xa kon* ledbfl Številka 6 četrtek, 15. februarja 2DD1 220 SIT Prejšnji teden so si miadi sibe. Na obe mesti je bil imenovan republikanec Darko Zupan, ki je po dolgi pav/i v lorek ponovno sedel v svetniško kk>p. polem ko je nado-mesiil "izseljenega" Adolfa Siormana. S tem pa je mesi-ni svet spel kadrovsko polno zaseden. Imenovaliso Nečlana vsvei .lavnega zavoda Šaleški promocijski ccnier Velenje, /a šiiri leta sta imenovana Bojan Skaija (ZLSD) in Marjan (ial)«r5ek {U>S). V svet Šolskega ccnira Velenje pa so imenovali Pclni Kovača (LDS). Zelena luč za prvo garažno hišo Pri nizu obravnav "nepremičninskih zadev", kjer svetniki dajejo soglasje k prodaji ali izvzemu občinskih zemlji^. smo izvedeli kar nekaj zanimivosti. Tako naj bi za isto mizo sedli pred.stavfiiki občine in pk>djOlja Vegrad in w di-^ovorili. da steče sanacija njihovega kamnoloma v Pa-ki. ki med tamkajj^njim prebivalstvom pckvzroča vročo kri. Sodeloval naj bi ludi rudarski inšpektor, varnost in sanacija pixlročja pa naj bi bila zago-lovljenu v doglednem času, Svetniki so .se strinjali ludi s prodajo oličinske parcele na področju Kardeljeve ploščadi, ki bo namenjena /a izgradnjo garažne hiše. (îrcza predel. kjer trenutno stoji kup zemlje, ki so ga otroci nekoč, ko so bile zime àe bele. upd-kup ponudili predvsem prebivalcem lega strnjenega področja, kjer je parkiranje že nekaj časa prava nočna mora, boks pa naj bi stal od milijona in slo do milijona in pol tolarjev. Podřupanja Ana Roza flribar je opozorila, da se prebivalci naselja, ki llnančno nc bodo zmogli nakupa garažnih bt^ksov bojijo, da bo nereda i>e več. Nekateri menda napovedujejo celo državljansko nepokorščino. S parkirišči pa je bila povezana 5e ena lučka dnevnega reda. Čeprav so pri sprejemanju dnevnega reda svetniki sogl.isno dvignili zelene kar^ lončke, da bodo danes po hitrem postopku sprejeli ludi spremembo odloka o ccntial-nih predelih meslav 17-členu. se to ni zgodilo. Predlagana sprememba namreč predvideva. da na parkiriščih vcen-iru mesla nihče ne bi smel nameščati verigin drugih ovir na parkiriščih pred bloki in poslovnimi prostori, razen lam, kjer so si zato pridobili uradno dovoljenje, ki ga za nazaj nihče ne mt>re razveljavili. Po burni rai^ravi, v kateri niSIo brez uža Ij C nosi i s^^de-lujočih in pikrih besed, so predlog prav tako vrnili v fazo osnutka. Proti so glasovali predvsem svetniki iz vrst LDS. ki st) že v razprwi opo- 0 PRIDRUŽITE SE NAM NA POTI VVARNEJŠO PRIHODNOST OdloČite za rentnovarč^vanj'ein poskrbite le danes, da bo VBša pokojnina zanesljiva in dovolj visoka. - Ponujamo Vam tolarsko ati devizno varčevanje - odločite se lahko za vezavo depozita B\\ mesečnih pologov - dobo varčevanja lahko Izbirate med 5 in 20 leti - časi2plačevanjarentejeod2do2Úlet • izplačilo privarčevanih sredstev in obresti po poteku vezave je možno tudi venkratnem znesku. V naSih enotah vas pričakujemo s pod robnejSIm i informa cijam t, banka Velenje Sanira V^/en/e d.ď. Vetenfe, bartčm skupin» Nove L^ubfidnske zarjali. da bo v njem ireba spremenili le dve besedi. Potem so sprejeli spremenjen odlok za področje urejanja na-seija za gradom, kjer do sedaj ni bilo mog^^če pridobiti dovoljenja za manjáe dozidave in pozidave, niti za postavitve vrtnih utic, ki jih Slovenci bojda zelo radi pi'stavljamo. Sedaj bo to mogoče. Za 22% manj kaznivih dejanj Ob koncu seje so vsi z zanimanjem prisluhnili Se poročilu komandirja velenjske policijske postaje o delu poli-cisiovvlanskemletu. Robert Videc je podrobno predstavil rezultate, ki