uradno, je ruska vlada odredila, da se polože mine pri Aiandskeni otočju do švedskega vodja med 59 stopinjami 40 minut in 59 stopinjami 52 minut severne širine.	_
Turška bojišča.
CARIGRAD, 30. (Agence Tel. Milil.) Glavni stan javlja:
Iraška fronta. — Neizpremenje-no. — Sovražno letalo, ki je letelo preko naših postojank pri Felahiji, smo poškodovali s svojim ognjem in ^adlo je na tla za sovražnimi črtami.
Kavkaska fronta. — Tekom svojih predvčerajšnjih napadov na desnem krilu so naše čete z bajanetnim napadom porinile sovražnika iz njegovih postojank. Na zasledovanju so zajele 400 mož, SO zabojev municije in veliko množino »kopnega materijala. Ujetniki izjavljajo, da je naš ogenj popolnoma uničil 6 topov. V središču krajevni strelni boji s premori in patruljski boji. Na levem kriiu so srečno zaključeni nenadni napadi dosegli odre-zanje dela sovražnih strelskih jarkov. Kakor pravi zadnje poročilo, je bila do predvčerajšnjega boja popolnoma razpršena poltretja divizija in je bilo zajetih 5000 mož, vštevši današnje, več topov, strojnih pušek in veliko orožja. — Letalo, ki je vzletelo z ladje-matice, katera je v spremstvu enega rušllca prispela pred Adalijo, je letelo preko okoliša, vrglo nekaj brezuspešnih bomb in se je nato umekniio.
Z ostalih front se ne da poročati nič važnega. — Ena naših četnih kolon, ki Ima nalogo, da zaduši vstajo, je v boju, ki se je vršil kakih 80 kilometrov jugozapadno Medine, popolnoma potolkla vstaše in jih vrgla proti Janbu. V boju naših oddelkov zadnje dni z vstaši v okolišu Tai-fa, so vstaši izgubili veliko mrtvecev.
CARIGRAD, 31. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan javlja:
Kavkaska fronta. — Na desnem krilu se posreča našim četam vkljub močnemu sovražnemu odooru in v nekaterih odsekih z dovedenimi oiačevalnimi četami izvršenim protinapadom, da polagoma dosegajo cilj, ki ga imajo pri svojih napadih. Napade, ki jih ie sovražnik včeraj poizkušal z delom svojih bojnih sil v teh odsekih, smo odbili popolnoma, pri čemer je imel sovražnik težke izgube. V središču smo z nenadnim napadom zavzeli del sovražnega strelskega jarka in smo zajeli nekaj plena. Na levem krilu nič važnih bojnih dejani. Na ostalih frontah nič pomembnega._
BOJI V KOLONIJAH.
LONDON, 1. (Kor.) Po uradnem poročilu o operacijah v vzhodni. Afriki, izdanem 31. avgusta, so se Neinci umikali dalje i proti Dar es Salamu i v notranjosti proti Tubovi. Angleški in belgijski oddelki prodirajo proti njim. Angleži so zasedli 26. avgusta Mrogoro ob centralni železnici, 100 angleških milj od Dar es Salama.
Ogrski ministrski svet.
BUDIMPEŠTA, 1. (Ogr. kor.) Danes ob 5 popoldne se je pod predsedstvom ministrskega predsednika grofa Tisze vršil ministrski svet, ki so se ga udeležili vsi v glavnem mestu se nahajajoči člani vlade.
ZVIŠANJE KOLKOVINE IN DIREKTNIH DAVKOV.
DUNAJ, 1. (Kor.) Jutri izide v državnem zakoniku in »Wiener Zeitung« cesarska naredba, ki uvaja vojno dokJado na df-rektne davke in pomnožitev direktnih davkov ter vsebuje tudi izpreinembo nekaterih predpisov o kolkovnih in neposrednih pristojbinah, o pristojbinah od totaJizatorjev in stav ter končno o davku na užigalice. (Natančnejše poročilo o tej preuredbi priobčimo v jutrišnji številki.)
Nemški državni zbor se ne skliče predčasno.
