UDK 808.1-541.42/43 
Franc Jakopin 
Filozofska fakulteta, Ljubl jana 
K VPRAŠANJU SUBSTANTIVIZACIJE PRIDEVNIŠKIH 
BESED V SLOVANSKIH JEZIKIH* 
Proces substant iv izaci je pr idevniških besed za jema vse slovanske jezike, 
vendar se ne uve l jav l j a povsod enakomerno in ne dosega enake s topnje leksi-
kalne osamosvoji tve. Pogostnost in u t r jenos t po java je odvisna od pomenskega 
območja pridevnikov, od govornega okol ja itd. Slovenščina ne dopušča sub-
stant ivizaci je pri tvorbi s trokovnega izrazja kot npr . ruščina in poljščina, 
proces pa je doka j živ v pogovorni plasti jezika. 
The process of the substant ivizat ion of adject ival words a f fec t s all Slavic 
languages, bu t i t is not present to the same degree in all of them and it does 
not reach the same level оГ lexical independence. The f requency and stabi l i ty 
of the substant ivizat ion depends on the semant ic fields, on the circumstances of 
speaking etc. Slovene does not permi t substantivizat ion in the format ion of 
specialized terminology as it is possible e.g. in Russian and Polish, bu t the 
process is quite active at the colloquial level of the language. 
Z vprašanjem substantivizacije pridevniških besed (pridevnikov, pri-
devniških deležnikov, števnikov in zaimkov) posegamo na različna 
področja jezika, na semantično, sintaktično in morfološko; pri tem mo-
ramo upoštevati tudi zunajjezikovne okoliščine1, ki v precejšnji meri 
določajo in usmerja jo govorne postopke in s tem posredno vplivajo na 
jezikovne spremembe, posebno na leksikalnosemantični ravni. Ugoto-
vitev, ki j o srečujemo v zvezi s klasi f ikaci jo besednih vrst2, da ima 
načelno vsaka pridevniška beseda možnost, da v nekem izbranem sin-
taktičnem položaju opravlja vlogo samostalnika, zastavlja tudi vprašanje 
o tem, kako se ta možnost v jeziku realizira, kakšen jc obseg tega pro-
cesa, do kakšne stopnje se v besedišču ti novi »na pol« samostalniki 
leksikalno osamosvajajo in dobivajo svoje bolj ali man j trdno mesto 
tudi v splošno priznani knjižni leksiki. Pojav je v slovanskih jezikih 
* Referut za Vi l . mednarodni slavistični kongres v Varšavi 1973. 
1 Pr im. E. Coseriu, Determination ij Entorno. Dos problèmes de una lingiiî-
sticu del hab la r . Romanistisches J ah rbuch VII (1955—195(>), 29—54. 
2 Pr im. A. E. Siiprun. Časti reči o russkom jazyke. Moskva 1971, 69—129; 
S. Jodtowski, Studia nad czqéciami moroy. Varšava 1971. 
18 — Sluvistifnu revija 
z n a n že n a z a č e t k u h i s t o r i č n e d o b e 3 , v e m o p a , d a v d a n a š n j i h j e z i k i h n i 
e n a k o m e r n o r a z š i r j e n , d a d e l u j e v p o s a m e z n i h j e z i k i h z r a z l i č n o m o č j o 
in d a n e z a j e m a z m e r a j i s t i h p o m e n s k i h t i p o v p r i d e v n i k o v 4 . V i d n e j š o 
s t o p n j o j e s u b s t a n t i v i z a c i j a d o s e g l a v s e v e r n o s l o v a n s k i h j e z i k i h 5 , m e d t e m 
k o j e p o j a v v j u ž n o s l o v a n s k i h j e z i k i h m a n j i n t e n z i v e n 6 ; p r i t e m p a n e 
s m e m o ob i t i d e j s t v a , d a j e t o p o d r o č j e p r i n a s t u d i m a n j p r e i s k a n o 7 . 
P r i i s k a n j u v z g i b o v , i z h o d i š č i n p o t i z a u v e l j a v l j a n j e s u b s t a n t i v i z a c i j e 
n a l e t i m o n a v e č m o ž n i h d e j a v n i k o v , k i a l i p o s a m i č a l i k o m b i n i r a n o 
p o s p e š u j e j o t a p r o c e s 8 ; ž e s a m o d e j s t v o , d a j e p r i d e v n i k p o m e n s k o i n 
s i n t a k t i č n o t e s n o n a v e z a n n a s a m o s t a l n i k , o b l i k o v n o p a se m o r a z n j i m 
u j e m a t i , o m o g o č a v o k v i r u z v e z e p r e m i k a n j e p o m e n s k e g a j e d r a n a z n a -
č i l n i p r i d e v n i š k i d e l , k i p o s t a n e z a g o v o r e č e g a d o m i n a n t e n , s t e m p a se 
p o j a v i v p r a š a n j e o d v e č n o s t i p o m e n s k o n e o b r e m e n j e n e g a d e l a . Za p r e -
o b r a z b o z n a k a z a l a s t n o s t v z n a k za n o s i l c a l a s t n o s t i s t a d a n i d v e m o ž -
n o s t i : a l i s e p r i d e v n i k s a m o p r e l e v i « v s a m o s t a l n i k ( k o n v e r z i j a ) " , 
f o r m a l n o p a o s t a n e n e s p r e m e n j e n (če n e u p o š t e v a m o r e d u k c i j e s p o l o v i n 
š t e v i l t e r r e d k i h p r i m e r o v s a m o s t a l n i š k e g a p r e g i b a n j a ) , a l i p a s p o -
m o č j o s a m o s t a l n i š k e p r i p o n e ( -ec , - i k , - e ž , - k a , i td . ) t u d i f o r m a l n o 
p r e i d e m e d s a m o s t a l n i k e 1 0 . 