kažejo, da se področje kriminalitete v Vele- nju. Šoj^ianju in Šmurtnem ob Paki umirja in celo zmanjšuje. Prometna varnost je žal slabsa. Slevilo mrtvih (6) na področju PP Velenje v lanskem letu pa kar za 4 večje kol leto prej (2). NaraSČajo tudi delikti s področja uživanja in prekupčevanja z nedovoljenimi drogami, kar je (po predvidevanjih policije) verjetno povezano ludi z vse večjim Številom kaznivih dejanj. kjer so slorilci mladostniki. lu gre predvsem za rope in vlome, ki so v krepkem porastu. Svetniki so bili ssli^ anim zadovoljni, nekatere stvari pa so želeli izvedeli bolj podrobno. ■ Bojana špeget Forum svetnikov združene liste socialnih demokratov Več oblasti na lokalno raven Vsobolo, 10. februarja ;e bil v veliki dvorani poslovno kongresnega centra hotela Paka v Velenju forum svetnikov /.LSD, Predsednik foruma ZLSD Bojan Kontič. poslanec v državnem zboru in podžupan mestne občine Velenje je na srečanje povabil zanimive goste, med drugim Boru t h phhnríh (predsednika državnega zbora in predsednika ZLSD), Mirana Potrča (vodjo poslanske skupine). Dušana Kumra (tajnika ZLSD), Andrejo RiMar (ministrico za kulturo), dr. Vlada Diminn^ki (minister za drui^ino in socialne zadeve) m dr.RHdu Bo-hinca (ministra za notranje zadeve), 'lema pogovora so bila aktualna družbeno po- litična vprašanja, Še posebej tista povezana z lokalno samoupravo in njenim financiranjem. Zadovoljni so, da sov letošnjem proračunu uspeli ohraniti 35 odstotni delež dohodnine financiranje občin (predlagano je bilo znižanje na 30 odstotkov). Gostje so menili, daje zakon o financiranju (^in po-treben temeljite prenove. Posebej skrbno se bo ta stranka lotila regionalizacije. ki po Ivscdah Boruta Pa« horja nikaktevilom pribeznikov v Sloveniji ureja v sodelovanju in ob pomoči lokalnih skupnosti. Zavedajoč se pravic sle-lîcmega človeka - tudi migra n tov do spoštovanja temeljnega človekovega dostojanstva-si bomo svetniki insvetnice ZLSD v.svojih lokalnih skupnostih prizadevali /.a zmanjšanje nerazumevanja in nestrpnosti do lega pojava, s katerim se danes srečuje ves razvili svet. Na lokalni ravni homo predlagali rešitve, ki bodo prispevale k večji .soodgovornosti lokalne skupnosti in države pri humanejšem urejanju teh vpraj^nj." ■ mz DOGODKI ""^ČAS 15. febi-uarja 2001 Energetska podjetja naročila študijo Kako konkurenčni so domači proizvajalci elektrike v sredo prejšnji teden Je bil v Velenju redni letni zbor slovenskega odbora svetovnega združenja energetlkov. Ob tej priložnosti so na novinarski konferenci predstavili najnovejši projekt "Analiza konkurenčnosti domačih proizvajalcev na odprtem trgu električne energije" avtorjev dr. Roberta Go* loba, dr. Francija Križaniča In dr, Rajka Pirnata strokovnjakov s Fakultete za elektrotehniko, Ekonomskega Inštituta Pravne fakultete In inštituta za Javno upravo. Analizii Je vsekiikor do-brtKloáťl dokument in do> bra osnova m preh(K] iz nio nopolne^a na (r2nl pnnctp delovanju clcktn>cncr^ct-skih piKljetIj, ki bo povsem zaživel z začetkom letu 2003, ko ie sprošča ti^ elek-trične energije. Verjetno smo 2e pozabili, du Je zanesljiva oskrbu z električno energijo neprecenljivega pomena za gospodarstvo in prebivalstvo« saj redukcij ze d<»lgo ne poznam«». Lah-kf) pa bi se nam pripetile, če ne bi preluKlu na tržne po> goje poslovanja skrbno spremljitla država in njene institucije. Avtorji študije so se seveda najprej lotili analize obstoječega stanja, ob tem pa tako imenovanih nasedlih invcsticij. ki (.losegajo t)koli 150 milijard