798. štev.
V Ljubljani, sobota dne 7. marca 1914.
Leto III.
Posamezna štev. „Dnevaw stane 6 vin.; ravno . : toliko posamezna številka „Bodeče Neže*.
■„BAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah _ ln praznik ib. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo „RODEČA NEŽA“. Za ljubljanske naročnike Stane „Dan“ b prilogo dosiavljan na dom celo-- 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1'50 K. Za zunanje naročnike stane „Dan" s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5"50 K, mesečno 1'80 K. — Naročnina se pošilja ::: »	upravništvu.
ssiaHI
Telefon številka 118.
Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo „Bodeča Neža“J
Posamezna aev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Neže*.
:::	Uredništvo in upravuištvo:	:s
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica št. 6
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ue vračajo. Za .a se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju post pust. •— Za odgovor je priložiti znamko. :u
s:	Odgovorni urednik Radivoj Korene.	:::
k:	Last in tisk „Učiteljske Tiskarne".
Princ Wied v Trstu.
T r st, 5. marca.
Vendar enkrat! Že dolgo časa v politični javnosti ni bilo o drugem govora kakor o Albaniji in njenem bodočem vladarju, princu Wiedu. Lansko leto v mesecu inarcu (torej ie ravno eno leto od tega) se je vršil v Trstu albanski kongres, na katerem se ie razpravljalo o avtonomiji Albanije. Avstrija se je za stvar največ zavzemala, pa tudi največ trošila; to baje zato, ker ima toliko denarja, da ga lahko preč meče. Za neodvisnost, za avtonomijo Albancev se Avstrija navdušuje, pred svojim pragom pa noče pomesti! Na Koroškem se slovenskemu ljudstvu odreka najmanjša pravica do kake neodvisnosti. Tako je tudi v Trstu in sploh v vseh obmejnih krajih — in celo v središču Slovenije. Slovenci smo v odvisnosti od tistih, ki z nami postopajo kakor barbari; tem smo Izročeni na milost in nemilost in nobenega ni. ki bi se potegnil za nas in dal nam nar. avtonomijo; niti oni krogi ne store tega, ki so postavljeni za to, da varujejo zakone. Torej ta Avstrija se največ zavzema za albanske divjake in troši za nje ogromne svote denarja. Pravice do tega nima niti v najmanjši meri; dokler ne uredi razmer doma, bi se sploh ne smela vtikati v take reči; tudi bi se jej v tem slučaju ne bilo treba bati nobene nevarnosti od kateresi-bodi slovanske države. Mi vemo, kje tiči zajec: Avstrija misli, da bo z ustanovitvijo albanske države ustvarjena velika coklja v gibanju Jugoslovanov. Sovraštvo, ki ga tako toplo goji do Slovanov, jo je torej pripravilo do tega koraka, ki lahko postane usodepoln za njo samo. Ze sedaj marsikdo sluti, da se Poeta Avstrija in Italija prav po-ir«za-a,e zaradi Albanije. Boj bo VPx \ v™' kdo nai ima na Albanijo h n YpI,va- To bo drugi Schleswig-noilstem. —- Kakor rečeno. Je dolgo trajalo, preden da se je cela komedija uredila. Končno so po onem albanskem kongresu dobili princa Wieda, ki je za dobro plačilo rad sprejel mesto kralja Albanije. Ko je bila stvar definitivno določena, je potoval Wied po Evropi in obiskal vladarje držav, velesil, ki so sodelovale pri ustanovitvi Albanije, največ seveda Avstrija. 2e pred enim mesecem se le govorilo, da se pelje princ Wied
S£k?r$»V To030 n0V0 *»novino:
vali V Trsm ' JV- Smo ga Prikoval v Trstu ze dalje časa. Končno pa
f c? r. pnkazal na našem ozemlju. stvar je sedaj gotova. V par unen bo v Albaniji, v svoji novi domovini. Tam se vsede na kraljevi trpa-.V naslednjem podamo poročilo o Wiedovem prihodu v Trst.
Princ Wied prihaja!
Ko se je končno definitivno zvedelo, da se pripelje princ Wied zagotovo v četrtek ob 9. zjutraj v naše mesto. Je bila radovednost velika in vse se je pogovarjalo o tem; pametnejši so brili iz cele stvari norce, ne-umnejši pa so se boli resno pogovarjali.
Posebno radi pa so v teh dneh zahajali Tržačani ob obrežje, od koder je bilo videti vojne ladije, ki so težko čakale na Wieda, da ga bodo spremljale v Albanijo. Edini predmet razpravljanja je bil torej Wied.
#', „ Danes zjutraj.
Že pred 8. uro zjutraj je bilo ob obrežju, zlasti na pomolu S. Carlo in okoli državnega kolodvora vse živo. Na manjših vojnih ladijah tik ob obrežju — ostale (velike ladje) so se nahajale bolj oddaljene od obrežja — so se vojaki hitro umivali na krovih, ker so bili umazani od čiščenja ladij, in so se pripravljali z vidnim zanimanjem na slavnosten trenutek. Pogled na morje je bil lep, ker je nekaj časa vzhajajoče solnce sipalo svoje žarke nanj, a se je kmalu zopet poskrilo za oblake ter se potem samo tu pa tam še prikazalo. Tik ob obrežju so bile manjše vojne ladje ena tik druge, da je bilo videti v nekaterih krajih cele gozde dimnikov — kakor da bi stalo drevo poleg drevesa. Če pa si se ozrl naprej po morju, pa si videl v oddaljenosti kakih dve sto metrov, ker tam je morje bolj globoko — velike vojne ladje, ki so se človeku zdele kakor velikanski zmaji; vse so bile okinčane v zelikimi in manjšimi zastavami. Zastave so visele tudi z namestništva in z »Excel-sior Palače Hotel«. Iz poslednjega poslopja je viselo pet zastav: dve avstrijski in dve deželni, v sredi teh pa je plapolala albanska zastava, ki je vsa rudeča, na sredi pa se nahaja črn orel z rumeno krono. (Torej
frankfurtarsk®
Policijski aparat.
Še ni bila 8. ura, pa je že začela prihajati policija. Bilo je je kar naenkrat kot listja in trave. Obdala je cel prostor od pomola S. Carla pa doli do postaje. Ljudem se je dovolilo hoditi samo še ob straneh — v sredi pa ie bila široka cesta popolnoma prazna. Ljudje so prihajali in prihajali. Kmalu je bilo natlačeno polno ljudstva, da so itneli policaji dokaj opravka.
Prvi streli.
Ljudstvo je pričakovalo z vedno večjo napetostjo. Kakih deset minut pred 9. uro so začeli grmeti prvi streli, ki so naznanili, da je privozil vlak s princem Wiedom na tržaško ozemlje. Ko je vozil vlak od Opčin do
listek.
M. ZEVAKO;
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.)
Alisa se je zdrznila, videč, da le kraljica uganila njeno misel.
»Ako me izdaš,« je nadaljevala kraljica, »ne izročim tvojega pisma Velikemu profosu; toliko bi se mi še vedno, da bi te pustila ži-
te!lirnlis„a pogledala strašno muči-VPrašanja. m! p0,niltli blaznega
vemu.te da,a nekomu dru-
n ja, opremljeno z dokaz?«
»Nekomu drugem?f la nesrečnica brezumno\akor°v?mu »In tistemu drugemu^V^
ie Medig'* *	Katarina
Po molilnici se je razlegel dole
tr'padh L1'" gr?C: A,isa de Luks le parna nezavestna vznak v
gam kraljice Katarine...
XXIX.
Srečanje.
Kakor smo razložili v začetku enega izmed prejšnjih poglavii so se Vršili pravkar opisani prizori tisto
Jutro, ko je ušel vitez de Pardajan iz Bastilje z nezadovoljno sokrivdo guvernerja, gospoda de Gitalana.
Videli smo, po kakšnem razmišljanju je storil mladi vitez sklep, da se hoče brigati poslej samo še zase. in kako se je odločil, ne oddati pisma Ivane de Pjen Francu Monmoransij-skeniu.
Prepričan ne le, da ga Lujza ne ljubi, marveč celo, da ga prezira prepričan poleg tega da je njegova ženitev z Lujzo nemogoč in predrzen sen, tudi če ga ona ljubi; njegova ljubka soseda je bila vendar hči visokega in mogočnega gospoda! — prepričan o vseh teh žalostnih rečeh si je bil rekel Pardajan:
»Pretet norec bi bil naposled, ako bi se mešal v stvari, ki me ne brigajo ... Čemu bi nesel to pismo? Kaj pa je skupnega med mano in Monmoransijskimi ?«
A kljub svojim in dobrim sklepom je vtaknil vitez pismo v nedrije in ostavil gostilno pri Vedeževalki, da se omami na svežem zraku, kakor se je izgovarjal sam pred seboj.
V resnici pa se je napotil po mnogih ovinkih in po večih odmorih v bolj in manj slaboglasnih beznicah naravnost proti Monmoransijskeinu dvorcu; zatrjujoč si slovesno, da nikakor ne namerja stopiti vanj, je zaropotal s trkalom pri velikih vratih.
Bilo je, kakor da priganja škodoželjen demon ubogega viteza de Pardajana neprestano, da mora delati to, ker mu je pozneje v škodo in
Trsta, je bilo oddanih nad dvajset strelov — iz topov seveda.
Na postaji.