3 Pr im, subs tan t iv izac i j e v Brižinskil i spomenik ih (oni bo lačna na t rovëho , 
že jna n a p o j a h o , bosa o b u j a h o . . . ) in v steksl . teks t ih (gl. O. G r ü n e n t h a l , Die 
Überse tzungs techn ik in den al tksl . evang. Tex ten . AsIPli XXXI (1910), 336-9. 
4 Grammatika sooremennogo russkogo literaturnogo jazyka. Red. N. Ju . 
Svedova, Moskva 1970, 159—161; E. Tlustd , K substantioisaci adjektiv v češtinč, 
zolaštč v staršim odbobi spisooného jazyka. Slovo a slovesnost XVI11 (1957), 
158—164; S. Jodlowski . Substantyroizacja przymiotniköro m jqzyku polskim. 
Vroclav — Varšava — K r a k o v 1964. , 
5 To je dovol j j asno že pri V o n d r â k u (Vergleichende Slavische G r a m m a t i k 
II. 1928. 323-5), če p r i m e r j a m o n jegovo m n e n j e o tem po j avu v slovenščini, 
ruščini , pol jščini in češčini: Im S l o v. meidet m a n mögl ichs t ein subs tan t iv ie r tes 
A d j . . . ; Im R u s s. ist die A n w e n d u n g des subs tan t iv ie r ten Adj . häu f ige r . ; 
Im P o l n . können die meisten bes t immten Adj . subs tan t iv ie r t w e r d e n . . . : Im 
B ö h m , können gelegentl ich a u c h die meisten best. A d j . subs tant iv isch ge-
b rauch t werden . 
0 P r im, s lovenske slovnice (Breznik, Bajec-Rupel -Kolar ič , Toporišič) na 
ustreznih mest ih : T. Maretič, Gramatika hroatskoga ili srpskoga jezika. 1963, 
488-90: M. Stevanovič , Saoremeni srpskohroutski jezik. 1964. 268-72. 
7 Slovensko g rad ivo je i zb rano iz S lova r j a s lovenskega kn j i žnega jezika I. 
L j u b l j a n a 1970: iz las tn ih zapiskov in izpisov. 
8 Pr im. L. B. Pe r l 'mu t t e r , Perexod prilagatel'nyx o suščestoitel'nye. R J a Š 
1948, I. 12—20; A. V. Isačenko, Transformacionnyj analiz kratkix i polnyx pri-
lagatel'nyx ( Iss ledovani ja po s t n i k t i i r n o j ti pologi i, Moskva 1963, 83-4); A. M. 
Peškovski j , Nunski j si nI а k si.t n naučnom osoeščeilii. Moskva 1956'. 133 in d. 
" Primi. M. Dokul i l , Toofeni slon o češtinč I. P r a g a 1962, str . 24, 56. 62 in d. 
10 F. Miklošič (Vergleichende S y n t a x der s lavisehen Sprachen . 1868—1874. 
6 in d.) se opi ra p redvsem na to možnost, ko p r av i : Es gibt Sp rachen in denen 
das Adjec t iv wie das Subs tan t iv den T r ä g e r der E igenschaf ten bezeichnen kann 
und Sprachen , in denen diess nicht s t a t t f i nde t . Zu den letzteren gehören die 
Med učinkovite in t ra jne vire za substantivizacijo pridevnikov spada 
nedvomno elipsa11; opuščani samostalnik v zavesti govorečih sprva še 
živi, zato zamenjava ni mogoča, lahko pa preide tak način izražanja 
s pogostno rabo v navado, tako da se sled za samostalnikom, nosilcem 
lastnosti, izgubi, ker je to funkc i jo že prevzel pridevnik. 
Če zasledujemo zgodovino določne oblike pridevnika (samo ta se pra-
viloma lahko substantivira), ugotovimo, da so bili baltski zaimki (lit. 
jis, ji) in slovanski jb, ja, je prvotno pridevniku zapostavljeni kazalni 
zaimki (géras + jis, dobrb + јб), ki so kazali neposredno na predmet 
z določeno lastnostjo (semantična substantivizacija), ali pa so v vlogi 
relativa obnovili pomen samostalnika, ki je bil ob istem pridevniku v 
besedilu že omenjen (sintetična substantivizacija)12 . Takšno s tan je j e 
vsaj v prvem obdobju omogočalo pravzaprav enak mehanizem substan-
tivizacije. kot jo poznajo jeziki s členom13 (npr. grščina). Pozneje posta-
nejo te oblike v slovanskih jezikih glasovno man j izrazite, ponekod pa se 
sploh določna in nedoločna oblika zlijeta v eno, tako da nastanejo ugodni 
pogoji za vznik drugotnega člena (npr. tip ta mladi v slovenskih nareč-
jih in v nižjih plasteh pogovornega jezika).14 
Oblikovno je substantivirani pridevnik navadno omejen na en spol 
(r. portnoj, stolooaja, snotoornoe), deloma tudi samo na eno število (slo-
ven. novo, r. sutočnije), kar jc večinoma sled opuščenega samostalnika; 
samostalniškost je v drugih oblikah manj izrazita ali se popolnoma iz-
gubi. Nekatere skupine subst. pridevnikov kažejo že samostojno besedo-
tvorno aktivnost, tako da se po njihovem vzorcu neposredno tvorijo novi 
samostalniki pridevniških oblik (npr. r. na -ovoj, polj. na -oroy, č, na 
ooy; zelo pogost je ti]) na -né: blokovôj, Ыокоту, blokooy, skolné). Raz-
slavischen, wenn auch die Regel du rch Ausnahmen immer mehr e ingeschränkt 
wird. (6) Slovansko gradivo za subs tan t iv i r an i p r idevnik , ki ga M. n a v a j a 
(26—30) p o t r j u j e samo z a d n j i del iz jave . 
11 Primi. že p r i : K. Brugmann , Kurze vergleichende Grammatik der indo-
germ. Sprachen. S t rassburg 1903, str . 292, 315, 539, 689 in d. 