tolarjev, kar je več kot znaša skupni letni promet celotnega slovenskega elektrogospodarstva. Na tolíkí^na sredstva iz državnega proračuna nikakor ni mogt)če računati. Študija pa ne opredeljuje zgolj nasedlih invesiicij, ampak predvideva celovito finančno sanacijo, tako da bi ptistalatadejiivnosl.kije bila doslej subvencionirana, donosna- Opravili so simulacije slovenskega trga / električno energijo /a naslednje desetletno obdobje, finančne anali/c poslovanja proizvodnih podjetij, analizirali pa so tudi makroekonomske učinke predlagiinih ukrepov. Na i)sntanj in Brestanica ter Premogovnika Velenje v enovito podjetje. Najkasneje do konca prihodnjega leta naj bi 10 odstotkov deleža proizvodnih energetskih podjetij pri-vatizirali in najmanj za 10 odstotkov xnižřiii stroUce pO' sl(wanja proizvodnih podjetij. Do začetka leui 2003 naj bi tako omejili ceno na 50 SIT za kilovatno urt> in do leta 2005 popolnoma spnîslili trgovanje s Hrvaško in jugovzhodno E\Top<5. Avtorji študije ocenjujejo, da so lahko zaključki strateška usmeritev vladi pri načrtovanju ukrepov za izboljšanje konkurenčnosti slovenskih proizvajalcev na odprtem trgu z električno energijo, ■ Mira Zakošek, foto: vos REKLI so... Ur. R<ïbert Golob, eden od avtiirjev študije, diK'ent na Fakulteti za elektrotehniko in predsednik nadzornega sveta ELCSa: "Cîlavni namen štu-dijeje bil poiskati ukrepe, ki rf. so zakonsko dovoljeni in bodo odpravili probleme nasedlih investicij v prihodnjem (îbdobju. Ce hočemo, da bodt) naša energetska podjetja pripravljena na konkurenčen boj. je treba vsaj od 10 do 15 odstotkov znižati stroške, raci^i-nalizirati delovanje z združevanjem in dogovoriti dolgoročne pogodbe. Vse na-k)ge moramo opraviti hitro, najkasneje do konca prihodnjega leta. Le tako h>nio za-£»olcwiii nemoteno oskrbo tu-
  • va za nadaljnje strateške odločitve. S ponedeljkove seje sveta občine Šmartno ob Pakl Proračun ''pod streho 99 ŠMARTNO OB PAKI, 12. februarja - 12 točk dnevne^ ga reda Je župan občine Šmartno ob Pakl Ivan Rakun predvidel za prvo sejo občinskega sveta v letu 2001 v mali dvorani tamkajšnjega kulturnega doma. Med drugim osnutek letošnjega proračuna, ki so ga kasn^e svetnik! sprejeli kot predlog In predloga Od' lokov o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidal' nem načrtu Šmartno ob Paki- stanovanjska Indivh dualna gradnja in o prostorsko ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij ter območje odprte' ga prostora. Oba predloga odloka so tudi sprejeli. Vrtec Šoštanj pa Je naslovil na občino predlog za 15-odstotno povišanje cen programov. ^^Kamen se ml Je odvalil od $rca" Predlog letošnjega občinskega proračuna, "težíik** več kol 238 milijcinov tolarjev, so svetniki sprejeli, Kljub temu. da so o.srutek proračumi prevetrili nat>bch odborih, tudi z največjimi proračunskimi porabniki in njihove pripombe v največji možni meri upoštevali, so pred glasovanjem povedali še nekaj napotkov oziroma postavili nekaj vprašiinj. lakii je Frančišek Berdnik menil, da bi mtmili predvideti del denaija za ureditev sre-di.Va olxSne 1er za pokc^p^iJišči všmartnemob Paki in v Gorenju. Bojana Kladnika je zanimalo. iUi je dogovor s Te.^em o odškodnini že podpisan in kdo gaje pdgovora. Menim, da mi Je s tem onemogttčeno delo v tej komisiji.