DUNAJ, 1. (Kor.) »Kreuzzeitung« poroča, da je bi! uspeh razgovorov vlade z vodilnimi politiki, da naj sc opusti predčasno sklicanje nemškega državnega zbora, ki je odgoden do 26. septembra. Državni kancelar namerava baje po svoji vrnitvi iz veliKega glavnega stana konfe-
rirati z voditelji strank o položaju, kakor je to storil že večkrat.
POVZROĆEVALEC PEGASTEGA LEGARJA ODKRIT.
DUNAJ, 1. (Kor.) »Wiener klrnische Wochenschrift« javlja, da se je bakterijo-logu dr. Evgenu Csernelu v Budimpešti po dolgotrajnih poizkusih posrečilo odkriti povzročevalca pegastega legarja.
Špirit za september zaprt.
BUDIMPEŠTA, L (Kor.) Po vladni naredbi je ves špirit, ki se napravi meseca septembra v tovarnah, podrejenih užitni-ni, zaprt in rekviriran v javne namene. Zato se morajo vse za september prevzete dobavne obveznosti tovaren špirita smatrati za razveljavljene.
Stavka amerikanskih železničarjev od vrnjena.
NVASHINGTON, 31. (Reuter. — Kor.) Predsednik Wilson in voditelji kongreso-vih strank so se zedinili na kornproinrsne predloge za rešitev železničarskega spora z uvedbo osemurnega delavnika. Delavski voditelji so izjavili, da umaknejo stavkovni ukaz, kakor hitro se sprejmejo predlogi. Po neki drugi brzojavki iz \Vasiirngtona so bili predlogi za osemumi delavnik že predloženi v zastopniški zbornici.
Goriška učiteljica In soriška slo-oenska gimnazija v šolskem leta 1916—1913.
(Dopis.)
Dočim je bilo za primorsko dijaštvo italijanske narodnosti že v minolem šolskem letu zadostno poskrbljeno z zaposlo-valnimi tečaji in konvikti v Gradcu in na Dunaju — v prvi vrsti pač po zaslugi deželnega odbora goriškega — je bilo slovensko dijaštvo skoro popolnoma samo sebi prepuščeno, na koliko škodo bodočega razunmiškega naraščaja, to pokažejo šele poznejši časi; gotovo je. da jo je mnog slovenski dijak, ker je ostal brez vsake orijentacije, ubral — po geslu: »Primum vi-vere, aein philosophare!« — drugo živ-ljensko pot ter za vselej dal slovo muzam. Da se ti žalostni pojavi vsaj za v prihodnje preprečijo, je sklicala »Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani'* šolske ve-ščake, od katerih je zlasti pričakovati zanimanja za goriško šolstvo, nat skupno posvetovanje, na katerem naj bi se razpravljalo in ugotavljalo vse, kar je v zvezi z učnim in gmotnim prospehom goriške šolske mladine slovenske.
Tu se je najprej vzpostavilo in sprejelo načelo, da je-treba nuditi begunskim dijakom možnost nadaljevanja študij tamkaj, kjer se žc nahajajo v večji množini in kjer je njih naravno zatočišče; kot taki središči prideta za Primorce - Slovence v poštev brez ugovora samo Trst in pa Ljubljana. Kruto in nesmiselno bi bilo, siliti družine z otroci, ki so za srednje šole sposobni, v — barake s fatomorgansko tolažbo, češ, ako se nabere do sto mdividuvov take študentovske pare, pa bodo pozvani činitelji prisiljeni, da osnujejo tam »gori kje konvikt za bedne dijake. Soditi je, da bo pač malokatera rodbina takim utopijam na ljubo, zapustila svoj še tako borni kotiček, ki si ga je priborila ali izprosila v Ljubljani ali v okolici ali pa ki biva v Trstu, ter se izselila v barake, zaradi — bodočega konvikta.
