6-2006 6 tema meseca Bog Pan pride na Bivak Za Akom O gorski motiviki v slovenskem slikarstvu  in  France Zupan Zaspano poletno popoldne daljnega leta 1947, kot nala{~ za lenarjenje po plezanju. Pri Bivaku Za Akom smo trije sve`i gimnazijski maturanti to tudi po~eli, ko sta se iz gozda pojavila mo`a. Bila je to dobrodo{la sprememba v gorski samoti, ker sta bila pri{leka druga~na in `e po svojem videzu nista sodila med plezalce, {e med planince ne. Mo~nej{i, svetlolas s ko{ato frizuro in br~icami, v jahalnih hla~ah in z usnjeno torbo preko rame in drugi, vitek, prijaznega okroglega obraza, ki pa je takoj, ko si je malo oddahnil, postavil stvari na pravo mesto. “Jaz sem Pan, bog gozdov in trav- nikov,” je naznanil z done~im glasom osu- plemu ob~instvu (to se pravi nam trem), “gore niso moje kraljestvo. Pravzaprav mi sploh niso v{e~ ...” Izkazalo se je, da je to dramski igralec Branko Miklavc, njegov sopotnik, ki se je ob tem samo prizanesljivo, ~e `e ne rahlo posmehljivo re`al, pa kipar Jaka Savin{ek. ^eprav smo bili tiste ~ase navajeni v gorah sre~evati najnenavadnej {e kreature, sta nas takoj o~arala, pri{leka iz ~isto drugega sveta, sveta umetnosti in fantazije. Kasneje smo zlezli na tisti rob, od koder se tako lepo vidi v krnico Pod Srcem in v severno steno [pika. Jaka – kljub razliki v letih smo bili `e prijatelji – je izginil za neko ru{je in ~ez nekaj ~asa so za~eli izza tistega grma leteti veliki kosi temperamentno zme~kanega papirja. Enega sem pobral in poravnal – bil je [pik, upodobljen z velikimi zamahi. O~itno je Jaka v svoji usnjeni torbi tovoril s seboj papir, tu{, ~opi~e, vso pripravo za risanje. Po kaki uri je Jaka prilezel nazaj in nam nekako spremenjenega, pre`arjenega obraza pokazal svoj kon~ni izdelek, risbo s tu{em, s silovitimi potezami upodobljen [pik, tema~en, mra~en, prepoznaven v svoji trikotni obliki, ~eprav brez tistih zna~ilnih podrobnosti, ki jih vidijo plezal~eve o~i. Razumljivo – alpi- nist gleda goro ne le kot zavzet ob~udovalec, ampak kot izziv, tudi kot plezalno ogrodje, na vsak na~in pa zelo stvarno nalogo, ~e `eli pre- `iveti. Vendar je bilo na tej upodobitvi nekaj, kar me je pritegnilo in zasen~ilo topografske pomanjkljivosti: to je bila gora z osebnostjo. To ni bil obi~ajni, razgledni~arski “Oh, kako je lepo!” na~in slikanja gora. Jaka ni bil plezalec in ni nikdar prijel za skalo v [pikovi steni, toda nam trem, ki smo steno plezali prej{nji dan v de`ju in slabem vremenu, se je posvetilo, da je tale tip Savi- n{ek na neznan na~in doumel in izrazil tisto, kar smo ~utili tudi sami, in da razume goro, ~eprav njegov [pik na risbi pravzaprav niti ni bil podoben pravemu [piku. Ta se je ta ~as mirno dvigoval pred nami v ve~erno nebo. Po toliko desetletjih imam to malo risbo {e vedno pred o~mi, na nek poseben na~in ̀ ivo, saj je zahtevala in pritegnila pozornost, iz`arevala je tiho odli~nost, lepoto, mo~ … pa tudi skrito gro`njo. ^e natanko pomislim, so to ob~utki, ki nas tudi sicer navdajajo pred mogo~no goro, saj je {portno-tehni~na plat alpinistike samo njena zunanja, v~asih varljiva povr{ina, pod katero se skrivajo najrazli~nej{i ~ustveni vzgibi in gonila. Stena pomeni za plezalca