^' Pet glasov za in en vzdržan je búo doví^lj, daje Ina Knez predstavnica občine Šmartno ob Paki v Svetu zavoda Lokalna turistična organizacija SPC Velenje. in da so Erika Azman, Marija Bubik in Franc Fužir člani sveta zavoda šmarške osnovne Šole. Stvari niso logične Pri obravnavi zapisnika prejšnje seje se je že dvakrat zapored vnela živahna razprava. Tudi tokrat se je. koje liojan Kladnik preverjal, ali so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za odprinlajo nepremičnine na območju predvidene obrtne cone, ''Konkretno - v mislih imam bivšo upravno stavbo enote Kmetijske zadruge. ki jo danes nekdo že preureja. Mislim, da bi svetniki mtirali o pogodbi o najemu ali odkupu na svetu raz» pravljati, da bomo vedeli, k(»mu in za kakšnoceno.*^ Z-upan Ivan Rakun je pojasnil, da je za omenjeno stavbo podpisal najemno plnitvah odlc^-ka o doli.^čitvi pomožnih objektov, za katere zadostuje dovoljenja za priglasitev del so umaknili z dnevnega reda. Obravnavni ga I»do. ko ta usklajen z na seji sprejetima oilU^kt^ma s področja urejanja prostor a- mtp 15. febi-iiarja 2001 ""HlAS UTRIP Cas, ko nas povezuje nestrpnost Ndsrrj?ntfsf/ 7b jt pogosi oCiiek, ki ga slišinu) te dni. Ne le iz iisi rtekuiaih SÍovencei\ ceh izusi tujcev. Slovencei' se vse Mjprijemlje du so ncsiri>ni. Natrjjni do tujcev. Saj veste:preko \'2ho ker jih nikjer nočejo. In tako so se mnogi tttjci. ki so zbežali pral nasiljem in bedo, znašli v novi prisili, ko se ne smejo pvsto gibali, fn v nox'i bedi, ko zrvijo v nemogočih raz-meraii. In pod ležo oČilkov. naj se poberejo, od koder so pri.^li. Z nestipnosijo, a v primerjavi s io vendarle v milejši obliki, se srečujemo pri nas na .ie mnogih fMJdroCjih. K Zgornji Savinjski dolini se nekaterih od^vornih lote\'o ne-siqmk'it ob sptiznanju, da večina tamkiij^njih avioprevoz-nikov še nitna svojih parkirnih mesi. Kut da bi bila to kakšna njihova posebnost! Saj je tako stanje domala po vsej državi. A očitno so zaradi lega še najmanj nestrpni avtoprevozniki sami. Saj so Že večkrat pokazali svojo moč in svoje močno orožje: zajMra cesi, če ne gre lako, kol oni zahtei'i/jo. fn zaio so nekateri že prepričani, da se jnnija ne bo zgodilo nič kaj tako reivhtcionarnega in za avtoprťi oznike neprijetnega, kol nekateri pričakujejo. Zaradi drugačnega vzroka so nesirpru aviobiisniprevozniki: ne tisti v t/frističnem, ampak javnem prevozit Marsikje se linije redčijo, ponekod ukinjajo. Avtobusna pod- jetja tarnajo, da sanut teh strošktn^ ne zmorejo. Če naj občanom v odročnih krajini :agotovijo po^vzavo s svetom, naj nekaj denarja primaknejo prizadete olyčine (tlipa država. Ampak driava jena lo uho gluha, 'ii) je že spoznalo celjsko avtobusno podjetje- Po občinah pa posluh src£r imajo, nimajo pa denarja, hizadetisr) seveda Ijiulje, ki nimajo lastnega firevoza. ihti ta mali. Gospoda se tako in tako z avtobusi ne vozi. Nesirjmi so tudi neposredno prizadeli na pov.sem drugem jwdročjit Vsti, ki redijo gfjvc/io; pa naj l>o lo za meso ali Zli mleku. ()b/>ji so se zilaj ::našli v podobnem pregretem loncu, ibini hlevi pitance\' ali mlekuric ztUij ne pomenijo kakega velikega blagostanja, pomenijo veliko skrb. Oiem tarnajo se\'eda tudi govedorejci rui našem ob-m(yčju: o ceni mleka so se pritoževali ttidi pridehnxilci mk' ka našega območja, ko je sicer mlekarna jwdelila najboljšim priznanja. (trenak priokus so imelal Oh tem, ko nekateri krivijo za vse te zngcue ^lisuj« EvtvfXj. v kaieri silimo, dru^' že tudi napovedujejo »evropski<( boj: da bo-do tudi našli mlekarji peljali mleko v Ljubljano in g(i polili ptvd jxjrlament. Nekoliko nestrjm so bili zadnje dni Utdi mladi, ki sfj obiskali šole v Velenju, Celju ali kje drttgod. ()gleda^-ali so si »srednje« hmme učenosti, povpraševali po usmeritvah. Zdaj