V tem času je bila napetost tudi na peronu državne postaje. Sem seveda ni smel vsakdo. Tu so bili zbrani visoki možje iz vladnih, vojaških in cerkvenih krogov. Navzoči so bili namreč tudi trije škofje — eden med njimi albanski iz Drača. Visoke dame, ki so se tudi udeležile te »slavnosti«, so imele pripravljen velik in lep šopek cvetlic za princezinjo Wied. V tem oziru tudi moški niso hoteli zaostati in so si zato preskrbeli šopek rož za princa. Pri takih prilikah tudi žurnalistov ne manjka. Bilo je vseh nad 25 — od lokalnih in zunanjih listov — dva celo iz Budimpešte. V sredini je stala stotnija vojakov z godbo in zastavo.
»Pozor!« — Albanska himna.
Bilo je 5 minut čez 9. uro, ko so ljudje začeli stopati na prste in kolikor mogoče nategovati svoje vratove, da bi bolje videli. Prihajal je namreč vlak. Poveljnik zapove: »Pozor!«
Vlak je že pred nami, samo tre-notek še pa bo na svojem mestu. Tisti hip pa zadoni godba. Slišali smo neko novo himno, ki nam je bila do-sedaj nepoznana. Bila je »albanska himna. Med sviranjem te himne je izstopil princ Wied s svojo soprogo. Vrši se pozdrav. Princ Wied in njegova soproga prijazno pozdravljata in stiskata zbranim dostojanstvenikom roke.
Oospodje stopijo na stran, vsi obdajo princa in princezinjo, godba zasvira koračnico in vojaki defilirajo z zastavo mimo njih ven iz postaje, princ Wied jih pa prijazno in stranmi« salutira.
Princ Wied in njegova soproga.
Princ Wied je oblečen to pot v novi albanski uniformi, ki je siva, po čez pa nosi rudeč trak. Kapa je bela s peresom (podobna srbski.) Ta noša se mu zelo podaja. Postave je velike in močne — tako da bo imponi-ral Albancem. Vede se prijazno. Brade ne nosf, pač pa male, popolnoma črne brčice. Zavber fant je, in še mlad, na videz ima kakih 35 do 40 let. Ni čuda potem, da ga je italijanska kraljica tako hvalila. Vsaj časopisi so tako pisali. — Njegova soproga je mnogo manjša od njega. Oblečena je v krasno zelenkasto obleko. Stala je poleg njega, s šopkom cvetlic, ki jih je prejela v dar, in je videti precej ponižna in boječa, kakor da bi se bala stopiti na albanska tla, kakor da bi kaj slutila. Od strani v ozadju stoječih dam se sliši: »O — wie liebcnswiirdig... wie ein En-gel...« (Pa res kakor golobček.)
V avtomobil.
Začenjajo se pomikati iz perona. Princ Wied in soproga prijazno pozdravljata in stopata proti avtomobilu. ki stoji pred postajo. Zunaj vse črno ljudstva, ki pa je popolnoma mirno. Samo na peronu je poprej (pri odhodu) par mož nekaj zavpilo (bili so menda Albanci), drugače nihče ni odprl ust. Princ se je vsedel s soprogo v odprt avtomobil ter se odpeljal med množico, ki je zrla z vseh strani, na novi albanski kraljevski par. Pri tem si je pač vsak mislil svoje.
Na pomolu S. Carlo.
Avtomobil je drčal na pomol S. Carlo. Za njim so vozili drugi avtomobili in več vozov. Na pomolu S. Carlo se \Vied niti trenutek ni mudil, ampak je nemudoma vstopil v mo-
torni čoln, ki ga je odpeljal do avstrijske vojne ladije »Taurus«. Ogromna masa ie silila na obrežje. Vsak je hotel videti, kako se vozi Wied nasproti ladji »Taurus«. Tik pri morju je bilo nevarno stati, ker je množica vedno naprej pritiskala.
Gromenie topov.
Ves ta prizor je bil spremljan z neprestanim gromenjem topov. Tega gromenja so se udeležile poleg avstrijskih tudi druge vojne ladje — nemške, italijanske, francoske in angleške. Razsodnejši ljudje so premišljevali, koliko bo stalo to gromenje, ko vendar že en sam strel iz topa stane veliko svoto.
Poset pri namestniku.
Wied je kosil na ladiji. Po kosilu pa se je zopet vsedel na čoln ter se peljal v poset k namestniku princu Hohenlohu. Policije se o tem ni pravočasno obvestilo, zato se je nabralo za Wiedom vse polno tržaške »mularije«. Z velikansko radovednostjo so skakali okoli njega. Na pomolu je bilo samo par policajev, ki pa so bili z ozirom na veliko število te drobnarije prešibki. A princ Wied se zato ni zmenil in je ponosno koraka! proti namestništveni palači. Takoj nato je pridirjala z bliskovito naglico cela vojska policije. Toda ni je bilo več treba, princ Wied je bil že v palači. Policaji so čakali, dokler ni bil poset končan in potem so izvršili svojo dolžnost.
V Miraiuaru.
Po posetu se je princ Wied podal nazaj na ladijo. Od tu je odšel popoldne na poset v Miramar, kjer je ostal dalje časa.
Odhod.
Popoldne se je zbrala na pomolih ob morju zopet velika množica
H. Suttner, Meslni trs 25.
Samo!
K 410.
Samo! K 410.
it
Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi največja izbera zlatnine in srebrnine   po jako nizkih cenah.  .-izr1
Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto.
Lastna prot. tovarna ur v Švici.
: : Tovarniška znamka wlKO“. : :
St. 410 Nikel ank. rem. Rosk. „	nmnimTTU
jako dobro idoča samo K 4*10. ZižIStOpSlVO LOVflrilG UF ^ZENITH .
jšm
pogubo, ter gaziti lastne, tako trdno storjene sklepe.
Potrkal je z nekakšno jezo — na koga pravzaprav? še najbolj gotovo na samega sebe! — in čakal nato par minut.
In ko ni bilo dovolj naglo človeka, da bi mu odprl, je začel razgrajati tako, da se je splašila vsa sosed-ščina.
Naposled so se odprla stranska vrata, ne glavna.
Ogromen Švicar je stopil na prosto; v roki je držal debelo palico.
»Kaj hočete?« je zarjul ta orjak, vihteč svoj kolec prav nemiroljubno.
Naletel je na pravega. Vitez de Pardajan, divji na vse Monmoran-sijske in na samega sebe, je bil baš razpoložen za to. Ošabni ton, vezena obleka in vzlasti palica Švicarjeva je izpremenila njegovo slabo voljo v tisti obup, ki se ne plaši nobenega nastopa.
Njegov obraz se je pokril mahoma s kiselkasto brezčutnostjo in jekleno hladnostjo, ki sta mu bili običajni. Samo usmev, ki je trepetal pod njegovimi naježenimi brki, bi bil pričal kakemu dobremu znancu, da se nahaja vitez v tistem posebnem stanju duha, v katerem čutiš potrebo, razbiti karkoli, makar človeško bu-tico, in zadovoljstvo, da imaš pri roki nekoga, nad katerim se lahko u tešiš. •
»Kaj hočete?« je ponovi! velikan osorno.
Vitez je pomeril Švicarja od njegovih širokih nog do bareta, okrašenega s perjem; da pa je videl ta baret;1 je moral dvigniti glavo.
V tej pozi pritlikavca, ki ogleduje orjaka, je odgovoril s svojim najsi adkobnejšim in najostrejšim, najhladnejšim in najvljudnejšim glasom :
»Sinko moj, rad bi govoril s tvojim gospodarjem ...«
Z nobeno besedo ni moči naslikati osuplosti in veličanstvenega o-gorčenja dičnega Švicarja, ko je slišal besedo »sinko moj« iz ust tega ledenookega fanteta, ki je stalo pred njim tako bahavo, opiraje levico v ročnik rapirja in desnico v bok.
»Kaj pravite?« je jecnil.
»Pravim: sinko moj, rad bi govoril s tvojim gospodarjem, z maršalom.«
Švicar je pogledal okrog sebe, kakor da se hoče prepričati, ali veljajo te besede v resnici njemu.
»Ali mislite mene?«
»Da, sinko moj; s kom pa govorim, ako ne s teboj?«
Takrat je bušil Švicar v tako strahovit grohot, da so se stresle šipe dvorca v svojih okvirjih od pozlačenega svinca.
Ni pa še bil dobro začel te svoje grmeče simfonije, ko se mu je zazdelo, da odgovarja njegovemu smehu rezek odmev z drugim sme-
hom, ki je bil tako oster, da je Sel
skozi najkrepkejša ušesa.
Prenehal je naglo. Sklonil je glavo k fantetu, ali bolje, k neznancu, kateremu je bil dal sam pri sebi to ime, in videl, da se smeje vitez — smeje zgolj z ustnicami in grlom, dočim je njegov pogled neizpreme-njeno leden kakor prej.
Švicar je povesil roke. ki jih je bil prekrižal na trebuhu, da bi se mogel smejati bolje. Odrinil je svoj baret z debelo šapo in se popraskal po glavi.
Zakaj se neki praska človek, kadar je v zadregi?