praviloma veliko ve~ kot samo plezalno ogrodje, ~eprav se tega dostikrat niti ne zaveda – ali pa si tega no~e priznati. Videl pa te risbe nisem nikoli ve~ ... Slika na prej{nji strani: Anton Karinger, Triglav iz Bohinja, 1861, NG S 1305 Last: Narodna galerija, Ljubljana Foto: Narodna galerija, Ljubljana 7 6-2006 In seveda je ~isto odve~, ~e napi{em, kako mi je danes – pol stoletja kasneje – `al, da nisem pobral vsaj ene tistih odvr`enih risb in jih spravil … So zamujene prilo`nosti, kot pravi Bruckner – beseda, ki ni bila izgovorjena, roka, ki se ni ponudila, sami trenutki, v katerih se zaradi boje~nosti, lenobe ali omejenosti na{a usoda v ni~emer ne spremeni … No, v tem primeru je bila vzrok moja o~itna nevednost, pa vendar se mi je takrat, nejasno sicer, nakazovalo vpra{anje – ali mora biti tisti, ki slika gore, tudi alpinist, poznavalec, ki pozna, da tako re~em, ne samo njihovo anatomijo, stebre, police, kamine, skalne plasti in geolo- {ko zgradbo, ampak tudi ve, kako skale `arijo v jesenskem soncu in kako potemne v de`ju in slabem vremenu – kako se pravzaprav nepre- stano spreminjajo v urah dneva in letnih ~asih. Svetloba je povsem druga~na, mehka takrat, ko jugozahodnik po{ilja prve bele oblake ~ez vrhove, in ostra in hladna ob severnih vetrovih? Ali pa zadostuje umetni{ka du{a, ki sicer pozna gore bolj od spodaj, pa zna svoje do`ivetje posre- dovati tako, da nam je v~asih bli`ja ekspresivna, tudi stilizirana in abstrahirana podoba kot pa vsakdanji realizem? Kaj pa mo`nost, da sta v ide- alnem primeru zdru`ena umetnik in alpinist? Kup vpra{anj se mi je takrat motal po glavi, pa ne preve~ nujno – druge stvari so bile pomembnej{e. Seveda je odlo~ilno, kaj pri~akujemo od slike. Fotografsko in topografsko verno, prepo- znavno podobo gore ali {e nekaj ve~, nekaj, kar v nas vzbudi vzgibe in ~ustva, ki se jih mogo~e niti ne zavedamo, pa jih prepoznamo, ko nam jih predstavi umetnik, kot je bil danes ̀ e davno pokojni Jakob Savin{ek? Kaj nam sploh lahko slikar da danes, v ~asu, ko je moderna fotogra- fija vse bolj mno`i~en, dosegljiv medij z izred- nimi izraznimi mo`nostmi? Tako sem torej za~el pisanje s to staro zgodbo, ko bi moral pravzaprav na {tirih straneh omeniti vse pomembnej{e in znane slikarje iz preteklosti, prav tako tudi vidne sedanje pred- stavnike, morda tudi kak{no slikarsko kolonijo v gorskem svetu, kot mi je predlagalo uredni- {tvo. Pa bi `e samo na{tevanje imen napolnilo razpolo`ljivi prostor, toliko je bilo in je {e sli- karjev, dobrih in manj dobrih, ki so se ob~asno bolj ali manj zavzeto – in uspe{no – lotevali sli- kanja gorskega sveta. Vendar ne verjamem, da bi bil tak seznam zanimiv za bralce PV: `e leta 1965 sem na{tel ve~ kot 70 slikarjev, ki imajo med svojimi deli tudi gorske motive, danes jih je prav gotovo {e enkrat toliko – torej se je bilo treba nujno omejiti. Stra{ljivo in grdo postane romanti~no in lepo Spodobi se torej, da za~nem s tistimi starimi mojstri, ki so s svojimi `ivopisanimi freskami poslikali srednjeve{ke cerkvice po na{i domovini in kjer na ozadju nabo`nih pri- zorov ponekod zasledimo tudi gore kot kuliso, ki zaklju~uje pokrajino. Na neki votivni podobi iz okolice [kofje