jih je večinoma zanimalo le to, kjer bi se šolali. Ali se bodo s takim ixfklicem, ki jih zanima, lahko ludi a/-posliliyjfh zdaj v x-ečiniSe ni zanimalo. U (k) V Območni službi Velenje so spoznavali projelit Twinning Manj birokracije! VELENJE, 6. februarja - Območno slu/ha Zavodil republike Slovenije /j zaposlovanje Je pn*jšnji leden obisluti Charlie Keavley. koordinator angleško - slovenske^ja projekta IVvjnnin^ na podroCJu /a» poslovanja. Ž« nekaj časa v Slov«* niji obiskuje c^močne službe, i nn-menum« da se se/nani z delovanjem teh služb na lokalnem in regionalnem nivoju. Srečal seje s člani ko-legya velenjske obm<»čne slu/be, ki jo vodi Srdan Arzenšek. Ta Je obenem član usmerjevalne skupine na nacionalnem nivoju. Prisotnim Je podal nekaj inrormacij i» samem pnijektu lUinnin^. Projekt Twinning financira Evropska unija. Z njim skuSajo pomagali državam, ki se bodo priključile EU, med drugimi ludi Sitîveniji. Vključuje lako operaiivni kol zakonodajni del. Oboje bo iroba ludi na pixiročju zaposlovanja prilagodili Evropski uniji, la od od n:is, med drugim, /ahlcva manj birokracije. V primeru zavodov /a zaposlovanje pomeni lo bolj učinkovito delo s s I ran kami. od brezposelnih , delodajalcev pa do lííkalne skupnosti ter ve^orazpri5enosi njihovega dela. Sc do pred nekaj leii so bili zavodi monopolisli na področju za-posicA'anja v Sloveniji, zdaj pa želijo, da se aklivnosli ra/prŠijo ludi na zasebne agcncijc. Tc se na veliko že pojavljajo. "Slovenija v tem pro jeklu sodeluje s iremi drôavami -Anglijo, Irsko in Švedsko, od kale-rlh bomo prevzeli lako imenovane "dobre prakse", kar Japonci počno že pol sloleija ali ic več," je povedal Srdan Ar/cn§ck Tako da sodelovanje z Anglijo ni edint^ na Uwrsi-nem področju. ■ Milena Krstić - Planine Chartie Reavtey, koordinator projekta, ja obiskal tudi Območno službo Velenje~ Ob nJem čtan usmerjevalne skupine in direktor območne stužbe Srdan Arzeniek. Razlike in podobnosti Charlie Reavïev': "Nekaj podi v bnosii med vaâimi innaSimi uradi za delo obstoja, Šc več pa je razlik. V vseh uradih za delo, ki smo jih obiskali, sem opazil željo zaposlenih, da iskalci /apaslilvc doiîijo res najboljSc siorilvc. Prva razlika, ki smo jo opa7ÍIÍ,pa jc lisi a, kise nanaša na birokracijo. S tem nc mislim reči, da smo mi v lem pogledu popolni, vendar je pri vas nivo birokracijo drugačen kol pri nas. Razlike so v načinu izvajanja oziroma ponujanju storitev. Pri nas imamo veliko samopostrežnih kcHičkov^kjer si lahko slranke same priskrbijo inlormacije. Pa ludi izvajanje po sredovanj poicka pri vas drugače kol pri nas. NaSi svetovalci zapo- slitve delajo v lako imenovanem odpricm sistemu. Kar težko smo se navadili na zaprla vrala pri vas.'' Kako zmanj sati biroicracijo? Srdan ArzenŠek: "Načinov je več. Prvi jc goiovo ta, da spremenimo način komuniciranja med seboj. Ne siimovsamcm zavodu, ampak tudi v odnasu z zunanjim i^koljem. Možnosti je veliko. Ena od njih so goiovo komunikacije preko računalnikov. Imamo izjemno dobro razvilo računalniško mrežo, računalniki nam vsak trenutek omogočajo dostop do vseh podalkov, pa vendar izkoriščamo premajhen del ich zmogljivost i." perspektiva Ne boj se ljubiti! ... pnni dr. Košíček v s)'oji najnovejši knjižni uspešnici. Knjiga je odn/2 slovenske Ijfibezenske folklore, navad in zlasti, seveda, slepil, prevar, ihizij. Večinoma v ljudeh zlahka vznikne zaljubljenost ifi začetna nu\'dn:S-enost nad neko osebo. Toda, da bi se raznih pravo, nvjčno ljubezensko àtsivo, jept^trebno veČ dela kot na po\'prečnem .