Po vplivu tega energičnega praskanja pa je zdajci navdahnila orjaka dobra misel. Zaškrlatel je, bodisi od navdahnjenja samega, bodisi od duševnega dela, ki ga je bi! opravil s tem. Sklonil se je, uprl roke v kolena in približal svoj obraz Parda-janovemu. Nato je zarenčal srditoa
»Aha! Tako! Vi se norčujete iz mene?«
Pardajan mu je odgovoril ravno z nasprotnim gibom: dvignil se je na prste, tako da je imel svojo glavo više od Švicarjeve, ter se odrezal skromno:
»Da, sinko moj!...«
Švicar je zazijal, poražen po tem odgovoru in ne vedoč, kam naj dene svojo palico in ali naj se smeje ali zdivja
(DaUe.) '1
ljudi, ki so hoteli videti odhod princa Wieda. Ob 5. pop. so se začele ladje gibati. Francoske in angleške ladje so takoj odrinile na široko morje. »Taurus« s princem Wiedom pa se je počasi obračal pozdravil je še Trst in potem zavil mimo drugih ladij za drugimi, spremljan od nekaterih avstrijskih ladij. Počasi so izginili morski velikani v morski daljavi. S tein je bila komedija končana.
Dodatek.
Princ Wied se je odpeljal ob pol
6.	zvečer. Pri odhodu so topovi zopet močno grmeli. Na pomolu San Carlo in na obrežju sploh, se je zbrala velika množica ljudstva, ki je gledala, kako odhajajo ladje z VViedom. Ljudstvo se je razšlp šele tedaj, ko so mu ladije izginile izpred oči. Stvar je s tem za Trst končana, zdaj začnejo ceremonije v Albaniji.
Štajersko.
Delo in sadovi pajacev. Kot smo
že poročali, si je v predzadnji seji našega deželnega zbora, dovolil posl. dr. Negri krvavo žalitev vsega Slovenstva, zlasti pa onega po Spod. Štajerju. To žalitev nikakor ni mogoče zadostno zavrniti samo s čas-niškimi polemikami in hipnimi odgovori v dežel, zboru (kar se je zgodilo tako od strani posl. dr. Kukovca, kot tudi posl. in dež. odbornika dr. Verstovška) marveč treba je, da na kaj tacega primerno odgovori vsa slovenska javnost, zlasti pa še štajerski Slovenci. Saj vemo, da imajo impertinence političnih pajacev in ž njitni zvezane denuncijacije, vedno odprto pot tje gori, odkoder se nas najbolje zdelava in zatira. Ali pa hočemo kaj tacega morda — mirno požreti, ne da bi izpregovorila narodna, ljudska sodba, oziroma obsodba?! Žalostno bi bilo, če bi se kaj tacega zgodilo! Denuncijacije teh pajacev in njihovo rovanje v navadnem življenju, nam itak že danes zelo mnogo škoduje in zadobiva tudi že v vojaških krogih vedno več odmeva. V enem naših spodnještajerskih mest. je n. pr. častništvo že tako daleč sfanatizirano, da si na slovenske prireditve že noben oficir več ne upa priti, ali pa, če že gre, stori to v civilu, ker se vsakdo boji svojih tovarišev, ki Jim že nismo več Slovenci — pa »Windischarji«. Gotovo potem ni čudno, če si n. pr. v Mariboru oficir svojemu nemškemu tovarišu ne upa reči, da gre v »Nar. dom«, marveč »v neko hišo v Nagjevi cesti« na zabavo... Gotovo, da tu ne gre zato, posečajo !i slovenske prireditve oficirji, ali pa ne. Gre pa vsekakor za vprašanja, ali si hočemo in smemo pustiti do-pasti, da se nas razupije javno kot najnevarnejše anarhistične elemente na eni strani, na drugi pa, da se nas s tako gonjo postavlja (sistemtično) v javnem življenju kot družabno nenakopravne, manjvredne, ali, kot pravijo naši ljubeznjivi renegatje: »Minder \vertig«. Iz vsega tega pa je razvidno še tudi da se nas sistematično tira nekam navzdol, odkoder se bomo še težje skopali zopet navzgor, kot pa, če se nas še s tako silo in nasiljem zatira in ponemčuje. In zato je treba, da se vsem tem in njim enakim pajacem da primeren, javen odgovor, ki jim bo še dolgo zvenel.
'Lassing. (Rop.) Ko se Je pred par večeri vračal domu mesar Miil-bacher, ga je nenadoma pobil nek neznance s kolom, vsled česar je izgubil Miilbacher zavest. Neznanec je oropal nezavestnega njegove gotovine v znesku 1400 K in potem neznano kam zbežal. Miilbacher se je šele pred kratkim naselili v Las-singu, vsled česar mislijo, da je rop storil kakšen tujec.
Zverjad. Vest, da je blizu Voits-berga ustrelil nek lovec neko zverjad se potrjuje. Večinoma se trdi, da je to izredno močan in velik, podivjan pes, dočim zopet nekateri pravijo, da je hijena. Pred dnevi so šli gledati tega znamenitega cucka razni lovci. Kakšna je njihova sodba, še ni znano. — V revirjih grofa Don-nersmarka, so v torek našli močno nažrto srno, ki so jo bili položili kot vado z drugimi vred na različna mesta, ubito in zelo zastrupljeno. Tik te srne so videli določne sledove zveri, kojim sedaj slede. Pravijo, da zver mora podleči močnemu strupu, ki Je bil nadevan ubiti srni.
Zopet ponarejeni bankovci. Av-štrijsko-ogr. banka opozarja nano-50 K bankovce iz leta 190?: Podrejeni so baje dobro. Spoznati jih je na tem, da Je ozadje precej močno pikasto, serija in številka s prosto roko vrisana, in slika, ženska glava, nekoliko meglena. Po sodbi banke, so goljufije s temi bankovci prav lahko mogoče in treba dobro paziti na navedene nedostat-ke.
Fala na Dravi. (Rop) Pred par dnevi, v večernem mraku, je šla natakarica kantinerke M. Ristošek iz
kantine k studencu po vodo. Za njo je baje prišel delavec elektrarne Spaso Risto, jo pograbil za vrat in vrgel na tla, na kar ji je hotel odtrgati denarno taško, v kateri je Imela natakarica 31 K 14 vin. gotovine. Posrečilo se ji pa je, otresti se napadalca in zbežati v kantino. Spaso Risto odločno taji pripisovano mu dejanje in pravi, da je šel iz kantine v neko drugo gostilno, kar pa tudi ne odgovarja resnici. Natakarica M. Šantl, je stara 18 let. Stvar zveni nekam čudno. Fanta so prijeli Jn oddali mariborskemu okrožnemu sodišču.
Pred dnevi je izšla v rubriki »Štajersko« »Slov. Nar. pod naslovom »Iz Žalca« notica, v kateri se prav neslano napada radi krajevnih napak, naš list. Kdor ve, koliko krajevnih imen mora imeti včasih v spominu urednik — bo tudi vedel, da so krajevne zamenjave v naglici zelo lahko mogoče. Komur Je na stvari, bo toliko prijazen in dotični list dostojno in direktno informiral kako je prav. Ni nam na tem, da bi vračali »milo za drago«, opozoriti pa hočemo v naslednjem, da so krajevne zamenjave pri »Sl. Nar.« lahko v isti meri mogoče kot pri nas. »SI. Nar.« je n. pr. pisal, da je bil Figer ustreljen »blizu Figarjevega mosta (ob štajerski meji) na Hrvaškem«. Če pomislimo, da je Št. Peter pri Sv. Gori tik — Kozjega, je lahko razvidno kakšen skok se je baš tu storil v »Sl. Nar.« Žalskemu dopisniku »SI. Nar.« torej upravičeno polagamo na srce: 1. manj škodoželjnosti in 2. več potrpljenja. S tem obojim bo ustreženo na oboje plati.
Goriško.
Gorica. Princ Wied se je v četrtek zjutraj peljal mimo našega mesta. Ob železnici se je zbralo kakih 200 radovednežev, ki pa niso videli druzega kot tri dvorne vozove, iz katerih so gledale neke postarane dame, ki so določene za albanski dvor. Wied je najbrž tedaj še smrčal.
Gorica. Prav ima »Soča«, ki pravi, da bi moral lastnik kavarne »Corso« za nedeljske koncerte preskrbeti tudi slovenska naznanila. Na koncert pride dobra polovica Slovencev, dočim se Lahi ne menijo dosti za vojaške koncerte. Lahi rajše poslušajo sirenske melodije znanih Garibaldincev, ki se večkrat producirajo po Gorici. Gospodu De Rosa pa svetujemo, da uvažale naše dobrohotne opomnje in nasvete, ker mu
bodo le v korist.
Gorica. (Vojaška vest.) S 1. aprilom pride v Gorico nov oddelek trdnjavskega topničarstva. Vojaške oblasti so namreč odredile, da mora imeti Gorica značaj utrdbe proti Italiji. To je nekak odgovor na nove laške trdnjave ob severni meji.
Klerikalna protekciia? Kakor se sliši, je prestavljen v Gorico poštni uradnik Bencich iz Ogleja. Ta človek, rojen v Istri, ne razume ne slovenskega in ne nemškega jezika. Bencich je velik sovražnik Slovencev in je znan po svojih napadih na istrske Slovane. Ta človek pripoveduje, da je prestavljen po protekciji deželnega glavarja prošta Faiduttija. Koliko je na tem resnice, še ni znano. Zadeva je jako zanimiva in važna. V Gorici se zahteva znanje slovenskega, laškega in nemškega jezika, in je tak uradnik kot Bencich pri nas nemogoč. Omenjamo, da je bil Bencich svoj čas v Korminu, odkoder so ga morali radi službene nesposobnosti prestaviti drugam.
»Goriški List« prinaša podlistke o goriških kapucinih. Pisec (ki je pač ubog na duhu) govori na dolgo in široko o novi cerkvi, ki še ni plačana. Da bi kapucini malo bolj živeli po pravilih svojega reda in se postili kakor imajo predpisano, bi bila cerkev že plačana. Seveda, živeti na stroške drugih, je prvi pogoj za večno zveličanje!