Loke iz 17. stoletja z malo dobrohotne domi{ljije prepoznamo celo silhu- eto Ko~ne in Grintovca. Seveda gre za pribli- `no vizijo, toda gore so takrat vendarle videli, se jih zavedali in jih naslikali. O~itno je bil `e zelo dale~ tisti ~as, ko so Rimljani govorili le o grdih Alpah – kar ni ni~ ~udnega, saj so jim bile s svojimi prepadi in strminami, da ne govorimo o njihovih divjih in sovra`nih prebivalcih, samo ovira na osvajalnih pohodih. V renesansi je Leonardo da Vinci `e znal z gorami v ozadju svojih slik pri~arati posebno, romanti~no in skrivnostno razpolo`enje. Ni~ ne de, ~e je gore slikal tako, da je v svoji delav- nici razpostavil nekaj skal in kamnov in na njih prou~eval oblike, svetlobo in senco stoletja prej, preden je Mandelbrot objavil svojo teorijo fraktalov. ^e Leonardove gore niso ~isto prave, so pa zato tem o~arljivej{e. In seveda bi moral ob tej priliki spet pona- vljati tisto staro zgodbo o za~etkih druga~nega odnosa do narave v osemnajstem stoletju, o romantiki, o Rousseauju in njegovem klicu “Nazaj k naravi!”, o dru`benem vzponu me{~- anstva, o rasti velemest, o industrializaciji, o odkrivanju Alp: kot ka`e, je novo nastajajo~e me{~ane neka sila vlekla v nevarne podvige in fizi~no naporne vzpone na vrhove, medtem ko je bila stara aristokracija bolj navdu{ena za lov, za imenitne zabave, hitre konje in lepe `enske – kar sploh ni slabo, vendar je bilo vse to `e dostikrat povedano. Slika na naslednji strani: Marko Pernhart, [pikova skupina, NG S 300 Last: Narodna galerija, Ljubljana Foto: Narodna galerija, Ljubljana 6-2006 10 Da se je tu odprlo novo podro~je tudi za sli- karje, predvsem za slikarje vedut, je razumljivo in tu se je zahtevala natan~nost – Saussure je v 18. stoletju kontroliral slike svojih specialistov za gorsko krajino s teodolitom in bile so, kot pravijo, vedno to~ne. Fotografije takrat {e ni bilo in zainteresirano ob~instvo je seveda pri~- akovalo topografsko verno podobo. Na kaj takega pa smo morali pri nas {e malo po~akati, do sredine 19. stoletja, ko se pojavi znameniti slikar panoram s Triglava, Stola, [marne gore, Dobra~a, Velikega Kleka – Marko Pernhart. Dva slikarja zaznamujeta na{e gorsko slikarstvo v 19. stoletju, Ljubljan~an Anton Karinger in koro{ki Slovenec Marko Pernhart, sicer podobna po `ivljenjski poti. Oba rojena leta 1829, oba mlada umrla, Karinger leta 1870, Pernhart pa eno leto kasneje, vendar razli~na, tako po svojem dru`benem polo`aju, pa tudi kot slikarja. Karinger je bil iz premo`ne nem{ke ljub- ljanske trgovske dru`ine. V mladostnem nav- du{enju je vstopil v vojsko in postal poklicni vojak, oficir, vendar je bila njegova voja{ka kariera zaradi bolezni kratka. Slu`il je v ^rni gori in Italiji in od tod tudi njegov izrazito topel kolorit – rekli so mu “slikar ju`noslovanskih krajin”. Slikal je iz notranje potrebe, kot ljubi- telj, in si je po upokojitvi, finan~no neodvisen, lahko privo{~il vsako leto dalj{a popotovanja po Gorenjski, po ju`notirolskih in avstrijskih gorah, vendar se ni povzpel na vrhove, ampak je izbiral slikovite poglede iz gorskih dolin. Zanimiv je njegov slikarski razvoj: preden se je pridru`il avstrijski armadi, je na dunajski akademiji