15 J . Kurylowicz , Fleksii prilagaiel'nogo v baltijskom i slavjanskom. Vo-
prosy j a z y k o z n a n i j a (1969), 3, str . 3—11. Lit. p r imer i semant ične subs tan t iv iza-
cije z žen. kaza ln im za imkom ji (kruvinöj i , grei töj i . r audonô j i od p r idevn ikov 
krùv inas , greî tas , r audônas) v pomenu gri/a hi us t reza l i sloven, n a r ečn im izra-
zom ta krvava, ta hitra (prva dva) . 
18 P r im. op . 10. 
14 R. Kolar ič (po Skrabcu) zavrača nemški vpl iv pr i n a s t a j a n j u te obl ike 
in to u t e m e l j u j e z de loma d rugačno rabo slovenskega spoln ika ; zavzema se 
tudi za n jegovo ponovno vpe l j avo v kn j ižn i jezik. Pr im. R. K., Določna in ne-
določna oblika slovenskega pridevnika. G o d i š n j a k F F u Novom Sadu, V, 1960. 
185—197; Določni in nedoločni spolnih v slovenščini. Zbornik za f i lologi ju i 
l ingvist iku, IV—V, Novi Sad 1961 — 1962, 170—174. 
meroma velika produktivnost je nekatere pomenske skupine substanti-
viranik pridevnikov močno pomnožila15. 
Na pogostejšo izbiro substantiviranih pridevnikov (kadar obstajajo v 
jeziku za isti pomen tudi s pripono izpeljani samostalniki, npr. slepi : 
: slepec, mrtvi : mrtvec) vpliva tudi njihova stilna nevtralnost, saj se 
s takim samostalnikom izrazi nosilec lastnosti nasploh, medtem ko pri-
pone imenovanega veliko bolj individualizirajo in posebno v zvezi s člo-
veškimi lastnostmi izraz pogosto ekspresivno obarvajo , kot v takihle 
primerih: pravični ljudje, pravični : pravičneži, pravičniki; brezposelni : 
brezposelnež1": debeli in suhi : debeluhi in suhci. Včasih vsiljujejo rabo 
substantiviranega pridevnika tudi zaporedja v dvojicah ali v celi verigi, 
čeprav bi bil priponski samostalnik sicer bolj običajen, npr. zdravi in 
bolni (navadno: bolniki). 
Pobude za substantivizacijo pridevniških besed daje ustrezna go-
vorna situacija, v kateri je pogovor uglašen s predmetnim okoljem, tako 
da je omogočena precejšnja redukcija besed (npr. naročila v restavra-
ciji), ki bi bile za sporazumevanje v drugačnih okoliščinah in med ljud-
mi z drugačnimi izkušnjami nujno potrebne. Nemajhno vlogo ima tudi 
kontekst17, ki nenehno ustvarja sintaktične substantivizacije, poleg tega 
pa samo besedilo oblikuje zunajbesedni ambient, ki omogoča njihovo 
osamosvajanje. Kot primer obširnega konteksta, v katerem se opušča 
samostalnik človek in ga nadomeščajo pridevniki, ki pomenijo njegove 
značilne lastnosti, bi lahko navedli biblijske tekste; čeprav moramo ra-
čunati pr i prevodih teh besedil v slovanske jezike tudi z določenim vpli-
vom jezikov posrednikov, vseeno opažamo, da se v njih pojav substan-
tivizacije razmeroma enakomerno uveljavlja. Za naše vprašdnje je zani-
miv tudi pravljični kontekst, k jer so navadno že takoj na začetku ime-
novane bistvene lastnosti junakov (glede na starost, lepoto, dobroto ipd.), 
ki jih (junake) v nadal jevanju nadomestijo, npr. najstarejši, enooki, 
liitronogi itd. 
15 H. Unbegaun . Creation d'une catégorie grammaticale: l'adjectif substan-
tive russe en -ooôj. Recueil l inguis t ique (le Brat is lava, I, Brat is lava 1948, 167 
do 172: Vlastiinila Kondrovû, Nizoy dùoek a popi at кй. V k n j . Toofeni slon 
n češtinč II. P r a g a 1967, str . 672 in d. Zanimiva je p r i m e r j a v a subs tan t iv i r an ih 
p r idevn ikov n a -né v J u n g m a n n o v e m in P r i ručnem s lova r ju ; število besed tega 
t i pa se je povečalo od 27 na 226! Pr im, še: I). Moszynska, Formant -oroy m 
nazmach zaroodooych t y pu gajorvy, motoromy. J(,'zyk polski XL (1960). 121 
do 127; M. Szymczak , Umagi slomotmôrczo - semant y czne o polskim mspôlcze-
snym slomnictmie techniczni/m. Por. j çzykowy, 1961. 269—278. 
' »• Kva l i f i ka to r knjiï. v ŠSKJ I. 200, ne us t reza . 
17 E. Coser iu, cit. delo; T. Milewski, Jçzykoznamstmo. Varšava 1965, 77—79, 
93—98, 226—227; G. V. Kolšanski j . Funkcii paralingoistiëeskix sredsto v jazy-
konoj komrnunikacii. Voprosy j a z v k o z n a n i j a (1973), L str . 16—25. 
Substantivizacija se kot stilno sredstvo veliko uporablja v reklamah, 
v naslovih časopisnih člankov in novic ipd. (najbol jša, najlepša, naj-
dražja). Vendar pr i tem opazimo včasih občutno neskladje med ožjim 
jezikovnim ambientom piscev in splošno jezikovno zavestjo bralcev. N a j 
osvetlim z dvema primeroma takšno razhajanje : če dobi substantivirani 
pridevnik svoj prilastek (ki bi bil na drugem mestu tudi lahko sub-
stantiviran), samo besedni red odloča o funkcij i enega in drugega (brez-
poselni sosedovi : sosedovi brezposelni); z a t o n a s l o v i k o t mladi dinamični 
(De lo , 31. 3. 1973) a l i neangažirani in živčni velesili (De lo , 15. 5. 1969) 
bralcu ne dajejo adekvatne informacije. V prvem naslovu je gotovo 
mišljeno, da gre za mlade, ki so dinamični, v drugem pa je za nespora-
zum k r i v a t u d i d v o j i n a (neangaž i rane države in živčni velesili). 