Gorica. Občinske volitve se vedno bolj bližajo. Laški klerikalci se dobro pripravljajo za volilni boj. Nastavili so celo posebne zaupnike, ki poročalo o vsem, kar se tiče volitev. Laški liberalci se bojijo skupnega nastopa Slovencev in laških klerikalcev proti kamori. Slovenci, pripravite se, da pokažete sovražniku svojo moč!
Gradež. V sredo 4. t. m. so našli v morju truplo učiteljice Linde Pe-rinčič. Dogodek je misteriozen in je vzbudil globoko sožalje. Truplo sp prepeljali v Gorico.
Ogle]. (Proti malariji.) V začetku junija se bodo vršili tukaj zdravniški tečaji za furlansko učiteljstvo, kjer bodo imeli učitelji in učiteljice ugodno priliko seznanite se z malarijo (mrzlico), ki je na Furlanskem močno razširjena. Dopoldne bo teoretičen poduk, popoldne pa bodo praktični izleti v kolico. — Enak tečaj se priredi tudi v Pulju za hrvaško in laško učiteljstvo.
Gorica. (Semenj.) V četrtek je bil semenj za živino in za seno. Bilo
je veliko živine, kakor tudi sena, žal da se je kupčija slabo obnesla.
Gorica. (Vreme.) Dočim drugod razsajajo viharji, nastopajo povodnji in sneženi zameti, imamo pri nas res lepe dneve. Sicer se je zadnji čas nebo nekoliko pooblačilo, a upamo, da se zopet kmalu razjasni.
Zdravščina pri Gradiški. (Za delavke!) Tukajšnja tovarna za svilo namerava ustanoviti nekak zavod za deklice, ki delajo v tovarni. Zavod bodo vodile neke »Hčere Marije Pomočnice«. ki hočejo žensko mladino vzgojevati v strogo katoliškem duhu. Delavke, kar jih bo seveda notri, ne bodo smele nikdar same iz zavoda in bodo morale ves prosti čas porabiti za molitev, premišljevanje in druge podobne »delavske« dolžnosti. V Italiji je sicer več takih zavodov, a pri nas se gotovo ne bodo obnesli. Mladina ni za zavode, kjer se moralno in versko popolnoma pokvari! Taki zavodi so za zastarele device, ki so zamudile svoj pustni čas.
Gorica. (Laško gledališče.) Kljub velikim plakatom v četrtek še ni bilo opere. Kakor smo zvedeli, skušnje nočejo iti prav od rok. L ahi se sicer izgovarjajo z boleznijo neke pevke, mi pa vemo, da so še premalo naštudirani. x
Gorica. (Se o tatvini v semenišču.) Sokrivca tatvin v novem semenišču Frančiška Dzinzinski, po poklicu slikarja, so prijeli v Trstu in ga pripeljali v tukajšnje zapore. Tat je star 39 let in je rojen v Galiciji.
Gorica. (Pomanjkanje služb.) Tu je precej trgovskih pomočnikov, ki ne morejo dobiti nobene službe. Časi so slabi, denarja ni in kar ga je, gre v Žakelj kapucinarjev.
Solkan. »Novi čas« se pri nas zopet »širi«. Mi se čudimo, kako je mogoče, da ga naši ljudje »naročujejo«, ko ne prinese vendar nobenih novic, ampak samo zabavljanja in politične laži. Sicer pa ne verjamemo, da bi se ljudje v resnici naročevali: ampak mislimo, da prihaja »Novi čas« z denarjem klerikalnega »obrambnega« društva. Ali ne vidi škof drugih poti za razmetavanje denarja?
V Mirnu pri Gorici je umrl na I e g a r j u brivec Uršič. Dr. Greffe bo sedaj menda verjel na legar v Mirnu! Če bodo Uršiču sledili še drugi, bodo Mirničani gotovo hvaležni za zdravniško spretnost in skrb nevernega Tomaža dr. Greffe.
I ■—.. ....................
Dnevni
Slučaj usode, Princ Wied je bil tudi v Miramaru, ogledal si je park in grad. V gradu je lahko videl marsikaj, kar spominja na nesrečnega mehikanskega cesarja Maksimilijana. Saj stoji marsikaj še tako, kakor je stalo takrat. Slučaj je hotel, da je princ Wied prišel v Miramar prav na dan 5. marca, ko je minilo ravno 50 let, odkar so mehikanski odposlanci prišli preko morja v Trst in so Maksimilijanu v Miramaru ponudili mehikansko krono. V Miramaru je lepa slika, ki kaže ta prizor. Oni odposlanci so prišli prav tako, kakor sedaj Albanci k Wiedu. Nesrečni Maksimilijan je bil dve leti pozneje v Mehiki ustreljen. Bog ve, če se je Wied kaj spomnil te 50letmce in če je kaj pomislil na usodo Maksimilijana. Tudi Maksimiliiana ie slavnostno odnesla ladja v novo cesarstvo — toda usojena mu i® bila le kratka sreča. Mehikanci so znam revoluci-jonarji in so si z Albanci zelo podobni — razlika je samo v tem, da delajo prvi po amerikansko, drugi pa
po turško. Da bi le ne P®me-•|
Fsad naša albanski ministrski predsednik. Listi javlimo da bo s sestavo albanskega kabineta »počaščen« Esad paša* kakor »najodličnejša albanska osebnost«. '(Po teh vesteh sodeč, bo začel Wied prav kmalu potiti krvavi P°t-)
Kaj pa to poinenja. Tui ska vlada si je nabavila nove parobrode, ki bodo imeli nalogo kontrolirati vse gibanje v Dardanelah.
Poroka turškega vojnega ministra. Turški vojni minister Enver paša se je poročil s sultanovo nečakinjo Nado, ki je hčerka pok. princa Sulejmana. Pri slovesnosti so bili navzoči vsi princi, ministri in elani
senata.	,	,	,	,	\
Odstop japonskega ministrskega predsednika. Ker je sklenila japonska zbornica flotni program za 86 milijonov, je odstopu min. predsednik Yamamoto. Njegov naslednik bo Tokugava.
Ruski listi dementlrajo vesti o mobilizaciji. Kakor je znano, so vzdignili nemški lisi** med temi posebno »Kolnische Zeitung« radi poskusa mobilizacije v Rusiji velik halo. Sedaj poročajo iz Peterburga, da so vse vesti o mobilizaciji izmišljene in brez podlage.
Poplava Vardarja. Na železniški progi Djevdjelija-Solun je ustav-
ljen promet za 24 ur. Vardar je prestopil na mnogih mestih svoje struge, da je celo voda odnesla del viadukta v bližini Strumice. Raditega je železniški promet s Solunom prekinjen.
Prihodnja številka »Vede« izide kot dvojna številka in bo obsegala 12 tiskovnih pol.
Vladarji se ženijo in ločujejo. Sin rumunskega prestolonaslednika bi se rad oženil z hčerjo ruskega carja Elizabeto. Sredi t. m. bo uradno proglašena zaroka grškega prestolonaslednika in rumunske princese. — Princ Viljem Švedski in princezinja Marija se bosta ločila. Je že vse urejeno.
»Akad. društvo slov. veterinarjev na Dunaju« uljudno naznanja, da se vrši IV. redni občni zbor dne 10. sušca 1914 v restavraciji »Siegel«, Neulinggasse 28.
Pritožba. Prejeli smo: 5. t. m. pripeljal sem se iz Ljubljane in izstopil na postaji v Podnartu iz vlaka. Ker je solnce sijalo in pošiljalo tople žarke na zemljo, sem krenil kar peš po sedaj deželni cesti proti Kamni gorici k gospodu Kappusu na dobre postrvi. Ko pridem od pošte v Podnartu nekoliko naprej, mislil sem, da sem zašel v kak bajer. Tako razkopane ceste, kot je ta, cesta proti Kamni gorici še nisem videl. Na potu sem srečal celo karavano dvovprež-nih in gotovo 30 enovprežnih voznikov; nekateri so peljali zaboje, drugi kamenje, tretji oglje in pa nebroj voz desk in hlodov. Med potjo srečam pa enega starega moža, kateri je to prelepo cesto popravljal. Vprašam ga in mi pove, da je iz Krope. Pravil mi je, da je cestar in da je na isti cesti sam za to službo iz Podnarta v Kropo in potem od mosta do konca Kamne gorice. Res škandal za cestni odbor radovljiški. Na Turškem imajo gotovo mnogo boljša poljska pota/nego je pri nas deželna cesta I. raz-' reda. Ta cesta ima gotovo deset nepotrebnih klancev, poleg tega pa ji manjka ograje v potrebnih krajih. Predno se pride v Kamno gorico, je na enem ovinku cesta brez ograje in odrivačev, ravno tako nad neko vodno strugo nad bajerjem. Tam bi se celo po dnevu lahko notri zapeljalo, kaj šele po noči. Slavni cestni odbor naj skrbi, da bodo vsaj trije cestarji na taki razkopani poti, ne pa, da se tisti slavni načelnik v politiko vtika; naj rajši cestarje nadzoruje. Toliko za danes. Ako Vam to pomaga, bodem pa vsakega gospoda ctdbornika posebej .popisal in mu do leter vest izprašal. —- Ljubljanski
potnik.