nekaj ~asa {tudiral slikanje pri zna- menitem krajinarju Franzu Steinfeldu, ki je svoje u~ence ~ez poletje popeljal v Salzkam- mergut, kjer so risali gorske motive po naravi. Sicer pa so na akademiji mnogo ~asa posve~ali risanju dreves in to po predlogah, ki jih je {e na za~etku 19. stoletja pripravil na{ Lovro Jan{a, ki je svoje dni na tej ~astitljivi ustanovi tudi pou~- eval. To so bile risbe mogo~nih, ko{atih dreves, izdelane v baro~no romanti~ni maniri. Podobno kot udje baro~nih svetnikov so se njihova debla in veje dramati~no uvijali v prostor. Vendar je Karinger to fazo pre{el – ~e je njegov “Triglav iz Bohinja”, naslikan leta 1861, {e pod vplivom baro~ne tradicije v podrobnostih in v odrski svetlobi, pa so njegove oljne skice, nastale na terenu pet, {est let kasneje `e realisti~no ob~u- tene. Tu mislim na motive iz Kamni{kih Alp in s popotovanj po Gornjesavski dolini, predvsem na odli~no podobo Mojstrane in doline Vrat s Triglavom. V njegovih popotnih skicirkah je mnogo risb, v katerih je podrobno prou~eval posamezne zanimive skalne oblike, odlome, strukturo, celo bolje kot Pernhart je obvla- dal zna~ilnosti oblik apnenca. Res pa je, da je kasneje v ateljeju, ko je iste motive slikal v velikem formatu, poudarjal romanti~ne poteze predvsem z barvo, osvetljavo in z dramati~nimi oblaki na nebu, ki nakazujejo posebno, nev- sakdanje razpolo`enje. Marko Pernhart je druga zgodba: lastimo si ga tako Slovenci kot Avstrijci, kar pomeni, da je veliko ime na svojem podro~ju, to se pravi slikanju panoram z znanih vrhov in visokogor- skih motivov, ~eprav je kot slikar bolj zavezan tradiciji, tudi manj odprt za nova slikarska spo- znanja, hladnej{i v koloritu, bolj “alpski” kot Karinger. Zato pa v njegovih podobah, kot je na primer pogled na vrh Triglava z Malega Tri- glava, ~utimo tisto pravo visokogorsko vzdu{je, samoto, ki jo {e poudari figurica gorolazca pred mogo~no naravo – ne pozabimo, da smo v drugi polovici devetnajstega stoletja in da Alja` {e ni postavil Doma na Kredarici, vrli markacisti pa {e niso opremili Triglava z jeklenicami in klini ter vsekali prikladnih stopnic – takrat, ko so bile gore {e gore! Kak{no dejanje je bilo na {tirih velikih pol- kro`no rezanih kosih papirja narisati vso {irno mno`ico vrhov in bregov in jim dolo~iti imena! Resni~ne veli~ine tega podviga sem se zavedel, ko so mi pri{le pred o~i originalne risbe za panoramo z vrha Velikega Kleka, ki jih je delal poleti in jeseni leta 1857. Risbe je lansko leto uspelo pridobiti izjemnemu ljubljanskemu antikvaristu Novaku. Mogo~e celo bolj kot pred izvedbo v olju, se ~uti{ blizu slikarju v trenutkih na vrhu, in ko pogled tam dale~ na jugu in jugovzhodu zagleda znane obrise, si z njim, ko zapi{e z drobno pisavo: Rinka, Grintouz, Baba, Stou, Terglu in Jeluz …! Pernhart je veliko slikal v na{ih gorah, ampak med kupci njegovih slik “ni bilo slo- venskega imena …”, kot je z ob`alovanjem zapisal novinar Arko. Okrog leta 1860 so bogati 11 6-2006 slovenski me{~ani, kolikor jih je sploh bilo na tedanjem Kranjskem, naro~ali svoje portrete in nabo`ne podobe. Zanimanje za gore je za te trezne, rodoljubne glave pri{lo na vrsto {ele desetletja kasneje. Dvajseto