V slovenščini srečamo razmeroma malo substantivizacij. ki bi dosegle 
takšno stopnjo leksikalne osamosvojitve, da bi delovale tudi izolirano, 
kot slovarske besede, predvsem kot samostalniki (npr. moški, ženska).1* 
Samostalniški pomen je v slovarju še največkrat zabeležen pri abstrak-
tili (absolutno) in pri bolj ali manj adverbializiranih predložnih zvezah 
(na drobno). Celo л- ruskih, poljskih in čeških slovarjih je ta pojav m a n j 
opazno prikazan, kot bi po svoji resnični obsežnosti in pomenu zaslužil. 
Glede na svojo spremenljivo in večsmerno naravo jc pojav v slovnicah 
prikazan na različnih mestih, pri oblikoslovju v zvezi z določno in nedo-
ločno obliko, v besedotvorju in v sintaksi ob vprašanju razmerja med 
besednimi vrstami in stavčnimi členi. 
Kakšna j e podoba substantivizacije v današnj i slovenščini? Čeprav 
ni naj t i primerov, ko ne bi vzporedno s substantiviranim pridevnikom 
obstajal tudi pravi pridevnik, kot je npr. v ruščini portnoj, lešij, ali polj. 
mislimy, narzeczona, ali č. hajny itd., vseeno srečamo neka j prehodov v 
samostalnik s fleksijo vred; večina teh primerov je povezanih z doma-
čimi imeni mesecev (zdaj že malo v rabi), kjer so druga imena izenačila 
v samostalniški sklanjatvi tudi substantivirane pridevnike: (mali in 
veliki) traven, -г.та, (mali in veliki) srpan (v Pleteršnikovem slovarju II 
t u d i srpen, -pna), gruden, -dna, svečan, sečan (v P l o t . I I t u d i svečen, 
-čnu in sečen, -čna) in brezen, -zna. Med tako substantivirane pridevnike 
štejemo tudi danes že nekoliko zastarel oz. narečni izraz duhoven, -na 
z a k n j i ž n o duhovnik in b i b l i j s k e tri modre (trije modri, treh modrov). 
Popolnoma se je ločil od komparat ive starejši samostalnik starši (prej 
sturiši iz starejši), staršev, ki jc v šolskem žargonu začel tvoriti tudi 
le Slovanski razlagalni slovarji ne rešujejo te problematike po enakili na-
čelih, zato primerjave ne morejo biti zmeraj zanesljive. 
ednino (starš -a), medtem ko je dvojina (starša) že širše v rabi: oba 
starša naj prideta o šolo. Formalno se je substantivirala tudi hišna 
(star. za: gospodinjska pomočnica) in ženska (mn. rod. žensk, daj . 
ženskam); Plet. II dopušča še pridevniško sklanjatev: ženskih, ženskim. 
Formalno so substantivirani tudi moški priimki, kot so: Brumen, 
-mna (od nem. fromm), Čuden, -dna. Gruden, -dna, Masten, -a, Meden, 
-a, Moder, -dra, Prosén, -a, Ržen, -a, Strnen, -a, Vesel, -a in enako tudi 
ženska imena kot Draga, Mila, Ljuba, Snežna, Jasna, Zlata ter krajevna 
in rečna imena t ipa Bela, Črna. V resnici pride pr i ženskih imenih razli-
ka med samostalniško in pridevniško sklanja tv i jo prav malo do vel jave, 
sa j se ta pokaže šele v odvisnih sklonih dvojine in množine, tu pa je 
raba sila redka, npr. o razredu imajo več Jasen, Snežen in Z lat. 
Pridevniško sklanjatev obdržijo pridevniška l judska imena za neka-
tere praznike oz. koledarske dneve: Gregorjevo — Gregorjevega, Jur-
jevo, Telovo, Petrovo, Jernejevo, Martinovo, Andrejevo, Štefanovo, Sil-
vestrovo;19 pridevniško se pregibljejo tudi hišna imena (posebno v kmeč-
kem okolju), ki se najpogosteje uporabl ja jo v mestniku s predlogom 
pri: Tastari, Tastarih, pri Tastarih; pri Antončičevih, pri Gajskih, pri Lo-
ških, pri Gregorjevih, pri Kovačevih, pri lirbasovih; ponekod sc za zveze 
v mestniku uporabl ja tudi ednina, kjer se bolj zaznavno občuti opustitev 
samostalnika gospodar (ali njegovega imena): pri Arhovem, pri Keri-
novem, pri Lukančevem. Uradna imena (prevzeta) tipa Matičetov se v 
ednini sklanjajo samostalniško: Matičetova, Matičetovu itd. 
Med slovenskimi krajevnimi imeni srečamo kar precejšnje število 
substantivizacij (pregibanje je ostalo pridevniško); gre za imena sred-
njega spola, ki so se emancipirala od določanega samostalnika (selo, 
polje, brdo), ki je velikokrat tudi ostal (Opatje selo, Babno polje), ali pa 
so nastala v novejšem času naravnost po takem vzorcu, npr . današnje 
Kidričevo. Največ takih imen je na -ko, -no. -ovo, -je, -sko, -ško, npr. 
Globoko, Visoko, Dobeno, Kameno, Hibno, Vrbno, Grahovo, Trnovo, 
Senovo, kronovo, Kozje, Bizeljsko, Gomiljsko, Jezersko, Prager sko, Kr-
ško, Laško, Proseniško ipd. 
Pri imenih za nekdanje slovenske dežele (današnja zemljepisna po-
dročja) se prekrivata dve plasti substantiviranih pridevniških imen, 
starejša so imena srednjega spola (Gorenjsko)20 in mlajša ženskega 
" P r im . A. Bajec, Besedotvorje slovenskega jezika II. III. L j u b l j a n a 1952, 
str . 23, 66. 