\lovenskem vrtičkiL Na poti do nje prežijo štťvílnepasti in zanke. Dntžinsko poreklo obeh udeležencev dejmira njuni osebnosti ter priučene čusr\'enezmogljr\'osti. Veliko je vase zaverovanih nesrečneže\', ki so diL^evni pohabljenci, dr Košice k jim pravi ljubezenski begunci. Ti so pn'pirijlva, ntuhaslu \7Sla, ki se vede v razmerju kot aprilsko vrer)ie - kar bt nam moralo lakoj vzbuditi sum. Za takim vedenjem se namreč pogosto skrň-ajo bodisi pre\'eč poseshw, prestrogi ali prepopusiljn i sturiiy ki so slaršev.^ko ljubezen pretvarjali r dniga čustva, zlasti v Ijulfosumje, ki ulegnepotumcti zagrenili in preprečevati vsa razmerja z drugim ali istim spolom, če pa jih ze sklene, v ozadju "v njegovo dnbro" starši razjxliuje-jo .sovraštvo in kritizirajo njegovo izbiro. Negotomu, ki se obU^ajno naseli v nesrečnežu med obema ognjema, preprečuje njegovo pogttmno od-ločiic\\ da bi s partnerjem zažh'el samostojno. Starce je namreč treba spaŠtuvatL '/.lasti mater. A o tem kaj več morda vmarat. Zloraba "ma-terin.'ike ljubezni" je namreč ena največjih pandemij, iz kateriJi izhajajo slinasli, Čiistveno pohabljeni mamini .sinki Današnji Čas propagint neko umetno spolno svobodo, ovito v kondome, poudarek je na spolnosti o kateri in'emo vse, toda ndiče se ne nhvrja s poukom o mehanizmih ži\'ljenja v duelu, osrednjem dmžbenem pojaMi, iz katerega nm-adno izhaja dmžina. Vsi smo amaterji in lo presneto kla^'mi. če nismo ^ saj malo naklonjeni razmišljanju in če se prepustimo vpih'om negativnih čust\'etnh vzorov ter jih sprejmemo kot normalne. Mladenič, ki ga je narava obdarila s prry^lačno.njo za ženske, se via jde r vrtincu menjavanja spolnih partnerk, ne da bi ga te količkaj čust\ iz njega naprm-ila še dobrega mota. Nenazadnje ho končno oblekla lepo poročno obleko in lahko lx> kazala poročne fotografije znancem. Morda se jima je pred tem zgodila "nesreča') zanosila je in ga "ujela*'. Fičftričisi iz .K^'ojega samoljubja želijo potomcev, naposled se morajo enkrat tudi poročiti-in dahnejo da temu l)odočemu peklu. Kmalu znova jagajo Ixibe, se širokoustijo j)o gostilnah in so mjši s prijatelji kot s swjo ženo, mati njegovega sina pa se doma ubija v gospodinjenju in morda tudi s lepilu, da se bo spremeinl. Po dmgem otroku? In tako potent.. Napake, kijih pri omenjenem ravnanju lahko prepozna čustveno količkaj moder človek so: poroka iz dmgih motivov, ne Ijidjezni, hxmanje te ne-ljid>ezni z otrokom, čiistwna nezrelost, nekomunikini\'nost med pan-nerjema, .skupnega preži\jjanja prostega Časa ni, pra\' tako pa ni nobenih shtpnih življenjska i nazorov aficilje\: Da ne lx? kdo rekel, da stre.sam jezo nad frajerji v škripajoč ii t jiúinah iz umetnega nsnja, naj pridmlam, da «ivo nekatere ženske dosti bolj prida, kadar gre za dojemanje čustvenih odnosov ali menjavanje partnerjev. Nič ni narrjbe. Če babjek okoli lovi že n.ske in podira nove primerke. Če nm to prina.sa veselje in užitek, zakaj neki ne? NaroU'je le, da se poroči, narobe j t, da hoče verjeti, da /« lahko bi/nekijj kar ni Narobe je, da seznjimporočiidealistka, ki.sigle-de njega laže. kajti to bo trda šola, kjer pri ocenah ne bo gledar^ja skozi prste. Naj ne kl(fi'eta žene v gostilni tisti, ki Je nikoli ni prai' ljubil in ki nima pojma, kaj bi to sploh naj bih. Naj ne molči o trpljenju v zakonu ťtsta, ki itna dve nogi in lahko na njih odiile. J*rava ljubezen rutmreč ni brezpogojna i/l to listi hipy ko poseže na območje vaše o.sebnosti vaše ljubezni do sel^. Če se in\Mjete in trpite, to ni !jid)ezen. Jasno, st\'ari