Poskus samomora. T. Šoštarič je prišla iz Sv. Križa v Zagreb z namenom, da si najde tam kakšno službo. Ker je pa bilo vse njeno povpraševanje po primernem poslu brezuspešno, se je vrgla v samomorilnem namenu s savskega mostu v reko. Bližnji delavci so brž odveslali & čolnom. za njo in jo tako oteli gotove smrti. Prepeljali so jo v zagrebško bolnico usmiljenih bratov, kjer ostane do nadaljnega okrevanja.
Trdovraten morilec. Šest oseb brez vzroka umoril. 4. marca je stal pred porotniki v Nantesu, 15letni Redivo Marcel, ki je v eni noči lanskega leta umoril celo familijo, ne da bi mu bila storila ta kaj žalega. Ubil je očeta one rodbine, nato mater, in tri otroke. Trupla je tako razmesaril, da je preiskovalnemu sodniku ob pogledu na nje prišlo slabo in je padel v omedlevico. Ubil je tudi služkinjo. Pred sodnijo je stal brez kesanja. In ko ga je oče služkinje vprašal, zakaj jo je umoril, se je lump namuznil. Porota ga je obsodila na 20 let zapora.
Praktičnost amerikanskih brezposelnih. Iz Novega Jorka poročajo, da se armade nezaposlenih vale po mestu, in da jih ni mogoče ustaviti. Ko se približa večer, se porazdele po cerkvah in ondi prenočujejo. Tudi gledališča obiskujejo z istim namenom. Upravitelji cerkva so dali dovoljenje za prenočevanje, samo, da se ognejo konfliktu. Meščanstvo iz strahu nosi nezaposelnim življenske potrebščine. Do nemirov ni prišlo nikjer. Voditelji zahtevajo stalnega dela za delavce, ki imajo tudi pravico do življenja.
Ljubljana.
— »Bodeča Neža« izide jutri zopet na 8. straneh. Ta številka bo posvečena posebno »dokladam«. Ne pozabite jo pravočasno kupiti.
— Star lisjak je dr. Šušteršič, ampak konsekventen ni. Ko je bil Šuklje deželni glavar in državni poslanec, je zastopal dr. Šušteršič načelo, da deželni glavar ne more biti obenem tudi državni poslanec, ker vsako od teh opravil zahteva za sebe celega moža. Klerikalci so temu nazoru pritrdili in Šuklje je moral odložiti državnozborski mandat, da ga je mogel dobiti — Jarc, ker zato se je tukaj šlo. Potem je Suk-lje kmalu prenehal biti tudi deželni glavar in na njegovo mesto je pri-
šel dr. Šušteršič. Po pravici bi se-daj moral on odložiti državnozborski mandat, ampak klerikalci so rekli' da dr. Šušteršič lahko obdrži državnozborski mandat, četudi je deželni glavar. In dr. Šušteršič je bil ne samo deželni glavar in državni poslanec, temveč istočasno tudi — pred-sedrnk hrvatsko-slovenskega kluba v državnem zboru! Sedaj so se pa klerikalci malo sprli z vlado in žugajo celo z obstrukcijo. To pa ni za . • Šušteršiča, on noče biti predsednik kluba, ki se ne nahaja v dobrem razmerju z vlado in zato se je izgovori na preveliko delo. ki ga ima kot deželni glavar m }e poučil klub, da si izbere za predsednika dr. Korošca. Tako se je tudi zgodilo in sedal bomo vsaj vedno natanko vedeli, kdaj bodo klerikalci v vladni službi in kdaj ne: kadar bo dr. Šušteršič predsednik klerikalnega kluba. bodo klerikalci v vladni službi, drugače pa morda ne.
— Sitnežu, ki nas je vprašal, zakaj smo priobčili popravek z magistrata. dasiravno bi ga bili lahko odklonili, kakor dokazuje neka razsodba vzklicnega sodišča, odgovarjamo, da smo popravek priobčili, ker nam je za stvar, ne za uganjanje sitnosti.
— Ali še ne bo škandala konec?!
Naj si no merodajni krogi ogledajo zidovje slov. dež. gledališča in naj se vmislijo v položaj, kako bi bilo. če bi jih kdo vprašal, kaj pomeni ta stavba.
— »Mesijo«, modernim zahtevam in modernemu okusu primerno, bo opisal ljubljanski škof Jeglič. Zakaj se neki na moderne potrebe in moderni okus ozira. Kristus je, kakor je bil, iz vekov veke eden in isti in se ne spreminja modernim okusom primerno.
— Princ Wied in »Bodeča Neža«. Ko se je vlak s princem Wiedom ustavil na Jesenicah — je bil princ Wied že pripravljen za zajuterk. Zelo ga je zanimalo, v kakšni deželi se nahaja. Ker je videl poleg nemškega tudi slovenski napis, je povprašal svojega strežaja, kaka dežela je to. Strežaj je hitro vzel knjigo in je princa opozoril, da le na Slovenskem. Wied si je zadnje čase moral beliti glavo z raznimi tujimi jeziki, zato ga je zanimalo, kakšen je ta jezik. Poslal je kupit nekaj listov, da bi videl, kaj pišejo o njem. Poleg drugih Ja kupil strežaj tudi »Bodečo Nežo«. Ko je videl princ Wied samega sebe v »Bodeči Neži* tako lepo namaianega. je bil baje zelo zadovoljen. Po kavi si je prižgal cigareto in si Je »Bodečo Nežo« natančno ogledal. Baje jo Je vzel a seboj za spomin. Princ Wied se jd sploh zanimal za naše lepe gore in je baje vedno gledal ven — morebiti je mislil, kdaj in kako se bo peljal nazaj. Ako smo mu z »Bodečo Nežo« ustregli, nas prav veseli!
— Ljubljančani morajo Iti s kurami Spat. Iz Most se nam poroča'3 Drugod po mestih je po ulicah zvečer živahno življenje. Ljubljana je od
9. zvečer kakor mrtva. V Mostah bi pa celo do 9. ure ne smeli biti na cesti. Sedaj, ko prihajajo pomladanski večeri, marsikdo rad postoji zvečer nekoliko pod milim nebom. Predsnočnjim sta stala ob pol 9. uri zvečer dva gospoda z dvema gospodičnama pred liišo na Selu št. 45. Kar pride stražnik in pravi: Kaj pa skačete okoli hiše? En gospod mu ugovarja, stiažnik pa pravi, da sedaj, ko je državna policija, ni dovoljeno postajati pred hišo. Ne vemo, od kdaj je ta zakon v veljavi. Kal pa poleti? Ali bomo morali že ob 8. čepeti v zaduhiih sobah? — Saj smo vendai v svobodni državi!
Prejeli smo:	Ravnatelja
H. gimnazije opozarjamo, da bomo govorili jasneje, ako se ne zgane in ne preišče vendar enkrat znani mu slučaj četrtošolca Hudalesa s prof. Robido. Cerkvena zapoved vendar pravi: Ne ubijaj!
  Avtomobilska. zveza Celje-
Ljubljana začne z redno vožnjo dne
10. marca. Iz Ljubljane gre avto ob pol 7. zjutraj in ob pol 4. popoldne. Iz Celja ob pol 7 zjutraj in ob pol 3. popoldne.
— Član slov. deželnega gledališča g. Anton Verovšek je hvala bogu zopet med nami. Jug mu je vrnil zdravje, kar nas neizrečno vesel]-
— Glavna skupščina »Matice Slovenske« bo v nedeljo, dne 15. marca ob 10. dopoldne v ljubljanski inagistratni dvorani. Dnevni red 5
I. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo o letu 1913 in o proračunu za leto 1914. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Dopolnilne volitve v odbr.
6. Volitev računskih p* oglednikov.
7. Slučajnosti. — Predsednik dr. Fr. Ilešič.
— Na večstransko zahtevo se, ponovi prihodnjo nedeljo ob 3. P®J poldne četrtič in zadnjič v tej sef® priljubljena, zabavna vojaška ..Tretii eskadron« kot kronska p
slava. Zvečer pa se uprizori vdrugič 'Jurčič-Govekarjeva narodna igra s petjem in godbo »Rokovnjači«. Blaža Mozola igra g. Borštnik. Pri predstavi sodelujeta bivši pevski moški in Ženski zbor slovenske opere. Režijo obeli iger vodi g. Povhe. Prihodnji teden noviteta »Čez leto dni«.
— Občni zbor »Zveze dramatičnih društev« se vrši danes ob 8. zvečer pri »Zlatorogu«.
— Redni občni zbor zadruge gostilničarjev, krčmarjev, kavarnar-jcv. žganjekuharjev in izkuliarjev za ljubljansko okolico v Ljubljani se vrši v soboto dne 7. marca 1914 ob
10.	uri dopoldne v gostilniških prostorih hotela Tratnik v Ljubljani, Sv. Petra cesta. Z ozirom na 17 pravil se prosi točne in polnoštevilne udeležbe. — V. Ogorelec, načelnik.
_ — Občni zbor »Radogoja« se vrši danes, v soboto ob 6. zvečer v čitalniških prostorih Nar. doma. Prosi se popolne udeležbe.