20 Slovenski pravopis 1950 s k o r a j dosledno še n a v a j a obl ike sr. spola v inie-
nova ln iku (včasih celo samo te. npr . Koroško): Kranjsko. Norveško. Nemško 
itd., m e d t e m ko j ih SP 1962 že zapos tav l ja . 
spola (Gorenjska); medtem ko v današnj i rabi na splošno prevladujejo 
ženske oblike, so se v zvezi s predlogom na v tožilniku in mestniku trdno 
ohranile oblike srednjega spola: na Koroško, na Koroškem, toda o Ko-
roški. Nekaj zvez: prišel je iz Koroške (s Koroškega), Primorski ni bilo 
prizaneseno, Odpeljal se je na Štajersko, Živi na Notranjskem, Letalo 
kroži nad Dolenjsko. Trdno so ostala v srednjem spolu imena za manjša 
področja, ki pomenijo samo širšo okolico kraja , npr. Bizeljsko, Kozjan-
sko, Tržaško (Kozjanskega, na Kozjanskem, nad Kozjanskim). 
Enako razmerje kot za tip Koroška : na Koroškem velja tudi za 
imena držav in dežel, ki v slovenščini niso izpeljana kot samostalniška 
imena (največkrat na -ija: Francija, Nemčija, Avstrija, itd.): Norveška, 
na Norveškem : Danska, na Danskem: Poljska, na Poljskem; Slovaška, na 
Slovaškem : Japonska, na Japonskem; Kitajska, na Kitajskem; itd. Dru-
gačna je podoba pri samostalniški h imenih, kjer je uradno ime (Avstrija, 
Francija ipd.) zasedlo tudi vse odvisne sklone, npr. v Avstriji, v Franciji; 
ostanek srednjega spola se je ohranil v bolj pogovorni, neuradni obliki 
(na Španskem, na Nemškem, na Ruskem, na Rusko). Včasih vnašajo te 
oblike v besedilo tudi nadih starinskosti oz. predstavljajo deželo ali 
jezikovno področje ne glede na današnje državne meje, npr. Primož 
Trubar je deloval na Nemškem : Zdomci delajo v Nemčiji. Podobno 
velja tudi za Slovenijo, (o Sloveniji : na Slovenskem). 
Proces substantivizacije je dosegel dokajšnjo stopnjo tudi pri imenih 
ulic oz. cest; danes se že normalno govori in piše: Titova 15, Mikloši-
čeva 12, Prešernova 5, Aškerčeva 12 itd., samostalnik cesta ali ulica sre-
čamo samo v primerih, kjer bi utegnilo pri t i do zamenjave npr. Dolenj-
ska cesta. 
Med občnimi imeni se v slovenščini zbira najbol j u t r jena in številčno 
močna skupina Substantiviranih pridevnikov okrog pomensko razme-
roma zaključene enote, ki jo predstavl ja jo človekove lastnosti; ti pridev-
niki se samostalniško osamosvajajo v moškem spolu, najpogosteje pa so 
rabl jeni v množini. Gre za vidne telesne značilnosti, bolezni, napake in 
druge pomanjkljivosti , za značajske in podobne lastnosti, za življenje in 
smrt. Veliko teli samostalniško rabljenih pridevnikov je znanih iz pre-
vodov biblije, tudi sicer imajo v knjižnem jeziku nevtralen stilni polo-
žaj, medtem ko imajo priponske izpeljave večkrat slabšalen pomen, 
včasih pa takih tvorb sploh ni, npr. : 
slepi ljudje — slepi — slepci 
gluhi ljudje — gluhi — glušci, glulici 
zdravi ljudje — zdravi 
žioi ljudje — žioi 
bolni ljudje 
mrtvi človek 
umrli človek 
enooki človek 
— bolni 
— mrtvi 
— umrli 
— enooki 
— bolniki 
— mrtvec 
— mrlič 
•— enookec 
P r i m e r ( L u k a 7, 22): S l e p i spregledujejo, hromi hodijo, go-
bani se očiščujejo, gluhi dobivajo sluh, mrtoi se obujajo, ubo-
gim se blagovest oznanja. Tako se tudi v praktičnem območju knjiž-
nega jezika, v naslovih zavodov ipd. uporabl jajo na j ra je substantivirani 
p r i d e v n i k i : dom onemoglih, zavod za slepe, zavod za gluhe, dom za 
ostarele, spomenik padlim, ustreljenim, ubitim. V p r e n e s e n i r a b i so z a 
izražanje nosilcev negativnih lastnosti (duhovna slepota, gluhost, mrt-
vost) v navadi le ekspr. priponski izrazi: slepci, gluhci, mrliči. Te j vrsti 
subst . p r i d e v n i k o v se p r i d r u ž u j e j o še t akšn i l e : lačni, žejni, siti, leni, 
bojazljivi, pravični, pametni, pogumni, i p d . : v n o v e j š e m č a s u se j e r a z -
širila skupina, ki označuje nosilce idejnih, socialnih, političnih idr. last-
nosti. Tudi ti subst. pridevniki nastopajo večinoma v množini in v m. 
spolu, čeprav gre za izhodišča z ženskim samostalnikom (npr. država); 
to kaže na začetke samostojnega besedotvornega vzorca: nerazviti, raz-
viti, neodvisni, neangažirani, levi, desni, rdeči, beli, plavi, zaposleni, 
nezaposleni, brezposleni, muli, veliki, zatirani i t d . P o g o s t e so s u b s t a n t i -
vizac i je za nosilce s ta ros tn ih o z n a k : najmlajši, mladi, mlajši, mladoletni, 
odrasli, polnoletni, starejši, stari. 
