PLANINSKI VESTNIKi
možnosti za vključevanje v pristojne organe.
11.	Na gospodarsko-gradbenem področju nameniti več pozornosti higienlzacij! koč in sanitarij, kulturni postrežbi in ureditvi ožje okolice koč.
Oskrbnikom je treba pred nastopom sezone ponuditi več enotnih informacij, po potrebi organizirati regionalna srečanja itd. Skrbeti je treba za večjo povezanost gospodarjev društev, organizirati instruktivne seminarje, poskrbeti za regijske posvete gospodarjev Itd.
Izraba alternativnih virov energije v visokogorju (veter, sonce) je ostaia neizkoriščena.
12.	Doseči večjo navzočnost P2S v kulturi, založbah, s takuiteto za telesno kulturo, muzejstvom itd.
13.	Vsebino Obvestil bolj usmeriti v delovna gradiva in za praktično uporabo (tematske številke).
14.	Razmisliti o aranžmanih s športno industrijo, s potovalnimi agencijami, pri raziskovalnih projektih Itd.
15.	Priprave na sejo Glavnega odbora in Skupščine PZS opraviti tako, da je zagotovljena poprejšnja vsebinska priprava na terenu pred odločanjem v organih PZS.
16.	Preseliti sedež PZJ v Ljubljano, urediti stik s svetom (pošta), doseči ponovno status UIAA (članarina), urediti sprostitev gibanja v obmejnem pasu z Italijo in Avstrijo (Golica) ter biti bolj mednarodno udeležen na različnih področjih (varstvo okolja, založništvo itd.).
Kot motor ekipe predlagam po abecedi zaenkrat samo nekatere tovariše: Tomaž Banoveo, Jože Dobnlk, Drago Kozole, Peter Lavrič, Janko Pribošič, Marjan Raztresen, Jože Stan oni k. Kandidiram zgolj za časovno omejeno razdobje, to je za priprave in izvedbo počastitve 100-letnice SPD.
ALI LAHKO PRIČAKUJEMO VROČ PEKEL NA ZEMLJI?
TRIGLAVSKEGA LEDENIKA JE VSE MANJ
BORUT MENCINGER
V št. 7/8 letošnjega PV je bilo objavljeno kratko poročilo, da avstrijski glac-iologl opažajo v zadnjih letih stalno krčenje ledenika Pastirice (Pasterza) na Veiikem Kleku (Grossglocknerju). Neodvisno od tega poročila opažamo tudi pri nas hitro zmanjševanje Triglavskega ledenika — posebno v zadnjem desetletju, da ne omenim ledenika pod Skuto in drugih manjših snežišč, ki so včasih veljala za stalna, pa jih danes sploh ni več (na primer tisto pod Razorjem, kjer se je leta 1951 ponesrečil Pogačnik).
Širši planinski javnosti verjetno ni dovolj znano, da člani Geografskega inštituta dr, Antona Mellka pri SAZU že od leta 1946 sistematično opazujejo in merijo spremembe na Triglavskem ledeniku. Takoj po vojni sta še kot študenta geografije oziroma tehnike začela Milan Šinkovec in Stanko Fon, potem pa od leta 1948 do danes geografa Dušan Košir in dr. Milan Šifrer, ki je še vedno vodja teh merjenj; občasno so sodelovali še geografi dr. Drago Meze, prof. dr. Ivan Gams, mag. Milan Natek, Matej Gabrovec In dr. Milan Oro-žen-Adamič. Najzvestejši naročniki PV pa se bodo še spominjali, da je že pred vojno na svoj način opazoval Ledenik in o njem pisal v PV pokojni prof. Pavel Kun a ver.
Ker je tematika tudi vizualno dovolj zanimiva In z željo, da morda razjasnimo vzroke za krčenje Ledenika, sem ljubljanski TV predložil scenarij za 30-minutno 470 oddajo o Triglavskem ledeniku, pri čemer
je bilo posebej poudarjeno njegovo stanje in spremembe po letu 1946 v primerjavi z letošnjim obsegom ter dodatno še kratek prikaz sledov pleistocenskih polede-nitev v naših krajih (pleistocen in holooen sta najmlajši geološki dobi, ki sta se začeli pred približno milijon leti, holocen pa traja zadnjih 20 do 30 tisoč let; v tem času so se zvrstile štiri Izrazite ledene dobe.) Uredništvo dokumentarnih oddaj je predlog sprejelo, tako da smo oddajo snemali sredi avgusta na Ledeniku, z višin iz helikopterja RSNZ in v nižavah okrog Radovljice. Oddaja bo na II. programu TV Ljubljana letošnjega novembra.