— Zabavni večer N. S. Z. se vrši, kot že naznanjeno, v soboto dne 7. t. m. v prostorih hotela »Ilirije«. Kolodvorska ulica. Večeri, katere prireja N. S. Z. so prava privlačna sila, ter so bili dosedai mtio-gobroino obiskani. Dokaz, da si člani in prijatelji želijo lepe neprisiljene zabave, ki skoraj nič ne stane. Zato vabimo na ta večer vsakogar, ki se hoče dobro pozabavati v pošteni družbi, naj pohiti v soboto zvečer ob 8. v hotel »Ilirija«. Pripominjamo, da je vstopnina prosta vsakomur. Da pa bo vsakdo zadovoljen, je obljubi! tudi gostilničar, da bode postregel gostom kar najbolje:
— Mestna zastavljalnica naznanja. da se vrši tamesečna dražba v mesecu januarju 1913 zastavljenih dragocenosti (zlatnine, srebrnine in draguljev) in v mesecu marcu 1913 nastavljenih efektov (blaga, perila, strojev in koles itd.) v četrtek, dne
od 8. do 12. ure dopoldne v uradnih prostorih. Prečna ulica 2.
»Trobentice«, prvovrstna drama v dveh delih. je na sporedu kinematografa »Ideal« od sobote 7. do pondeljka 9. t. m. Ta filmska rama deluje z močnim občutkom in kaže krasne prizore. Upliva na gledalca s silno učinkovitostjo in bode imela zato gotovo najlepši uspeh. Koncem tega krasnega sporeda predvaja se še razposajena zgodbica »Eno noč v Berlinu« ali »Izpuščeni levi«, ki povzroča krčevit smeh. V torek krasna cirkuška drama v 4 jlelih »Cirkuški vrabec«.
r- Zastopstvo In zalogo premoga J»nža in Mirne je prevzela čine* Richter & Ko., in se sl. ob-. nstvu toplo priporoča.
Trst.
Cenjenim tržaškim čitateljetn in dopisnikom naznanjamo, da se otva-ria z današnjim dnem podružnica uredništva »Dneva« za Trst in okolico, ki bo imela začasni sedež v ulici Sv. Frančiška št. 2. nadstr., kjer se bo nahajal tudi predalček za dopise. Ljubljansko uredništvo od zanaprej ne bo ničesar več sprejemalo v list iz Trsta m okojice, kar ne bo pregledano od voditelja tržaškega uredni-
f »TviiProSlmo vsled tega, da se v jubljano ne pošilja več dopisov, ker bi jih moralo tukajšnje uredništvo v tem slučaju pošiljati v pregled zopet nazaj v Trst, kar bi povzročalo nepotrebne stroške; dopisi pa bi s tem znatno zakasneli, kar bi bilo neprijetno ne le za nas, ampak tudi za dopisnike, ker bi bila vsaka stvar Prepozno objavljena. Dosedanji in odoči trž. dopisniki naj torej blagovolijo poslati vsak prispevek za na omenjeno podružnico u-redništva, oziroma izročiti dopise v predalček tega uredništva. Upamo, da s tem ukrepom zadovoljimo tržaške dopisnike in čltatelje »Dneva«, katerih krog se je že močno razširil, Itako da smo smatrali za potrebno, ustanoviti v Trstu posebno uredništvo. K temu so nas poleg navede-razloga gnali tudi razni kon-ifl* * ki so nastali zaradi kake mor-Pač nt~*i!?csbie not*ce, čemur se je kem kram ,z°Kniti> če Je list v ka-SurSn-xInočno razširjen, nima
ki zadS ??’ ki bi se ,ahk0 0 vsa~
L 52!? natančno informiralo. Ker je vodstvo podružnice v zanesljivih rokah, smo prepričani, da bodo tržaški »Dnevovi« prijatelji podpirali
§?vo HSt’ kak°r U,dl tržaško nredni-vpm^^r'Ii p°rotni razpravi pri no-
poroča1ievčm“iinT- renTC1? Tn S"-° ki ip h;i . J’ Tisti Jožef Bencic,
lie bil na nr?? na 8 niesecev ječe, iia izpuščen tak njegovega branite-Z	naslednji dan iz
ijcce, in to vsled slabili razmer v ka-jterili se nahaja obsojenčeva druŽfna m Pa vsled obilega dela, ki čaka vsakega poljedelca na pomlad. — Benčič se bo moral vrniti pozneje zopet v zapor, kadar mu poteče dopust.
V sredo se je vršila porotna razprava proti Jakobu Loy, staremu
60 let, iz Grottamare, proti njegovemu sinu Menottiju Loy, staremu 30. let in roj. v Trstu in proti njegovemu tastu Jožefu Bolle, starem 58 let, iz Trsta. Prva dva sta bila obtožena zaradi goljufije in poslednji kot sokrivec te goljufije. Jožef Loy je imel namreč trgovino manufakture na Acquedottu 12. V trgovini mu je pomagal tudi sin. V začetku je šlo slabo s trgovino, ko pa je postala ta aktivna, sta naročila oče in sin za 8352 K 77 v raznega blaga in to od tvrdke Herman Hirsch, Dunaj. Blago pa je takoj sekvestriral (najbrže s sporazumom) Jožef Bolle, češ, da mn dolgujeta Loya 5000 K. Neki Morgenstern, ki je zastopnik tvrdke Hirsch ni prejel plačila za naročeno blago, zato je podal ovadbo in Loya ter Bolle so bili aretirani. V sredo so stali pred sodniki, kjer pa se je posrečilo dokazati vsem trem nedolžnost. Bili so vsi trije oproščeni. Razprava je trajala ves dan; končala je ob 9. uri in pol zvečer.
Pretekli teden se je vršilo v Trstu 44 porok. Rojenih je bilo 169 otrok,'umrlo pa je 84 ljudi, tedaj na dan povprečno 12 oseb.
Svetoivanski diletantje bodo igrali v nedeljo pop. dramo »Mati« v dvorani šole družbe Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu.
Nekaj minut, predno je odpotoval v sredo Esad paša v Albanijo je odposlal na ministra Berchtolda sledečo brzojavko: »V hipu, ko smo pripravljeni na odhod iz Trsta proti Draču, čutimo dolžnost izraziti V. e. (to je: Vaši ekscelenci) našo najglob-jo zahvalo za sijajne sprejeme, ki smo jih imeli v avstr, ogrskem cesarstvu in pošiljamo toplo prošnjo do Vsegamogočnega za napredek države. Prosimo Vašo ekscelenco, da izrazite Njeg. Veličanstvu cesarju globoko iri odkritosrčno hvaležnost v mojem in v imenu mojih tovarišev (deputacije) za vse gracijozne uljud-nosti, katere se nam je ponižalo izkazati Njega Veličanstvo.« — General Essad Teptani.« Ta brzojavka je bila odposlana okrog 10. ure zjutraj. Kmalu nato se je vkrcal Essad paša s svojo triindvajsetglavo deputacijo na parnik »Sardegna«, ki je odplul proti Draču. — Kakor je razvidno iz brzojavke Essad paše (ki je bila pisana francosko), se znajo Turki prav lepo lizati. Pa kdo bi se ne, če ima od tega dobiček! Vendar, tako visokih poklonov ne bi bilo treba delati, vsaj toliko časa ne, dokler plačuje naš kmet brez posebnega godrnjanja mastne davke!
Samomor ali umor. Dne 4. t. m. zjutraj se je našlo v gozdu nad vasjo Dolina in pod vasjo Socerb truplo
Schafranek Ivana iz Besenitz iz Čer škega. rojen a**« ta. maja 1884., kateri Je bil član zveze avstr, kovinarjev, izkaz. št. 45803/72. Ustreljen je v sence. Imel je samokres pri sebi v roki, konstatiralo pa se še ni, če je samomor ali umor.
„Bauernschreckov“ — konec.
Iz VVolfsberga so došli brzojavi, ki naznanjajo, da so po skoro enoletnem razsajanju, konečno vendar ustrelili roparico, ki je napravila po celem Voitsberškem, Št. Pavelskem, Wolfberškem in zadnje tedne tudi mariborskem okraju toliko škode na živini in divjačini.
Kako so zver ustrelili?
V sredo popoldne je zapazil lovec Steinbauer, nastavljen v revirjih grofa Henkel - Donnersmarck pri Wolfsbergu sled zveri. Sledil je dolge ure sledi, dokler konečno zveri ni mogel več zgrešiti. Kmalu jo je tudi v istini zapazil v neki bližnji soteski, kljub temu pa je trpelo še dolgo, predeno je prišel do količkaj ugodnega stališča in do strela. Šele ko se mu je zver zopet hotela umakniti v goščavo, je oddal strel
in zadel zver ob prsa.
Kljub temu mu je zbežala v gozd Lovec Steinhauer, ki je streljal na daljavo 150 korakov, je tekel na mesto, kjer je stala zver in spoznal na krvnih sledovih, da jo je tako težko zadel, da bi že vsled krvnega iztoka morala poginiti. Pustil pa je zasledovanje zveri in bežal v bližnjo gozdarsko hišo, odkoder je telefo-mčno obvestil osobje tovarne grofa Henkel-Donnersmark v Wolfsbergu. Brzojav In telefon je sklical lovce, od blizu in daleč na velik pogon. Odzvalo se je lovsko osobje bližnjih in daljnih revirjev, kot tudi lovci po poklicu in športniki Wolfsberškega okraja. V četrtek zjutraj, v prvih jutranjih urah, jih je bilo na mestu do 200 lovcev. V gostih črtah pomikajoč se počasi In previdno, so prodirali po revirju grofa Henkel - Donnersmarck proti takozvani peči »Bar-ofen«. Nakrat zapazi lovec
Steinbauer zver za neko skalo.
Bila je od velike krvne izgube že skoro docela onemogla, a se je,
ko je opazila lovca, sklonila po koncu in skušala pobegniti. Lovec Steinbauer pa se ni dal spraviti ob hladnokrvnost in oddal za zverjo močan strel
z grobimi šibrami.