V Trstu je bil itak že izza 9. decembra 1915 zaposlovalni tečaj goriških učiteljišč ter je omogočil, da so položili predčasni letni izpit 4 gojenci - potrjenci, a zrelostni izpit meseca julija v Ljubljani 4 gojenci in 9 gojenk. V bodočem šolskem letu naj se ta tečaj nadaljuje in po možnosti razširi in poglobi s pritegnjenjem še drugih učiteljskih sil goriških učiteljišč, ki so na razpolaganje, dasi se nahajajo sedaj izven Trsta. Ker je že lani posečalo imenovani tečaj do 50 Tržačanov in bližnjih in daljnih okoličanov, se je nadejati, da se poset po primerni učni izpopolnitvi in pravočasni razglasitvi še ojači.
l aki zaposlovalni tečaji pa so potrebni tudi za slovenske gimnazijce, ki jih je v Trstu in v bližnji in daljši okolici tržaški gotovo nemalo in ki bi morali brez tečajev ali ostati brez pouka ali pa se zateči v nemške zavode tržaške. (Kakor smo ravnokar zvedeli, so ti zaposlovalni tečaji v Trstu oblastveno že dovoljeni.) Ustroj in uredba vseli teh tečajev bosta seveda zavisna od dejanskih razmer, od števila udeležencev ter od učnih prostorov in učnih sil, ki bodo na razpolaganje, a naloga in dolžnost njih voditeljev bo, da jih kolikor možno približajo in priličijo normalnim popolnim učiliščem. — Goriškim gimnazijcem, ki bivajo v Ljubljani in okolici, ni treba zaposlovalnih tečajev, saj jim bodo kakor v minolem šolskem letu na stežaj odprta vrata 1. in II. državne gimnazije ^in nekaterim tudi Sv. Stanislava zavod v št. Vidu. Samo priporočljivo bi bilo, da bi se kak član učiteljskega zboragoriške gimnazije usiužbil na oni ljubljanski gimnaziji, kjer bo več Goričanov, ter takisto ostal z njimi v ožjem stiku, prav kakor je bilo 1915/16, na ljubljanski realki, ki je sprejela množino goriških realcev, uslužbenih med učiteljskim osobjem nekaj goriških realskih učiteljev.
Neizogibno potrebni pa so v LJubljani zaposlovalni tečaji za soriške učiteijiščni-ke in učiteljiščnice (slovenska narodnosti); kajti tukajšnje učiteljišče jim ni pristopno, bodisi radi razlike v učnem jeziku, bodisi radi prenapolnjenosti. Jasen dokaz za njih potrebo je število priglasitev, kajti tozadevnemu začasnemu pozivu v slovenskih dnevnikih se je odzvalo že doslej 68 (oseminšestdeset) gojencev in gojenk. Ker je v Ljubljani na razpolaganje zadostno število stalno tu bivaločih uči-
teljev goriških srednjih šol m so po velikodušnosti kranjskih oblastev zagotovljeni že tudi učni prostori, (3—4 sobe v poslopju L drž. gimnazije), ni dvoma, da število priglašencev še naraste in da bodo ti tečaji prav primerno nadomestilo za moško učiteljišče goriško ter za slovenski oddelek ženskega učiteljišča goriškega, na katerih se žal tudi letos redni pouk ne bo mogel pričeti.
Dalnji dobiček zaposlovalnega tečaja ljubljanskega pa bode tudi ta, da bo njega učiteljsko osobje lahko tvorilo stalno komisijo, kakršna je bila dovoljena že v minolem šolskem letu za zrelostni izpit mesteca julija 1916. Pred njo se bodo po potrebi obavljali predčasni letni izpiti za go-jence-vojake in potrjeuce ter koncem leta — kar je še posebno važno — zrelostni izpiti za one gojence in gojenke goriških učiteljišč, ki so v šolskem letu 1914/15 zvršili drugi letnik ter v šolskem 1915/16 niso mogli posečati učiteljišča. — Imenovana komisija pa bo gotovo tudi pooblaščena, da izvrši usposobljenostne izpite za ljudske in meščanske učitelje primorske meseca novembra t. I., kakor je bilo to dovoljeno meseca inaia t. I.
Kaj sc je ukrenilo na onem zborovanju glede gmotnega podpiranja goriške šolske mladine slovenske, o tem pa izpregovori-mo prihodnjič.
C. kr. narnestništveni svetnik razglaša, da se sedanji nakup volne nadaljuje tudi v ponedeljek, dne 4. t. m., (Silos, zaloga »Adriatica«).