TALJENJE TISOČLETNEGA LEDU
Najprej nekaj podatkov o rezultatih povojnih meritev, ki sta jih dr. Drago Meze in dr. Milan šifrer redno objavljala v Geografskih zbornikih. Leta 1946 je imel Ledenik površino 14,37 hektara, leta 1954 še 12,66 ha, 1973 le še 11,90 ha in v letu 1989 samo še slabih 10 hektarov. Nekateri raziskovalci temu krčenju že prisojajo besedo »katastrofalno«, saj se je v borih štirih desetletjih ledenik stanjšal za več kot 14 metrov in po površini zmanjšal za dobre štiri hektare.
Kako so zastavili merjenje Ledenika? Najprej je treba povedati, da vsako leto beležijo opazovanja in meritve v mesecu septembru, to je ob koncu talilne dobe ledeniškega leta, saj se v oktobru že zanesljivo začne redilna doba. Tako torej zvemo, da redilna doba traja od začetka oktobra do konca aprila, iedeniško leto
iPLANJNSKI VESTNJK
Predvojna razglednica: čeprav Je posneta z nekoliko nižjega izhodišča, dobro prikazuje takratni obseg snezišč sredi poletja. Okrog Glave je skoraj do lemens Se vse »zalizano« z belo gmoto
Folo: Grissbach/Knaus, Zagreb
pa od oktobra do oktobra — oziroma od prvega jesenskega snega, ki tisto leto ne skopni več, pa do prve izdatne spomladanske odjuge.
V letu 1946 sta prva merilca Stanko Fon in Milan Šinkovec z rdečo barvo označila po skalah ob robu Ledenika takratni obseg in tako določila stalne merilne točke. Kolikor se Ledenik krči, toliko se njegov rob
odmika od stalnih merilnih točk. Letos sredi avgusta sta dr. Milan Sifrer in Dušan Košir, ki je že lani »praznoval« 40 tet, odkar meri Ledenik, ugotovila, da se je od merilne točke 12 na pobočju Glave {Izrazite vzpetine nad Steno) led umaknil že za 85 metrov!
Zanimivo je, da se je Ledenik najhitreje umikal v prvih trinajstih letih opazovanj
Leto 1954: površina Je še po vsej širini od Ku-gyjeve police pa skoraj do Kredarice povezana. Snežni jeziki so še Izdatni precej nizko pod Glavo
Foto: dr. M. Sifrer
471
PLANINSKI VESTNIKi
Leto 1973: za p ta le »zelenega snega» Še segajo do pobočij Glave. Pojavile so se skalne grbine, ki v ravni črti reiejo belo površino In naznanjajo konec spodnjega dela Ledenika
Fcfo: dr. M. Sifrer
oziroma merjenj, to je do leta 1959, In sicer kar za okrog 50 metrov od merilne točke 12 na Glavi, potem do leta 1973 še za 30 metrov, do leta 1983 pa le še za slaba dva metra. Takoj je treba dodati, da se je krčenje v sedemdesetih fetih močno upočasnilo zaradi obilnega snega v zimah od 1976 do 1979: v zimi 1976/77
so na Ledeniku izmerili celo 8 metrov snega, kar je ekstremna debelina celo za višine okrog 2500 metrov — toda ta zima nI bila v nižinah nič posebnega! Potem pa so v osemdesetih letih nastopile izredno suhe zime kar druga za drugo do letos, ko je bilo prvič zabeleženo, da na Kredarici v mesecu januarju praktično ni bilo snega. Takim zimam so se pridružila
Leto 1989: dobro se vidi, da je Glava ie daleč od spodnjega roba Ledenika
Foto: dr. M, Sifrer
iPLANJNSKI VESTNJK
še nadpovprečno topla poletja v letih 1982, 1983, 1985 In 1987. Tako ni čudno, da je skopnel ves sneg, ki se je nakopičil v sedemdesetih letih in začelo se je prav katastrofalno taljenje že celo fosilnega ledu, starega morda tisoč in več let. Kopni torej že sredica, jedno ledenika — navidez počasi, vendar prvič, kar nag človek pomni.
Te navedbe potrjuje tudi površinski videz Ledenika: razpok praktično ni več videti, ker se je led preveč stanjšat; v spodnjem delu se je razkrila nekaj hektarov velika skatovita pokrajina, ki je v zadnjih letih odrezala spodnji jezik ledu od matične mase; ob spodnjem robu ledu so bila kar tri manjša jezerca vode iz številnih studencev, katerih šum smo slišali do Kredarice. Skoraj celotna površina ledu je bila pokrita z gruščem ali ledeniškim drobirjem, ki je prišel na dan v zadnjem času. Tako dandanes še pomisliti ni mogoče na kakšno poletno smučanje, kot ga še leta 1973 priporočajo avtorji planinskega vodnika Julijske Alpe!