Ta strel je zadel zver ob prednje tace tako, da je za trenotek obstala. Pri tem pa je že zamudila ugodni trenotek. Kajti, obrnila se je bila s polno stranjo v smer, v kateri ji je stal 200 korakov nasproti ravnatelj grof Henkel - Donnersmarkove tovarne za papir v Wolfsbergu, g. Diamant. Ta je pravočasno spoznal ugodni trenotek in sprožil iz svoje puške repetirke
zaporedoma tri strele.
Za trenotek je zver obstala, nato pa se vspela v zrak, skočila in padla na smrt zadeta. Širom lovske črte, so zadoneli burni »halali.« Lovci so se zbrali in pričeli čestitati lovcu Steinbauerju, ki je že dan popreje zver ranil smrtno in ravnatelju Diamantu, ki ji je bil zadal smrtni strel.
Zver — volk.
Pričeli so zver ogledovati in občudovati. Vsi lovci trde, da je to visokostar volk, izredne požrešnosti. Prevladuje tudi mnenje, da to ni morda volk. ki je bil ušel iz zverinjaka, marveč volk - samotar, ki se je bil odcepil kakšnemu večjemu krdelu in predirjal ali vzhodni Štajer ali pa prišel kje iz Karpat, dokler v Kor-alpskih planinah ni našel povolj-no hrane. Domnevajo, da je to vcrtk samotar, ki se ni več družil in vsled tega zapustil svojo volčjo tolpo. Zver kot že omenjeno, je izredno velika in stara.
V višino meri preko 70 cm, težka pa je 38 kilogramov,
torej v obliki odraslega, dobro rejenega psa - bernhardinca. Vest, da so zver ustrelili, se je seveda po celem obsegu okraja Wolfsbreg po bliskoma raznesla. Ko so prišli lovci popoldne z zverjo na vozu v Wolfs-berg, jim je prišla nasproti tamošnja godba in nebroj ljudstva. Vseh se je polastilo nepopisno veselje.
Konec »Kmečkemu strahu«?
Kot smo že pred dnevi poročali, je v bližini Voitsberga ustrelil lovec Fuchs velikega, močnega in rejenega psa, ki se je baje že delj časa klatil po Voitsberški okolici. Zver, pes, je velik do 70 cm in dol — od gobca do konca repa — 106 cm. Nekateri vedo povedati, da je tudi ta pes trgal ovce in živino, drugi pa pravijo, da je to morda mogoče. Res je, da psa. ki je dobro rejen, daleč naokoli nikdo ne pozna. Bodočnost ima torej pokazati, ali je bila poleg že ustreljenega volka druga zver. ki je
ropala In morila pes, ali pa še kakšna druga roparica,
kajti dovoli dognano je. da ni trgala in morila živalij le ena zver, marveč gotovo je, da so bile najmanj dve zveri, kajti zgodilo se je opeto-vano. da Je bilo skoro ob isti uri poklanih na dveh različnih krajih oddaljenih po 18 km, po več glav domače živine.
Kdo dobi nagrado?
Štajerska namestili ja je razpisala 3000 K, v treh premijah, nagrade. Ker je dognano, da bi bila zver — volk že po prvem strelu Stein-bauerjevim v kratkem vsled krvne izeube poginila, bo dobil najbrže, Čim se pokaže, da druge zveri ni več, Steinbauer dve tretjini, Fuchs pa ostalih 1000 K.
Najnovejša telefonska in brzojavna poroči'a.
»PICCOLO« POPRAVLJA
Trst, 6. marca. Nocojšnji »Pic-colo je prinesel prvi popravek, s katerim popravlja svoje laži glede demonstracij na Revoltelll. Drugi mu je bil izročen danes.
K ŠKANDALU NA »REVOLTELLI«.
Trst, 6. marca. Tukajšnja javnost je radi demonstracij na Revoltelll tako razburjena, da se je bati prav resnih izbruhov. Slovanskim dijakom so bile od vseh strani izražene tople simpatije. »Male Novlne« v Zagrebu so prinesle o dogodkih dobro pogojeno karikaturo. — Slovanska javnost, posebno pa jugoslovansko dijaštvo bo protestiralo.
RAZBURJENJE ZARADI DOGODKA NA »REVOLTELLI.«
Trst, 6. marca. Med slovanskim prebivalstvom v Trstu vlada zaradi nesramnih dogodkov, ki so jih povzročili italijanski dijaki na trgovski visoki šoli »Revoltelll«, veliko raz-
burjenje. Vse protestira in se zgraža. Ogorčenost se širi tudi izven Trsta
— po vsem slovanskem jugu. Tudi hrvatskl in srbski listi razkrinkavajo te škandale.
PROTEST AKAD. DRUŠTVA »BALKAN«.
Trst, 6. marca. Akadeiuično društvo »Balkan« je sklicalo takoj po uprizorjenih škandalih na Revoltelll zborovanje, na katerem je bila sprejeta naslednja resolucija:
Slov. akademlčno fer. društvo »Balkan« v Trstu, zbrano na sestanku, 4. marca 1914. energično protestira proti nečuvenemu nasilstvu italijanskega dijaštva na visoki trgovski šoli »Revolteila« v Trstu zoper slovansko dijaštvo iste šole in proti žalitvi slovenske in srbo-hrvat-ske narodnosti; izreka svojo solidarnost in simpatije slovanskim slušateljem omenjene šole, pozivajoč jih, da vztrajajo neustrašeno v boju za pravice svojega jezika na svoji zemlji.
INTERPELACIJA POSLANCA DR. RYBARA.
Trst, 6. marca. Poslanec dr. Ry-baf je vložil na naučnega ministra interpelacijo, v kateri je izražen oster protest proti terorizmu, ki vlada na Revoltelll napram jugoslovanskemu dijaštvu.
PROTESTIRAMO!
Trst, 6. marca. Te dni pride tore! v državnem zboru na dnevni red vprašanje italijanske fakultete, ki naj bi imela — kakor Italijani za-ktevaio — svoi sedež edino in samo v Trstu. Ml tržaški Slovani z ozirom na (o, da je jasno, da bi se uganjale potem — kakor je to prav jasno pokazal dogodek na Revoltelll
— še večie nesramnosti, z vso odločnostjo in ogorčenostjo protestiramo proti italijanski fakulteti. Sicer pa je že to nesramnost, da kaj takega sploh pride na dnevni red v državni zbornici, ko ie vlada vendar o vsem dobro poučena. Slovanski poslanci naj store svojo dolžnost, jugoslovansko prebivalstvo je za njimi. Ob tej priliki pa naj zagrmi odločen glas za naše zahteve!
KAJ PRAVI PRINC HOHENLOHE?
Trst. 6. marca. Tržaški namestnik princ Hohenlohe je obljubil de-putaciji, ki je v zadevi Revoltelie intervenirala pri njem, da bo poskrbel, da se napravi na Revoltelli nemudoma mir In red; če treba, bo nastopil s silo.
VELIK PROTESTNI SHOD?
Trst, 6. marca. Govore, da se skliče zaradi nečuvenega postopanja na Revoltelli velik protestni shod. To bi bilo tudi potrebno. Z italijanskimi fiuj«kač! le treba temeljito obračunati. Teptati se ne damo več!
ZANIMIV PARLAMENTARNI POLOŽAJ.
Dunaj. 6. marca Danes so se vršila posvetovanja nemške nacionalne zveze in poljskega kluba. Posvetovanja so neobvezna in strogo zaupna Gre za skupno akcijo, s katero naj bi se omogočilo parlamentarno delovanje. Iščejo kompromis, s katerim bi pridobili češke obstruk-cijoniste. Kompromis bo obstojal v tem, da bi se razpisale in Izvedle volitve v češki deželni zbor. Vlada bi bila za to; toda oponirajo nemški poslanci s Češkega. Da pa te pridobi se sklene dr ugi kompromis, ki bo obstojal v tem. da plenum ne bo zasedal preje, dokler se ne doseže saj delnega sporazuma v češko-nemških pogajanjih. Kljub vsemu temu je situacija zelo kritična.
AFERA ŠVIHA.
Dunaj. 6. marca. Minister Hel-nold je obljubil zborničnemu predsedniku dr. Sylvestru, da mu v kratkem stvar pojasni.
Praga. 6. marca. Dr. Šviha je vložil proti »Narodn. Listom« tožbo. Do obravnave pride še ta mesec, gotovo pa v začetku aprila.
Praga, 6. marca. Dr. Šviha bo odložil svoj poslaniški mandat.
FRANCIJA PET NOVIH NAD-DREDNOTOV.
Pariz, 6. marca. Francija bo stavila pet novih vojnih ladij, da se obdrži samotežje med Francijo na eni in Avstrijo ter Italijo na drugi strani.	'‘- if " f
SRBSKI IN BOLGARSKI ŠTUDENTI.
Sofija, 6. marca. Pred neka! dnevi so srbski študenti pismenim potom pridobili bolgarske dijake k skupni akciji za pomirjenje med obema državama. Bolgarski študent, — nadut kakor je — je sklenil pismo ignorirati. Srbski študenti so sklenili na to provokacijo odgovoriti s tem, da so določili 5 belgrajskih vseuči-liščnlkov, ki bodo pozvali bolgarske študente na dvoboj.
Slovenska brivnic** Trst, ulica Belvedere štev. 57
Anton Mo vsak.
Najboljše čevlje po meri dobite v novi čevljarnid
Antona Javernika,
Trst, ulica Parneto 33 Prevzamejo se tudi vsakovrstna popravila.