Pri tej priliki se opozarjajo vsi trgovci, da morajo oddati vse blago v izogib stroge kazni.
Trst, dne 1. septembra 1916.
Schneider 1. r.
tomlz cesti.
Premestitev vojno-pomožnega urada c. kr. namestništva v Trst. Da se omogoči hitrejše poslovanje vojno-pomožnega urada c. kr. primorskega namestništva, je g. namestnik odredil, da se ta urad, ki je posloval dosedaj v Voloskem, z 10. septembrom premesti v Trst ter se pridruži na-mestništvenemu predsedništvu. Računski svetnik Urizio, ki so mu poverjeni posli tega urada, bo strankam vsak dan med 10. in 12. uro na razpolago za pojasnila, in sicer v uradnih prostorih tukajšnjega c. kr. finančnega ravnateljstva, Piazza Chie-sa Evangelica, 1. nadstr.
Ajdovščina, dne 30. avgusta. Tržaški namestnik dr. Alfred baron Fries-Skene je posetil danes goriški okraj in se mudil ob tej priliki več časa tudi v Ajdovščini. Tu je sprejel zastopnike državnih oblastev in ajdovskega župana g. Kovača. Informiral se je o aprovizaciji in zdravstvenem stanju trga ter okraja in je sprejel z zadovoljstvom na znanje, da je v tem oziru precej dobro preskrbljeno. Z laskavim priznanjem je pohvalil slovensko ljudstvo, ki v teh težkih časih vztraja na svojem mestu in vdano prenaša težkoče vojnega časa; presenečen se je spominjal nesrečnih beguncev, ki tako votjno prenašajo gorje, katero jih je zadelo, m s tem kažejo tudi na zunaj svoja patrijotična čustva. Posebno je poudarjal gospod namestnik važnost industrijskega kraja Ajdovščina in obljubil državno pomoč, da se bo mogel ta kraj še lepše razvijati in cveteti v korist ne samo občini, ampak tudi okolici. Tem povodom je izročil namestnik županu 200 K za reveže občine ajdovske ter nakazal nadaljnih 300 K za reveže mestne občine sv. Križ.
Županstva evakuiranih občin na Goriškem se poživljajo, da nemudoma sporoče deželnemu odboru goriškemu, kje so se nastanila. — Od goriškega deželnega odbora na Dunaju. Deželni glavar: Namest.: Dr. A. Gregorčič.
Radi potrebnega izvida in pregleda šolskega poseta in potrebščin, ki so z le-tem v zvezi, se vabijo primorski dijaki in dijakinje, ki nameravajo v Šolskem letu 1916/17 posečati bodisi v Trstu gimnazijske ali učiteljiške zaposlovahie tečaje, bodisi v Ljubljani zaposlovalne tečaje učiteljiške ali pa I. ali II. državno gimnazijo, naj pošljejo brez odlašanja najbolje po dopisnicah točni svoj naslov (svoje sedanje m morebitno bodoče bivališče zajedno z naznanilom zavoda in razreda ali letnika, v katerega žele vstopiti) »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani«. (V. Be-žek. Dunajska cesta 38/11).
Cirilica iz šol v Dalmaciji odpravljena. Dalmatinski deželni šolski svet javlja: Po odredbi c. k. ministrstva za nauk m bogočastje ima z začetkom šolskega leta 1916-1917 v vseli ljudskih in meščanskih šolah, ter srednjih in tem izenačenih šolah pouk v cirilici odpasti.
Kruh je postal ceneji — v Zagrebu, v zagrebških listih čitamo, da je v Zagrebu cena moke in kruha padla. V pekarnah v Zagrebu se dobiva popolnih 70 dkg belega kruha za 52 vinarjev.
Gojenci In gojenke učlteljiškega zano-slovainega tečaja v Trstu, kakor tudi oni, ki žele vstopiti v I. letnik, oziroma v pripravljalni tečaj, se vabijo, da pridejo v soboto, dne 2. septembra t. 1. v c. kr. pripr. za srednje šole v Trstu via S. Fran-cesco št. 25 II, točno ob 10 uri dop. A. K.