Posebno razvejano pomensko družino substantiviranih pridevnikov 
sta izoblikovala stari in mladi; uporabljata se v različnih spolih in 
številih. V kmečkem okolju se trdno držijo oblike s členom: ta mladi, 
ta mlada, ta mlada ( d v o j . ) , ta mladi ( m n . ) , ta stari, ta stara, ta stari21 (mn . ) 
v p o m e n u mladi (novi) gospodar ( s in . n a s l e d n i k ) : stari (bivši) gospodar 
(oče). Enako razmerje velja za hčerko, snaho, zeta in mater. Ker knjižni 
jezik ne dovoljuje člena, ob njegovi odstranitvi samostalniškost in določ-
nos t p o m e n a o p e š a : mlada je vstopila : ta mlada je vstopita; mlada 
hočeta podreti hišo : ta mlada hočeta podreti hišo. K l j u b o b s t a j a n j u 
kolektivnega samostalnika mladina, se mladi (množ.) uporablja kot 
splošno nasprotje starih. Mladina je bila še pred desetletjem veliko bolj 
pogostna, danes pa se zdi, da subst. pridevnik močneje poudar ja posa-
meznika kot nosilca lastnosti mladih; drugi izpeljani samostalniki so 
p o m e n s k o p r e v e č s p e c i a l i z i r a n i (mladostnik, mladinec, mladec, mladič). 
N e k a j p r i m e r o v : pota mladih ( z b i r k a ) , mladi zborujejo, v delavskih 
a l P r i m . op. 14; J . Toporišič, Slovenski pogovorni jezik. SR XVII (1970), 
1—2, str . 55—70. 
svetili je premalo mladih, sprejem za mlade. Z modno predpono anti-
sta bila zapisana tudi izraza antimladi in antistari (Delo, 10. 5. 1969). 
Vzporedno z mladimi srečujemo tudi stare: stari ne razumejo mladih, 
premalo domov za stare. Stari se na jde tudi v pomenu za starejše rodove 
sploh, ali ožje, za stare Grke in Rimljane. 
V novejšem času se je zelo razširila raba izraza stari, stara v ednini; 
besedi sta postali že kar univerzalni v mestnem okolju, v uradih in šolah, 
v pogovorni in žargonski plasti, večinoma s slabšalno obarvanostjo, ki 
pa se lahko sprevrže tudi v dobrohoten odnos. Stari in stara pomenita 
pravzaprav vsakogar, od predstojnika, šefa, učitelja, učiteljice, profe-
sorja, očeta, matere do moža in žene: stari je danes nasajen, stari je še 
bister, stari ne da denarja, stari je vso uro spraševal, stara je sitna. Ta 
naziv lahko dobi npr. učitelj, ki je komaj prekoračil dvajseto leto. 
Pogosto se uporablja izraz mladi (mn.) in stari v ed. in mn. (tudi 
stara) za označevanje mladičev in njihovih staršev v živalskem svetu. 
Posebno znana je zveza imeti mlade, kar velja predvsem za ptiče in 
druge živali, ki imajo po več mladičev. Primer: V enem mesecu se izle-
žejo m l a d i , ter so od prvega trenutka sami sebi prepuščeni, že prvi 
dan tekajo okoli in se sploh obnašajo kakor stari. Jeseni se pa 
m l a d o in s t a r o zbira skupaj za zimsko spanje. (F. Erjavec). Staro 
in mlado pomeni tudi množico ljudi vseh starosti (staro in mlado hiti 
na ulice). 
Po tipu dežurni (oficir, vojak, zdravnik itd.) se v novejšem času po-
gosto opušča določani samostalnik pri nekaterih nazivih (v ožji pogo-
vorni plasti): generalni (direktor), komercialni (direktor), personalni (re-
ferent), glavni (direktor), socialna (referentka, delavka, sestra): lov. gene-
ralni prihaja, tov. komercialni bo odločil. 
Namesto obtoženec, obsojenec na sodiščih radi uporabl ja jo tudi subst. 
pridevnika-deležnika obtoženi, obsojeni. Za zveze po krivem, po nedolž-
nem (obtoženi, obsojeni) sta ustrezna samo ta dva izraza, ker sta še v 
stiku z glagolom. 
Po šolskih redih so imenovani njihovi nosilci (učenci): odlični, prav 
dobri, dobri, zadostni, nezadostni : slabi, boljši, na jboljši : zadostnih ne 
sprejemajo v gimnazijo, odličnim ni treba pisati poprave. V zvezi s šol-
skim življenjem sta tudi subst. komparativa nižja, višja, ki pa sta bila 
živa le, dokler jc obstajala osemletna gimnazija. 
K vrednostnim lastnostim lahko uvrstimo tudi utr jene substantivi-
zacije t ipa vsemogočni, prevzvišeni, prečastiti, bližnji, blaženi, brez-
madežna, vsi sveti. 
У pomenu moža in žene se uporabl ja jo v kmečkem okolju (Štajerska) 
t u d i p r i d e v n i š k i z a i m k i sam, moj, naš oz . sama, moja, naša: našega ni 
doma, sam je šel D hosto, moj je pri vojakih, naša hodi na tečaj, sama 
tega ne sme vedeti, to bo moral sam povedati ( m o ž ) . Z a i m e k naši j e ze lo 
popularen kot samostalnik v pomenu naše moštvo, naša vojska: naši 
bodo gotovo zmagali. 