stoletje: dve svetovni vojni in mno`i~no planinstvo Zgodovina slovenskega planinstva je `e zapisana, torej je ne gre ponavljati. Slikarstvo v njej nima posebnega mesta, bogatih mecenov in kupcev slik, brez katerih ne bi bilo slikarja takega formata, kot je bil na Koro{kem Pern- hart, med slovenskimi ljubitelji gora ni bilo ne takrat in ne danes. Kot re~eno, mnogo slikarjev je ob~asno naslikalo tudi kak{en vrh, `al za vse tu ni prostora. Po prvi svetovni vojni, ki je spremenila vzdu{je nekdanje Evrope, ko je mlada genera- cija plezalcev za~ela osvajati na{e stene, velja vsekakor omeniti neutrudnega Kamni~ana Maksa Ko`elja (1883–1956), avtorja {tevil- nih prikupnih, dopadljivih gorskih motivov iz Kamni{kih, ki jih je poznal najbolje, pa tudi iz Julijcev, ki jih je delal po fotografijah: gore v poletnem soncu, idila, tako ljuba dobro- voljnemu planincu. Zato so mu o~itali, “da je {ablonsko izdeloval slike gorenjskih planin”, vendar je ocena krivi~na. @e zaradi njegovih akvarelov, ki jih je delal neposredno v gorah, in ki so sve`i, razpolo`enjski, osebni. Seveda so nanj, tako kot na druge, vplivali slovenski impresionisti in Karinger, ki je tako ali druga~e vplival na prenekaterega krajinarja na Sloven- skem. Valentin Hodnik, Triglav z Velega polja, o. pl., 62 x 52 cm. Last: Gorenjski muzej. Foto: Drago Holmsky 6-2006 12 Poznavalec bohinjskih gora in gora okoli Triglava je bil bohinjski Valentin Hodnik (1896–1935), plodovit slikar, ki je svoje kratko, nesre~no `ivljenje zaklju~il sam. Njegovo je tisto zna~ilno visokogorsko razpolo`enje, nena- vadne rumene jutranje in ve~erne zarje, stru- peno ro`nate in vijoli~ne, ki prenesene na platno lahko u~inkujejo kot ~isti ki~. Gore so svet z druga~no svetlobo in zato se je tistim Hodni- kovim sodobnikom, vsevednim ocenjevalcem umetnosti, ki niso nikdar bili tako visoko, mar- sikatera njegova slika zdela “neumetni{ka”. Vse do takrat so gore slikali poleti ali v zgodnji jeseni. Hodnik pa je v slikarskem smislu na{el v zimskih gorah druga~en svet, v katerem je bila svetloba druga~na, nebo globoko modro, barve bolj intenzivne in sneg bolj bel, kar ve danes, ko so `i~nice odprle mno`icam pot v zimsko viso- kogorje, vsak nedeljski smu~ar. Leta 1930 so to vedeli le redki, prav gotovo pa med njimi ni bilo likovnih kritikov. Odli~no je Hodnik zadel tudi tisto zgodnjepoletno razpolo`enje na planinah okrog Bohinjskega jezera, na Voglu in Komni, z mnogo sive in ugasle zelene barve. Seveda je tudi res, da Hodnik, ki ni imel nobene formalne slikarske izobrazbe, zelo niha v kvaliteti. Njegovo intenzivno do`ivljanje se ni ukvarjalo s podrobnostmi, ampak v~asih goro sti- lizira, opu{~a podrobnosti in tako dose`e monu- mentalnej{i u~inek. Njegov priljubljeni motiv je triglavski vrh z vzhodne strani, ki ga obsevajo rumeni jutranji ̀ arki – tako, kot je zapisal Pre{e- ren: “kar svitla zarja zlati z rumenmi `arki glavo trojno, sne`nikov kranjskih sivga poglavarja …”. Rumena, siva, belina snega, barvna skala torej, ki je blizu Hodniku. Ta pogosto uporabi tudi staro delitev prizora na prvi plan s skalami, borovci in macesni, srednji plan ter na ozadje, vendar pozna tudi modernej{e re{itve