O uživanju sadja. Sadje je nekako v sredini med rediloin m užitkom. Je eno m drugo. Sadje vsebuje povprečno 80 od sto vode. Nekatero celo 90 (n. pr. pomaranče). Hranilnih beljakovin ima sadje jako malo, komaj kako sled. Za to pa ima drugih hranilnih stvari, posebno sladkorja. Tega je v grozdju nad 24 od sto, v črešnjah 10 od sto v hruškah in jabolkih 7 do 8 od sto. Po tem se presoja hranilna vrednost sadja. Razun sladkorja je v sadju vedno kislin
in dišečih sestavin, ki sc smatrajo kot užitek, in ne kot redilne snovi. V jabolkih, hruškah in sljivah je jabolčne kisline, v grozdju vinske kisline, a v drugem sadju — n. pr. v jagodah — glavno citronove kisline. Dehteče sestavine v sadju so večinoma izhlapljiva olja. Nekuhano, sveže sadje je finejega in osvežujočega okusa, dočim je kuhano laglje prebavljivo. Skoro vse sadje služi jako dobro kot sredstvo, ki čisti prebavila in ureja čiščenje. Temu služi tudi posušeno sadje, ki se od svežega razlikuje v tem, da je vsled toplote izgubilo polovico in celo tudi tri četrtine svoje vode. Soli in kisline v sadju hlade in osvežajo: zato je priporočljivo posebno za mrzličave. Nezrelo in gnjtlo sadje se ne sme uživati, ker je vedno škodljivo. — Sadja ne jejmo nikdar, če ga nismo poprej dobro oprali.
Kdo ve kaj? Marija Križman na Colu pri Vipavi št. 3 želi izvedeti, kje se nahaja nje 25-letna hči Katarina Križman iz Des-kel. Zadnji čas je služila kot kuharica v hotelu »Pri zlatem Jelenu« v Gorici. Kdor bi kaj vedel o njej, naj sporoči na gornji naslov. — Kdor bi vedel, kje se nahaja Kristina Fornazarič, roj. Gregorič s štirimi otroci, doma na Vogerskem št. 1. (pri Gorici), naj blagovoli poslati podatke na naslov: Jožefa Nardin, ul. Kandler št. 7./II1., Trst.
V ruskem ujetništvu se nahajata Maks Tence c. in k. pešpolka št. 97 iz Sv. Križa pri Trstu in Fran Krasna 22. dom. polka iz Budanja pri Vipavi. Dopisnica ne javlja natančnega naslova, datirana pa je dne 2. julija 1916.
Iz ruskega ujetništva nas opozarja vojni ujetnik Josip Toroš — v taborišču Troicki pri Taškendu, — da so opazili, da nemški pisane dopisnice hitreje prihajajo ujetnikom. Tudi izgublja da se jih manje. Naši vojaki da dobivajo pošto zelo redko.
5S7
PreJsmM profiajališč aprovizacilske komisije.
Osrednji urad prodajališč aprovizacijske komisije naznanja, da so imela prodajališća od 21. avgusta do inkluzivno L'6. avgusta 1916 naslednje prejemke: t 1 v ul. Madonna del mare K 20.451 64 , 2v šoli na trgu Resario K 15.386*63 „ 3 v ul. delle Poste št. 14 K 17.6o29l , 4v šoli v ul. Rossini K 7.878 04 „ 5 v ul. Bachi 8	K 15.092.92
„ 6 v ul. Acquedotto št. 38 K 11.128*71 , 7 v šoli v ul. Parini 8 K 2?.200'72 , 8v šoli v ul. Donadoni K 21.61861 „ 9 v zabavišču ul. S. Marco K 24-656-19 . 10 v ul. Giulia 35	K 11.99ir—
, 11 v zabavišču v Skednju K 5.965*10 „ 12 pri ,Tirolcu' Sv. M. M. Zg. K 13.693 84 „ 13 pri Miklavcu Sv. M. M. Sp. K 4.185-82 „ 14 pri Sv. Ivanu	K 6.923*49
, 15 v Rojanu	K 9.21919
„ 16 v Barko vijah	K 6.099-69
Skupaj K 217.153750
4b2
B<lff|A«HC Anton Jerkič posluje /opat v ■▼nie:n iUlUSlUl ateljeju t Trsta, Via dello Po*te Štev. 10.	■----
HeHiFšoM
246 <
s prostim vhodom in z uporabo kuhinjo ge o<lda v najem. I lica Coir.merciale H. I. nadstr. 1057
Kette & nmm svojim cenj. odjemalcem
da imata veliko množino belega, in črnega vina na razpolago. Cene vmerne.	f>72
Ha tfe&elo ssmo za preprođajtilce.