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vi-narjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri maflh oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Kalizirane trte poljubne vrste,
garantirane, pripravi Fr. Tavčar, Kreplje p. Dutovlje. Cena nizka.
1672—2
Gostilničarji! Trije lepi kostanji so na prodaj. Zalokarjeva ulica št. 4.
Dobro izurjena šivilja se sprejme takoj. Naslov pove »Anončna ekspedicija« v Ljubljani. 1681—1
Dva Mahrovca želita znanja z dvema gospicama v svrho zabavne korespondence. Ponudbe pod šifri: »Dobrovsky«, »Cajkovskij«, poštno-ležeče. Ljubljana._________ 31—t
Nov leksikon (Brockhaus) se ceno proda. Naslov v »Anončni eks-pediciji« v Ljubljani.________29—1
Jako lep velik pes, pravi bern-hardinec, štiri leta star, se takoj proda. Poizve se v »Anončni ekspediciji« v Ljubljani.	28—4
Če želite najboljši in najnovejši
ŽiT7-SLl3D-I Stroj
„PFAIT“
s pismeno lOletno garancijo si oglejte pred nakupom specialno trgovino tvrdke
I«M. TOK
Ljubljana, Sodna ul. 7 (zraven sodnije) Cenike pošljem brezplačno.
Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne krila, kostume, nočne halje, perilo In vsako modno blago.
Solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša. Neprekosljiva v
otroških oblekcah
::	in	rojstni	opravi
Namesto K 12*—, samo K 5*50
20.000 parov usnjatih čevljev na zadrgo z dobro zbitimi usnjatimi , podplati, ki so bili pripravljeni za Balkan, so mi zaostali vsled vojske. Ker moram zalogo v kratkem razprodati, prodajam čevlje pod izdelovalno ceno za samo K 5 50. Dobijo se v vsaki velikosti za gospode in dame. Razpošilja po povzetju
Export ARNOLD WEISS, Wlen VI. Gumpendorferstras. 189 25.
Od danes naprej vedno
sveže pivo
Vz lit. vrček po 20 vin., steklenice J/a lit. čez ulico ravno tako 20 vin., tud! dobro vino vedno na razpolago po nizki ceni, priporoča
Anton Maver,
hotel „Vega“, Spod. Šiška 26.
Trgovina
papirnate oziroma mešane stroke, na dobrem mestu v Ljubljani, pripravna tudi za damo, se vsled družinskih razmer pod ugodnimi plačilnimi pogoji takoj proda. Ponudbe na „ Anončno ekspedicijo" Josip Hočevar v Ljubljani, Selenburgova ul. 6.
!! Tržaški Slovenci !!
Svojo zalogo oglja In druge kurjave
priporoča
Ivan Cfermeb,
ulica Squcro nuovo št. 15.
(Tile g-la-vine pošte.)
,Kam pa greš danes?“
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančiškanska ul. 6
priporoča posetnice, kuverte, račune, trgovska pisma itd. itd.
v Wolfovo ulico štev. 12, tam je koncert vsako soboto in nedeljo brez vstopnine in brez vsake obveznosti.
Jaz se vedno dobro zabavam v družbi pri gospodu Roškarju ter ga toplo priporočam.	M. h
Pri nakupu različnega manufakturnega blaga,   se blagovolite obrniti na tvrdko —  .
A. & E. Skaberne Meslnl tr«,0-
 .................      obstoji	od	1.1883.
Va debelo in tlrobno!	Izredno	nizke cene!
Frenočišče. - Gostilna. - JSuffet.
SODE
dobro ovinjene, slare in nove, male in velike, ima na prodaj IV. BUGGENIG, sodarski mojster, LJUBLJANA, Cesta na Rudolfovo železnico Stev. 7.
X Novo vodstvo !
staroznane trgovine jestvin in kolonijninega blaga
Anton Mihelič
Trst, Rojan št. 8
(tik rojanske cerkve) se priporoča vsem starim in novim odjemalcem. Voditelj: Jakob Mršlč.
Hinko Kosič
TRST
ulica Carradort 15 (vogal Geppa)
se priporoča cenjenim tržaškim gostom in v Trst prihajajočim potnikom
FRAN KRAIGHER
Gospodične
Icrojašlsl mojster
Gcspcska ulIIcsi šte-v. S
se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po meri, — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe iz svile in blaga, trpežne tudi za
eksport po morju.	229
ne pod 20 let stare, katere imajo veselje za pouk vezenja in krpanja, kakor obisk privatnih strank, se sprejmejo pri tvrdki
delniška družba šivalnih strojev, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4. Prednost imajo, katere so šivanja ali vezenja zmožne.
Veliko presenečenje!
V življenju nikdar več ta priložnost!
300 kosov samo K 4-90. Krasna ura „Orion“ z verižico, natančno idoča, za kar se jamči 3 leta, 1 moderna svilena kravata za gospode, 1 prstan za gospode z imit. žlahtnim kame-nom, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 par gumbov za manšete 3 kar. double zlato z patentno zaklopko, 20 uajiepših razglednic sveta, 20 korespondenčnih predmetov in Se 200 raznih predmetov, ki so v hiši zelo potrebni. Vse sifupaj z uro, ki je samo vredna tega denarja volja le K 4'90. Pošilja po povzetju ali naprej poslanemu znesku
AUgemeines lmlustrie-Haus, Krakov (Avstr.) Oramkonu 5/400.
I:ri naročilu dveh zavitkov se priloži ena prima angl. britev. — Za neugajnjoče denar nazaj. — Riziko izključen.
• PORODNIŠNICA, LJUBLJANA • KOMENSKEGA-ULICA4 sef-zdrwnk: primarij • DR FR DERGANC
Konfekcija [
: za moške, ženske in otroke :
v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenali v poth-užni trgovini ---------- tvrdke	R.	MIKLAUC------------------
Cena šentjanškemu premogu pri manjših odjemih za 100 kg kosovni K 2 70, orehovec K 2 40. Cena mirenskemu premogu za 100 kg dostavljen v hišo, kosovnik K 220, orehovec K 2’—.
Pri vetjih naročilih primeren popust.
Naročila sprejema
Glavna zaloga in podružnica tvrdke Jelačin
Telefon žt. 121.	—	Telefon	št. 12~i,
Za obila naročila se priporoča
RICHTER d CO.
Zaloga,: TmoTrsIca. ulica štev. 25.
Večje tovarniško podjetje išče za svoje izdelke, kateri so pri privatnih strankah dobro upeljani, spretne
Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica : FcEeten cdd-elefe v px-veaao nad strepjn. Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
kateri so tudi z inkasso poverjeni. — ^Ponudbe pod »Mala kavcija" na upravo tega lista.
Emanuel & Oskar Kraus
Trst, Via S. Nicolo štev. 2.
"----- Tehnična	pisarna.
F. K. KAISER, puškar, Ljubljana,
SeleziTovirgrovei ulica, žte-sr. S. Velika zaloga pušk, samokresov, pištol in lovskih priprav,
=r Topič	JT“.	=
Priprave za ribištvo.	Umetalni	ogenj.
C. kr, prodaja smodnika.	Ceniki	zastonj in franko.
(Jredba popolnih industrijskih naprav vsake vrste, daljo elek-JkM	trične luči in sile. Glavno zalil Jt /ar	g	Wi	stopstvo draždanske tvornicc
Rlinovih motorjev prej Morlc Ule v Draždanih. Najstarejša tvornica motorjev za nafto, se-pi&ffi >3S».%alni Plin’ bencin> benco! in plin.
n	10.000	motorjev	v obratu.
Sijajne odlike. Strojnica za ope-karnice vsakovrstni, za ročni obrat in na silo. Prve vrste usta.	stroji za obdelovanje lesa firme
EfeUri	Adolf Aldinger v Obertflrkhei-
mu pri Stuttgartu. Univerzalni i vSbiNfFv^- ,?	-	'	stroji za oblatile, krožne žage,
;■	f >	vrtalni in skobeljni (Friismaschi-
"nen) stroji, stroji za rezanje čepov in za brulepje. Popolne oprave mizarstev. Stroji za obdelovanje železa. Stražniki, vrtalni stroji, skobeljniki (Frflsmaschinen) itd. — Proračuni, ponudbe in tehnične Informacije zastonj In poštnine prosto.
Najmodernejši raglani, obleke za gospode in dečke v najnovejših fasonah — dospela je ogromna izbira pariških in berolinskih modelov za dame v modernih barvah in krojih.
Velika partija damskih kostumov po 10 K, katere ni bilo dosedaj za dobiti.
Ogledati si zamorete le v trgovini
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6.
Telephon 182.
Ustanovljena leta 1831.	Ustanovljena leta 1831
Največja zavarovalnica avstro-ogrske države
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, i ko nobena druga zavarovalnica.	Rezervni (ondi K 58,461.432*56. — Izplačane §;■ R ~W 1 .1 Jjk 46 Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše odškodnine in apikalije K 123,257.695*77. jjCTRv-cR » -* w države z vseskozi alovansko-narodno »pravo, vzajemno zavarovalno banka v Pragi.	Zavaruje poslopja in premičnine proti polarnim ško- j dam po najnižjih cenah. SI:odc cenjuje takoj in naj- 1 kulantneje. Uživc najboljši r’oves, koder posluje. I
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.	Generalno zastopstvo v Ljubljani figar Si hišil88tn! Gosposka ulica št. 12.	Pozor 1 Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tBtv»r,‘ | pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prosufVC- jj