Veliko substantivizacij, ki ostajajo v mejah pogovornosti in so pove-
zane z ožjim okoljem (le poredkoma prodrejo tudi v pisni jezik) se zbira 
okrog jedil in p i jač ; opuščeni samostalniki so navadno še precej obču-
teni (meso, juha, vino, kruh, ipd.), včasih pa gre sploh za skupek jedi 
z isto dominantno lastnostjo (nekaj mlečnega). Tako slišimo namesto: 
goveje meso — govedina s a m o goveje, in d a l j e še svinjsko, telečje. V e č j o 
samostalniškost so dosegle močnata (jed), kranjska (klobasa) in turška 
(kava). Pogosto se opušča tudi samostalnik juha: goveja z jajcem, 
zelenjavna, paradižnikova. V pekarni se navadno opušča samostalnik 
kruh: hlebec belega, pol domačega, kilo črnega, rženega, ovsenega. C e 
želimo npr . četrt belega velja to v pekarni za kruh, v točilnici pa z a 
vino. Navadno v zvezi s kaj in nekaj se pogosto uporabl ja jo substantivi-
rani pridevniki, ki označujejo skupek jedi, »to kar ima lastnost« npr. 
hladnega, vročega, toplega, mastnega, krepkega, domačega, mlečnega, 
pečenega, kuhanega i p d . : kuhanega ne mara, kaj malega bi pojedel, 
prinesite še kaj sladkega, kislo mu diši. 
Podobno kot pri jedeh se tudi pri pi jačah opušča imenovanje samo-
stalnikov in ostane samo popredmetena lastnost: liter belega, dva deci 
črnega ( v i n a ) , steklenica radenske, rogaške, mineralne ( vode ) . T a k e k o -
nomičen način izražanja s številnimi priložnostnimi substantivizacijami 
srečujemo v trgovinah, v delavnicah, v tovarnah, od koder se zaradi 
pogoste rabe takšno izražanje širi tudi v splošni pogovorni jezik. Včasih 
pa pride tudi do nasprotnega procesa, ko postane lastnost tako splošna, 
npr. (turškost), da se ta izpušča in ostane samo pravi nosilec lastnosti. 
kava. (Podoben pojav srečamo pri dvodelnih krajevnih imenih: tako gre 
o d d a l j e n i na Cerkniško, b l i ž n j i n a jezero: e n a k o : v Mursko — v Soboto.) 
Posebno skupino substantiviranih pridevnikov najdemo tudi v ob-
močju prometa, zlasti v zvezi s poimenovanjem različnih vlakov; poleg 
u r a d n i h n a z i v o v : osebni, potniški, pospešeni, brzi, ekspresni, tovorni in 
motorni vlak se v krogih, k jer je stik s prometom močan, uporabl ja jo 
subst. pridevniki, npr . potniški itd. ali za nekatere vlake izpeljani pogo-
vorni samostalniki, npr. brzec, motorka, ekspres. V razmeroma ozkem 
krogu ljudi, ki pogosto potujejo z vlakom na določenih progah, sreču-
jemo tudi oznake za vlake po času njihovega odhoda oz. prihoda: jutra-
nji, večerni, popoldanski, nočni, ( t u d i s petim, sedmim i td . ) , m e d t e m k o 
se za oznako smeri imenujejo vlaki kar po važnejših postajah (po imenih 
za prebivalce tistih mest): mariborčan, jeseničan, beograjčan. 
Posamične substantivizacije srečujemo še na drugih področjih; tako 
je v pogovornem jeziku precej pogosta centralna (za centralno kurjavo, 
ogrevanje), atomska (bomba), operacijska, dežurna (soba) v bolnišnici. 
Za domače pesmi (viže) slišimo samo: domača, poskočna, vesela (za-
igrajte še kakšno domačo, zapojte še kakšno veselo); m e d b o l e z n i m i j e 
bila nekoč zelo znana španska. Med dokaj samostalniško osamosvojene 
pridevnike bi lahko prišteli pogosto rabljena: domači, sosedovi (v množ.), 
v zvezi z morjem pa je pogosten subst. pridevnik kopno: po dveh mese-
cih je stopil z ladje na kopno (na suho). 
Razen substantivizacij, ki smo jih srečali v zvezi s človeškimi last-
nostmi, je najbol j produktiven in v knjižnem jeziku zelo razširjen tip 
»samostalnikov« srednjega spola, ki pomenijo abstrakta, lastnost samo; 
zanje tudi ne moremo naj t i opornega samostalnika. Taki samostalniki so 
razš i r jeni v leposlovju, v znanostih, v umetnosti, filozofi ji in publicistiki; 
n a j v e č k r a t so r a b l j e n i v zvez i z nekaj, kaj. nič, dosti, mnogo, veliko, 
preveč, malo, marsikaj. P r i m e r i - . p o v z p e t i se v svet a b s o l u t n e g a 
(prim. K. Čapek. Tovarna na Absolutno — v češčini se sklanja samo-
s t a l n i š k o ) , nekaj b e l e g a se mu je pokazalo v očeh, na konferenci niso 
sklenili nič b i s t v e n e g a , n o v o na tujem (rubrika TV), to je nekaj 
b o l j š e g a , v romanu je nekaj n e m i n l j i v e g a , č l o v e š k e g a , 
b r e z č a s n e g a ; plesalka je bila neka j b r e z t e l e s n e g a , n e m o -
rem povedati še nič d e f i n i t i v n e g a , nič d o b r e g a se ne obeta, 
onkraj d o b r e g a in z l e g a , izvedel ni nič d o l o č n e g a , nekaj 
d i v j e g a je v njegovi naravi: globina, izpovedovanje, značilnost d o ž i -
v e t e g a ; rad bi doživel nekaj e d i n s t v e n e g a , v njegovem obna-
šanju je neka j e l e m e n t a r n e g a , to je nekaj e n k r a t n e g a , o 
drami je preveč e p s k e g a ( l i r i č n e g a), premalo d r a m a t i c n e g a ; 
v e l i k o l e p e g a je vedel povedati, nič s l a b e g a ni hotel, marsikaj 
h u d e g a je storil, nekaj g n i l e g a in n e z d r a v e g a je v tem 
okolju, preveč grenkega je okusil, rekel je nekaj grdega, pot v 
n e z n a n o . v knjigi ni nič n a p r e d n e g a , n a z a d n j a š k e g a , 
i td. Kdor ni skusil b r i d k e g a , ne pozna s l a d k e g a (preg.) ; p o -
v e d o n o si zapomni, o b 1 j u b 1 j с n o prinesi, z a p i s a n o ostane. 