brez romanti~no pojmovanega ospredja. Hodnik je bil doma~in, Bohinjec, Edo Der`aj (1904–1980), uspe{en lahkoatlet, smu~ar, alpinist prvopristopnik, pisatelj in slikar, pa je bil mestni ~lovek, Ljubljan~an, pripadnik tiste mlade generacije, ki je zrasla v mestnem okolju in ki je po prvi svetovni vojni prevzela vodilno vlogo pri razvoju slovenske alpinistike in visokogorskega smu~anja. Der`aj, dinami~en ~lovek s smislom za humor in satiro, obenem pa izrazito poeti~na du{a, zaljubljen v gore, v katerih se je tudi kon~alo njegovo `ivljenje, je gore do`ivljal kot plezalec, smu~ar in slikar z mo~nimi ekspresio- nisti~nimi potezami. Kot pisatelj je v svojih knjigah (Gruh, Podobe) pokazal smisel za pripovedovanje zgodb in redko sposobnost, da je videl tudi komi~no plat plezalskih sodobnikov. Zabavala ga je pateti~na poza, kakr{no so alpinisti o~itno posneli po junakih v Trenkerjevih filmih, in ki je bila takrat v modi. Posmehljivi intelekt pa je vendar skrival v sebi sposobnost, do`iveti gore neposredno kot otrok, s posluhom za najbolj sanjava in ne`na razpolo`enja letnih ~asov, igrivo menjavo oblakov. In sonca na zasne`enih pobo~jih, za posebno svetlobo obla~nega zim- skega dne na Komni ali hladno napetost ple- zalca v zasne`eni steni. Podobe poletja v gorah, `are~e barve jeseni, olja in akvareli so nastajali v plodnem desetletju med 1930 in 1941, ki ga je prekinila druga svetovna vojna. Takrat je nastala mapa osmih ~rno-belih linorezov (Triglav, Vernar, Vogel, Krn, Debeli vrh, [pik, Jalovec in Martuljkova skupina). Iz linorezov, ki so nastali v ~asu, ko se je o gorah dalo le sanjariti, ko so bile simbol ne~esa nedosegljivega, daljnega, izgubljenega, dihata melanholija in hrepenenje. Opu{~ene so podro- bnosti, barv ni, v igri sta samo ~rna in bela, ki ustvarjata posebno razpolo`enje – prav gotovo sodijo ti linorezi, nastali iz globoke ~ustvene prizadetosti, med najbolj sugestivne in poe- ti~ne upodobitve gora v na{em gradivu. Po drugi svetovni vojni – mno`i~nost, tudi v planinstvu Vzpenja~e, gozdne ceste, nove ko~e, nove markirane in zavarovane steze, oprema, obutev in obla~ila – skratka, `ivljenje se je spremenilo in tip samotnega, heroi~nega alpinista se je pojavil v tako {tevilnih primerkih, da je izgubil svojo nekdanjo enkratnost. Osebki, ki lazijo po gorah s cepini in derezami, letajo s padali, ki se ogla{ajo iz neko~ strah vzbujajo~ih sten, so tako {tevilni, da jih sploh ne opazimo ve~. Pri tem sploh ne go- vorim o mno`icah planincev – samo tistih, orga- niziranih v planinskih dru{tvih, je bilo v drugi polovici dvajsetega stoletja okoli sto tiso~ … In vsak drugi ali tretji je fotografiral, doma, v Za- hodnih Alpah, Andih, Himalaji, svet je postal majhen, na{e gore pa prav gotovo premajhne. 