HLADNE IN TOPLE DOBE
Ob vsem tem se pač zastavlja cela vrsta vprašanj, na katera bo v oddaji odgovarjal dr. Milan Sifrer, seveda v okviru možnosti, ki jih daje sodobna geografska znanost. Najprej: koliko vemo o «življenju« Triglavskega ledenika v minulih stoletjih in tisočletjih?
Dr. Šifrer nam je postregel z naslednjimi ugotovitvami;
Stari ledeniški nasipi oziroma morene nedvoumno pričajo, da so na višku ledene dobe ogromne mase snega in ledu do 500 metrov na debelo prekrivale bohinjsko
in blejsko kotlino ter segale na gorenjski strani do Podvina in na primorski do Sela pri MostJ na Soči. Zdaj smo sredi toplega obdobja, ki traja že kakih 20 tisoč ilet. Pred približno 4000 leti pa je bilo tako toplo podnebje, da Triglavskega ledenika ni bilo, gozdna meja pa je bila 300 metrov višje, kot je zdaj. Dokaj hladno podnebje je bito med 12. in 16. stoletjem, ko so bili ledeniki v Alpah znatno večji od današnjih. Naslednji močan poledenitveni sunek je bil v srednji Evropi sredi prejšnjega stoletja in ne dosti milejši okrog leta 1920, o čemer že nazorno pričajo dobre fotografije.
Kakšna je torej perspektiva našega edinega pravega ledenika? Ali mu grozi izginotje?
Možno je seveda tudi to, posebno če upoštevamo novejšo teorijo ameriških klima-tologov, da se je v tem desetletju podnebje začelo segrevati zaradi učinka tople grede. Ta teorija sicer še ni dokazana in podprta z rezultati dolgoročnih opazovanj, njeno bistvo pa je v tem, da je v zemeljskem ozračju vedno gostejša in bolj strnjena plast prašnih delcev in ogljikovega dvokisa. Ta plast zadržuje dolgovalovno infra rdeče sevanje od Zemlje v vesolje — skratka, zadržuje ohlajanje našega planeta.
Če bi po vsem tem koga obšle črne slutnje o vročem peklu na Zemlji, naj se pomiri ob misli, da je človeško življenje prekratko, da bi doživeli velike spremembe podnebja. Toda tak skromen mejni pojav, kot je Triglavski tednik, ki to ime komaj zasluži, je seveda skrajno občutljiv na vsako rahlo zvišanje povprečne letne temperature.
MED ČAKANJEM IN RAZPRAVAMI PA GORSKI SVET PROPADA
DOLGA POT DO (ZA)VAROVANJA
MARJAN RAZTRESEN
Privrženci tehničnih novosti, ki jih uvajajo v gorski svet, bodo spet nezadovoljni zaradi nasprotovanja varstvenikov okolja: potem ko so se poprej spravili nad gorska kolesa, so se zdaj še nad umetni sneg in nad ultra lahka letala. V nekaterih alpskih deželah so se že z zakonskimi akti postavili po robu škodi, ki da jo povzročajo gorskemu svetu, zdaj pa so začeli o tem na ministrskih ravneh razpravljati tudi v Sloveniji.
Povod za to je bila resolucija Mednarodne komisije za varstvo alpskih območij CIPRA, ki je že davnega leta 1983 zasedala na Bledu in ki je na predlog avstrijske Zveze 2a varstvo narave temeljito razpravljala o škodljivem vplivu uporabe novo
razvitih lahkih letal na alpski prostor. Resolucija je bila namenjena vladam alpskih dežel, v njej pa pozivajo zakonodajna telesa alpskih dežel, naj takoj izrečejo popolno prepoved uporabe lahkih letal (motoriziranih zmajev) v alpskem prostoru, še preden bi se razvila industrijska proizvodnja teh zračnih plovil.
HRUP IZ TRETJE RAZSEŽNOSTI
»Drugače kot pri mopedih,« je zapisano v utemeljitvi te resolucije, »katerih moteči hrup je splošno poznan, ne moremo lahkim letalom priznati nobenega razumnega namena razen športnega udejstvovanja uporabnika. Medtem ko so mopedi navezani na ceste, bodo lahka letala pri nadaljnjem razvoju obremenjevala s hru-
473