Kogavice, sukanec, pipe. milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlja, električne svetiljke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdeč»^a krita, krema za brado, žlice, razua rezila, robci, mrežice za brk«, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe-in drugo prodaja JAKOB LKVI. ulica S. Nirolo fetev. li),	tf'2

853
8731
DARPVI.
Darovi, došli ces. komisarju. Karel Mio-ni K 400 kot prvi del dohodka iz razprodaje svojih brošuric »Visioni« in »Mater Dolorosa« — v korist oslepelim vojakom, oziroma v korist skladu za vdove in sirote padlih vojakov. Olga Soudat K 20 za vdove in sirote padlih vojakov. Vodstvo italijanske mestne ljudske šole na Vrdeli K 8, nabranih med učenci, in sicer polovico za Rdeči križ in polovico za vdove in sirote padlih vojakov. Strežniki in nekatere strežnice mestne bolnice K 34 za vdove in sirote ob Sočipadlih vojakov in K 20 v korist »mornarju v železju«.
CESKO - BUDJEVISKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni !isti.

J. ŠtoKs,
Razglednice:
trgovina, Trst. ul. Molin pie-colo 1J>. Na drobno in debelo.
v mapah po 20 vin. in naprej, v kasetah
Svinčniki:
Umetniške, voščil ne, pokrajinske, vojne, ljubim-ske. glave, mornarske, cv^tličoe itd. od 3.— naprej za 100 kosov. — Tržažke po K 2.50 caprej za 100 kosov.
PIseiHsRl papir
po K 1.50 naprej najrazličnejših oblik in barv
Hflf07f za c'v,hste in vojake, od najvad-liwif*4*« nejših do najfinejših v usnje vezanih, v vseh mogočih oblikah.
Uejne dopisnica 22žs?s i:;™::
lenkaste: dobre po K 2.o0, boljše po K 3.— fine po K 3.50 najfinejSe po K 7.50 za tisoč
k090V.
navadni od 26 vin. naprej ducet, kopi ni tintni K 1.50 ducet, ..MVphisto- K 2. ducet, „Pen.<ala", „Hardtmut-, „Koli i Nohr*- po K 4.50 ducet in sicer vseh mogočih kakovosti in barv,
r^flHri Dajboljše vrste vseh barv in veli-LililiU kosti steklenic, za preprodajo ducet hteklenic po K 2. Črnilo za stampilijo vseh barv.
Papir vseh vrst in formatov, najra/.lićtiejša držala, peresa, podloge, pivniki, gumi, pečatni vosek, niti, tintniki, kuverti itd itd.
TrgousKe knjige,
iikosti, mehko in trdo vezane.
ThtOIMi flSlfl: S
knjige, kuverte, cenike itd. izvršuje točno po naročilu.
aj • Slovarje, slovnice, slovenske ia tujejezične, leposlovne, znanstvene in šolske ter knjige za m'adino nftaffij* iz kavčuka in kovine, za občine, tbltliL urade, pi-arne, privatnike itd. Izvršuje točno v vseh oklikah.
Cesarske in narodne v vseh fc^Millui velikosti ima v zalogi in jili izvršuj* po naročilu.
Igralne Me
in domino v raznih velikosti.
za vsakovrstne slike.
Pisarniške potrebščine:
ffflJ^VOflil papirčki vseh vrst: škatlje po LiSiU&LHB K 2 80 naprej, stročnice škatlje po 32 vin. naprej
Vojaške potrebščine: Sprejema
zrcala, notesi, noži. in izvršuje pismena naročila točno in naglo.