13 6-2006 Neverjetno, ampak resni~no – pri vsem tem dobra “ro~no delana” gorska slika sploh ni izgubila privla~nosti, rekel bi, da je celo prido- bila pomen in vrednost. Poudarek je seveda na izvirnosti, na osebnem pristopu, na kvaliteti, ki pa je, resnici na ljubo, ni ravno preve~. Presenetljivo, kako dolgo se {e v drugi pol- ovici preteklega stoletja v gorskem pejsa`u ohranja model, ki sta ga poznala `e Karinger in Pernhart. Tudi vpliv impresionistov ostaja privla~en za ve~ino, tako reko~ tradicionalno spada k lepi gorski sliki, kar {e posebej velja za udele`ence {tevilnih slikarskih kolonij, med katerimi je mnogo ljubiteljev. Pravzaprav se velika imena slovenskega slikarstva v drugi pol- ovici dvajsetega stoletja skoraj niso ukvarjala z gorskim pejsa`em. Da pa bi bila naloga lahko nadvse zanimiva, ka`ejo rezultati slikarske raz- stave iz leta 1985, ki so se je udele`ili {kofjelo- {ki in gorenjski slikarji. Ni res, da se da slikati gore samo po tradicionalni shemi – mnogi med njimi so v svojih terenskih risbah nakazali povsem druga~no, osebno ob~utenje gorskega prostora, kot na primer Ive [ubic, Melita Vovk, Mirna Pavlovec, pa to sploh niso vsi. Vsekakor pa je ljubiteljski slikar Hubert Schara (1938–1992), ki se je smrtno pones- re~il v bohinjskih gorah, pod Voglom, prinesel nekaj sve`ega v gorsko krajino na Slovenskem. Njegova tehnika je svojevrstna, kratke, dina- mi~ne poteze s ~opi~em, `ive barve, modra, rumena, zelena, `ivahen ritem oblik in barvnih lis se odvija na ploskvi slike, nobenega priza- devanja, da bi ustvarjal vtis globine in tretje dimenzije na klasi~en na~in, s perspektivo, s svetlobo in senco. Gore do`ivlja kot “playgro- und”, in ko stojimo z njim vred na vrhu Ko~ne, so na modrem nebu nad nami lepo vidni beli kondenzacijski sledovi reaktivcev, ki preleta- vajo Grintovce, in ki tako kot helikopterji sodijo k modernemu pejsa`u. @al je njegovih del ostalo malo, zapu{~ina svojevrstne, intenzivne osebnosti ni velika, vendar pomenijo prijetno spremembo v mno`ici konvencionalnih gorskih slik, ki so nastajale v tem ~asu. Danilo Cedilnik (1947) zdru`uje alpinista in slikarja v eni osebi. Himalajec, gorski re{evalec in vodnik, pisatelj in profesor likovne vzgoje, enako prepri~ljiv v pisani besedi kot s ~opi~em, slika himalajske vrhove in strma ledena pobo~ja z ob~utjem plezalca, ki je ta trenutek tam, sredi ledene stene. ̂ utimo globino pod seboj, hladno grozo in zavedamo se, da smo v neusmiljenemu svetu osemtiso~akov. Cedilnik slika jasno, pre- cizno, in ko je pred leti v doma~o pokrajino postavil pti~je stra{ilo, svoj avtoportret, je bilo jasno, da mu je blizu tudi poeti~ni nadrealizem kot osebni, svojski umetni{ki izraz. V eni svojih zadnjih slik iz Himalaje, ko se je predvsem posvetil slikanju in je padlo z njega breme vzpona na vrh, je spet zdru`il figuro in pokrajino, to pot ~rnega himalajskega krokarja, ki po~iva na iz kamenja zlo`enem kultnem objektu z vklesanimi svetimi ~rkami. V ozadju je ble{~e~ himalajski vrh v meglicah – ena od tistih redkih, nepozabnih slik, ki zdru`u- jejo stvarnost in sanje, poezijo in vsakdanjost, sugestivno likovno govorico magi~nih besed in dvoumen simboli~ni pomen `ivega bitja, krokarja, ki ga povezujemo s smrtjo, je pa tudi poslanec bogov in son~na ptica … Odgovor na vpra{anje, ali ima gorsko slikar- stvo svoj smisel tudi danes, ali nam lahko slikarji sploh {e kaj povedo? Da, prav gotovo nam lahko umetnik s ~opi~em, potezo in barvo preko roke, ki jo vodita njegova glava in srce, pove stvari, ki jih fotografija zaenkrat {e ne more. m Edo Der`aj, Plezalec v zasne`eni steni Foto: France Zupan