sicer niso tako preprv.ste, da bi jih reševal takle stolpec. vendar pomislite, zdaj, ko je mimo Valentinovo, kuj je v resnici ljubezen. Da je ne boste zamenjevali s pasesh'nostjo, žejo po partnerjevem imetju, željo po sadovUt njegovega usj^ha, željo po lastnOi potomcih, željo po lUo-pLuičnem pologu stran od vaših prejšnjih težav. Če vas torej partner spoštuje. Če rada preživita veliko ča.sa skupaj če sta raje drrig z drugim kot pri prijateljih, v .službi ali celo pri starših, če Je pogowr, i' katerem imata nasprotna stališča, zanimiv in ne prepirljiv in se oba iz njega kaj naučila, čednigpo dntgemza nameček čutita poželenje. Če sta v razmerju doži\ 'ela krizo in sta jo znala dobro rešiti, če se znala prepirati tako. da skleneta kompromise, če hrepenita po dotiku dntgdnigega ^ hja, gre pri tem verjetno za čLsio pravo IJnlxzen! ■ frena Jakopanec Mlekarna Ce/e/a J^ja vas V enem letu dosegli evropske standarde ŠENTJUR PUl CEUU, 7. ťebru-aria Dru^o najvťčjii mlekarn» v Sloveniji, nik'ktimo Arja vas, oskr-hujť T mlekom 23 kmelijskih /a-(lru|i na ^ir^em celjsko-koroškem ohmoćju oziroma 18(H) kmelij. Lani je Tli lekarn a ml kupila in tudi predelala največ mleka v Sloveniji • milyona litrov; kar je 11 od* Klotkov več kot leta 1999. Slahe tričetrtine surovine so predelali v sire. preostale količine v širiik i/-hor fermentiranih i/delkov. lojc le nekaj podatkov, ki jih jena laviVd veterinarska uprava ob ohisku januarja lani. Vlaganja so jih stala 270 milijonov mlarjcv, »To je mle-ksimo precejšen /aloc;y. ki ao nam ^a ol> zadnjem obisku pri/nali tudi inšpektorji Evropske unije (EU). Naši mlekarni so namreč dali žele-no luč hv*y/, mlečnih i/delkov v olje iirejene ;^iviiski>'pre* delovaine obrate v Sloveniji. Menim, da smo s tem nitredili precejšen korak v prizadevanjih /a preživetje ol) vstopu Slovenije na zahteven koň- mo mlekarne tiste, ki l)od<» morale poskrbeti za obstoj in delovanje kmety. Čeprav hi lahko v Sloveny! pridelali od 7 do K0<> milijonov li« trov mleka na ktiK |X»>7;r<»čajo težave že obstoječe pridelovalne zmogljivosti. Ntlekame danes cKikupijo 450 milijonov litrov mleka, od tega ga prihlii^.no tretjino izvo/ijo, 300 milijonov litrov ^a porabimo donm. S tem smo Slovenci po pfir.dn mleka in mlečnih izdelkov še vedno na repu evropskih dr/av; Kljub ne^otsti Žc posebej podčrial, jc mleko njihovih dt^bavi-icljcv najkakovostnejše v Sloveniji, saj VCĆ kol polovica odkupljenih količin sodi v prv: kakovosini riizrcd. /iil, spodbudnim proizvodnim rezu kalom ne sledijo finančni. Vseh piwlovnih biJanc za lani siccr Se niso izdelali, bodo pa za uspeh štcH ie bodo le pokazale, da so poslovali hrç/. izgube. Razlogza taksno slanje jc Jakob v precejšnji meri pripisal »Slovenski» mlek(»Je Inipe od evropskega, kar pa se ne odražii v ceni. V EU vel^iajo /a nas stro/ja merila kol za njihove pridelovalce. Pri nas st» tudi pof^oji za pridelavo stro/Ji kol v EU čeprav teh dejstev nekateri noCi^jo priznati.« V natlaljevanju gov(»ra se ,|e Jakob \prašnl. kako naprej. Stanje v dejavnosti je vse prej kot spodhutlm». po-slulia pri reševanju, ki ga pričakujejo od države, pa praktično ni. med mlekarnami in pro-izv^ialci mleka je označil kot naporna in izrazil prepričanje, d!i niso sa- Med 181M3 proizvajalci so največ mleka lani pridelali na kmc liji Marjane in Franca Rotnika iz Raven pri Si^Sianju (več km 4fi3 tisoč litrov mleka), na drugo meslo sla se z veČ kol 438 iLscv.