Številne so v slovenščini tudi predložne zveze s substantiviranimi 
pridevniki, ki so se bolj ali manj adverbializirale in deloma tudi fra-
zeologizirale. Tudi tu gre v glavnem za srednji spol. ki pomeni splošno 
popredmeteno lastnost; veliko teli zvez je že zastarelih ali p r ipada jo 
pogovorni plasti, vendar je pravo bogastvo tega tudi v knjižnem jeziku: na 
belo mleti, D belo oblečen, z belim pogledati, gaziti po celem (snegu), obleka 
iz celega, na črno prodajati, zadeti v črno, do dobrega se seznaniti s čim, 
na debelo; na drobno (na debelo) mleti, zapadlo je na debelo snega, pro-
dajati eno k drugemu, v drugo priti, drug za drugim, ob dvanajstih, 
o glavnem se strinjava, do golega posekati, v grdem ne hodi ven, na 
grobo tkano p!at?io, spraviti koga na hladno, z lepim se hvali, na lepem 
ga ni bilo več, v lepem so sadili, na slepo iskati, zlepa ne gre — bo šlo 
pa zgrda. živeti na tesnem, na tihem pomagati, ostal je na suhem, od 
malega je nagajal, jutri bo ob mladem, ob polnem, zaradi lepšega ti po-
maga. obračati se na desno, na levo, ni več na tekočem, hoditi po dveh, 
po štirih. 
V zvezi s substantivizacijo števnikov velja omeniti simfonije (Bee-
thovnova deveta), o z n a č e v a n j e č a s a . s t a r o s t i (ob enih, pri dvajsetih): 
v pogovornem jeziku nastopa en, eden večkrat v samostalniški vlogi: 
še e n o reci, pa..., e n o mu prisôli, e d e n (nekdo) je rekel, e n o 
mi zapoj, bomo e n o rekli (posedeli in p o k r a m l j a l i ) , i td . Med deležnik i 
smo pretekle t rpne v subst. vlogi že srečali, sedanjiški na -č pa v tej 
funkcij i tudi niso redki. npr. govoreči, besneči, trpeči, vodeči, ( g o v o -
r e č i in nagovorjeni; preženi b e s n e č e in reši t r p e č e . . . ; favoriti 
lovijo vodeče). 
Nekaj substantivizacij pri zaimkih smo že navedli; med svojilnimi 
zaimki (dragi m o j i , pozdrav t v o j i ni) se je v tej vlogi posebno uve-
l j a v i l svoj (svoji k svojim, dela ob svojem, ostul je pri svojem, živi na 
svojem, danes je še ob svojem. daje iz svojega, rad je med svojimi, dobil 
je svoje, vedno svojo goni). 
Iz gornjih primerov lahko sklepamo, da so se substuntivirani pridev-
niki pogosto uporabljal i v otrdelih zvezah in frazah, zaradi kratkosti 
pa so posebno primerni v rekih in pregovorih. Še nekaj primerov: naj-
hujše šele pride; postavili so ga na hladno; trda mu prede; ko strela 
z jasnega; združiti prijetno s koristnim: ta je pa lepa!; vsakemu se svoje 
najlepše zdi; iz malega raste veliko; pametnejši odneha: lačni sitemu 
ne verjame; ta bela s koso ( s m r t ) ; na žive in mrtve; debele je razdiral; 
kaj bo dobrega?; v tretje gre rado; i t d . 
Slovenščina se z uporabo subst. pridevnikov v strokovni terminologiji 
ne more pohvaliti (kot npr. ruščina, poljščina, češčina), vendar tudi tu 
n i č i s t o b r e z n j i h ; v m a t e m a t i k i s r e č a m o n p r . cela (pet celih šest dese-
tink — 5,6), v k n j i g o v o d s t v u p a n p r . knjižiti o dobro. 
S t e m s m o i z č r p a l i le de l g r a d i v a , k i g a z a o p i s a n i p r o c e s p o n u j a s lo-
v e n š č i n a ; l a h k o t r d i m o , d a se p o s t o p e k s u b s t a n t i v i z a c i j e p r i d e v n i š k i h 
b e s e d v ž i v i g o v o r i c i n e n e h n o u v e l j a v l j a i n d a n e k a j t e g a o s t a j a t u d i 
v c e l o t n e m s i s t e m u s l o v e n s k e g a j e z i k a . 
РЕЗЮМЕ 
Мнения о том, где коренятся причины субстантивации прилагательных и как 
соотносятся славянские языки между собой с точки зрения активности этого 
процесса, а также о том, какие семантические группы слов наиболее охвачены 
этим явлением, и какой степени лексикализации они достигли, в славистике до 
снх пор еще расходятся. 
В своем сообщении автор исходит из предположения, опираясь на возник-
новение определенной формы славянских прилагательных, — что в принципе 
возможность субстантивации в славянских языках является одинаковой, как в 
языках, имеющих член. Принимая во внимание как нарицательные так и соб-
ственные имена (прилагательного происхождения) словенского языка, он уста-
навливает, что процесс субстантивации более широко и глубоко распространен в 
узких профессиональных средах просторечия и разговорного языка, в рамках 
которых экстралингвистические факторы играют большую роль. Осуществление 
этого процесса зависит также от актуальности «предмета», которого видное 
свойство обозначается прилагательным. 
Большинство субстантивированных прилагательных ограничивается только в 
одном значении (реже в некоторых) прилагательного и употребляется обычно в 
одном роде (и числе); в других категориях субстантивность ослаблена или со-
всем неизвестна. Автор пытается также определить стилистическую ценность 
суффиксальных существительных в сопоставлении с немаркированными субстан-
тивированными прилагательными. 
Несмотря на то, что субстантивация в словенском языке не достигла такой 
степени продуктивности и автономности, как, например, в северославянских 
языках, она богато представлена в сфере адвербиализации, в словенской фра-
зеологии, в пословицах и поговорках.