ZDRAVNIK
M. Dr. Karol FeralOč
stanuje v Trstu, ul. Giuiia 76 II!. n. (zraven
Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za notranJef nervozne in otroikf bc-
tesni (blizu cerkve sv. Antona novega.)
MUH OGIyi:
Učiteljica
I. naist.
potrpežljiva nauči nemško, francosko v treh mesecih. Barriera št 1.
583
«T	ZOBOZDRAVNIK
Dr.J.Čermak
I se Je preselil In ordinira seisl
v Trstu. ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
luliiaiiie zete brez Mmi Pisnimi?
7ffkllS T8ako vrste kupuje prva slovenska trgo- fe IfUlUJS vina, Jakob Margon, Trst, ulica Soli ~

tario 21 (pri mestni bolnišnici.)
566
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BSBBaBBB99aaaiBBBsaasBBBBUB»BESKaĐsai2fieaBaBoaDae
- - ---———-
CA3A&ET - R5S7Ž g
A X
S CABARET - VARIETi
Via StacKoa 10 — TRST — Via Sfsd on 10
Ravnatelj lastnik KARL MAURICE.	Pri Hupfeldklavirju J. ROSENBliATT. ■
Veliki spored letno-jesenske sezone: Mea Wa1den, fantastična plesalka, Luc Cay Ctausen, prememhna plesalka, Henriette Bfanche. a pevka, Josef Steidler, najpopularnejši dunsjski komik, Frizzl Lang, predavateljica, Greti Forst pevka, Emtny Kerrer, dunajska subretka. Margit Sandor, oriientalska plesalka, Lolte Wet- g gand, pevka, Lola Orleans, subretka, Ena Lessen, predavateljica, El1y Gflntbner, predavate B ljica. Miz/i Witte, pevka, Frleda Halben. operetna pevka, Milli Di- f, pevka. Zatatck ob S1/, zve ter.	Cena I. vrsle K 2—v II. vr»ie K 1.—	H
aBcaBBBBgaBBBBBaBBBaBBBEBBBgBMaBZ?3gg»ttSBgaaBaaaagap«aagggaaBaaaB»
ir* Perite perilo — Umivajte si roke ^
Z	s Itigljenlčnint razkuževalnfni patentnim
| .Pralnim praškom' (,M Mpuleer') I
tovarne kemilrJlt proizvodo ' v Hrastniku. Edini nadomestek navadnega mila« Blago velikega aktualnega in gospodarskega pomena, uporabljanje tega praška je jako enostavno; nizka cena; v zavitkih od V, kg do */« kg, kakor tudi v zabojih od bO, 100 in 3G0 kg. Analizno spričevalo na zahtevo Ces. in kr. vojno mini-»trsivo je naročilo pri tovarni 6 vagonov. Preprodajalcem veliki popusti.
Dobi se na prodaj pri: Cooperativa Cittadina di Consumo Via S. Francesco utev. 10. Ludovik Nagelschmied Via S. Sebastiano št. 5, Ivan Camauli. Mirodilnica Sv. Ivan (Vrdela) 703. Gregor Zidar (Rocol) Molrno a Vento 48 P, Jakob Kosmerlj V. S Martin št. 11, llovdov oddelek zaloge jestvin Via Lazzaretto št. 40. Anton Maccari Via C&vana 9tev. 1*3, Cooperativa di Consumo degli I. R. Impiegati de'.lo Stato, Via Ooroneo 3. Herik Gortan Via delle Poste 6, Viljem Bra'ihetti, Mirodilnica Via Secto Fontane 0, Leopold Strekelj, Piazza Barriera 0, Josip Pettorich. Mirodilnica Via Acquedotto 19 in Podružnioe Via Lazzaretto vecchio 32, Via'Apiari 4 P, Via Montorsiuo 11.
Izključna zaloga za TrsL, Istro in Dalmac jo
ALESSANDRO MARANGONI - Trst, ul. Chiozza 30,
«1—11—Mil ■■llllllimM'll 111 ili ■<m.miMinsi«aiiffmi:
i b
s