^ lilri oddanega mleka uvrstila Damjan in Jože C elina iz vSp. (»ru--Šovclj pri Šempetru v Savinjski dolini, ircija naj* večja dobaviteljica mleka pa je bila Terezija Verčkovnik iz Podgorja pri Slovenj (Iradcu, Jožica In 1'ranci Rotnik sia nam ob tej priložnosti povedala, da so pogoji pridelave vsako lelo teřji. t^slila jih je suša, p1n dobimo med 67 in 69 SIT /.a liter. Moram pa hkrati naglasiti, da so iú dosego lega jMitrebna velika vhiganja.« - ti i ^ kup mleka v Sloveniji pitvečala. NaJ-već^je mlekarne so ga prejšixii mesec odkupile od 8 eli, bodo \r,i predlaganim p('>d-jctjcm Erl Zibki, Csoteehu in Eric u podelili obrno Cna pn/nanja /a urejeno delovno okolje in lo (^b praznovanju 150-lctmcc (îospodar-skc zbornice Slovenije. Tudi s predlogom za podelitev republiške nagrade za izjemne gospodareke dosežke podjetjema Esoleeh iz Velenja in Cigale Nazarje niso uspeli, lema piKijeijema bodo prav lako podelili območni priznanji. Sicer pa direktorica Savinj-sko-šalcSke območne zbornico Alenka Avliersek med največje uspehe preteklega leta postavlja ustanovitev Območne razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije, 3. srečanje malega in velikega gospodarstva, akcijo zbiranja pomoči Gorenju (zbrali so 97 milijonov tolarjev) in seveda opravljanje vseh na- Med največje uspehe lanskega leta štejejo v upravnem odboru Savinjsksti mladih- Podobnega innenjaje bil Milan Forštner (Fori), ki je menil, da so dellcitiďni poklici v našem gospodíďstvu podcenjeni, zato se mladi zanje ne odločajo, v podjetjih pa jih morajo nadomeščati z "uvoženo" delovno silo. Srečko Meh (župan mestne občine Velenje) je predlagal, da bi bilo dobro, če bi zbornica "zbrala" strateške usmeritve podjetij, predvsem z vidika tistih novih naložb, ki so prostorsko (omejene. Predlagal je ludi, da .se upravni odlw zbornice vključi v razpravo o razrešitvi komunalnih vprašanj in prometne ureditve Velenja. Prisotni so bili enotni, da je t reba srečanja velikega in malega gospodarstva nadaljevati tudi vprihodnje. saj je njegov osnovni namen izmenjava ponudbe in povpraševanja, sodelovanje pa je iz leta v leto bogatejše. Vseeno pa so ludi kritično ocenili lansko srečanje, na katerem je bila udeležba mnogo preskromna. Dr. Milan Medvedje ob tem menil, da bi morali dati večjo pozornost plenarnemu delu srečanja, ki je bilo tudi doslej uspešno. ■ Mira Zakošek Kovinoplastika Povše Iz Smartnega ob Pakl Znanje, izkušnje, sposobnosti in zmožnosti Kovinoplastika Povše iz Rečice ob Paki je eno večjih, če v tem trenutku ne celo največjih zasebnih podjetij v občini Šmartno ob Paki. Za-paslujc 7 delavcev, lanskega novembra in decembra, koje proizvodnja polizdelkov oziroma podsklopov iz plastičnih mas tekla 24 ur na dan, pa je priložnost za zaslužek izkoristilo ludi več študentov. Pred dc^rim letom dniseje lastnik pocljelja Janku Povše odločil za zajeten zalogaj - za postavitev nove proizvodne dvorane, kamor bodo prestavili .Mroje lct<")šnjo pomlad, Čez tri mesece naj bi podjetje pridobili tudi spričevalo odličnosti -certifikat kakovi-tsii [SO 9001. >»Ntčesar ni prišlo samo od svb«. ampak Je vse rezultat trdega dela, zmtnja. i^kii.šenj in nen:i/aclr\je tudi tveganj, kijih zahtevajo nenehna vladanja v p(>S4»dobitev pnii/vod-r\je. Prav slednje Je hilo p4»n»k za dolgoročno sodelovanje z nazarskim podjetje BsSH, s katerim poslovno sodelujemo že (Ki lela 19K7 dalj^. To nam Je v kri/:nih obdobjih omuj^očilo tudi preživetje,« nam je povedal Janko PovSe, dobitnik priznanja župana ob prazncwanju lanskega praznika občine Šmartno ob Paki. Poleg polizdelkov oziroma podsklopov za male gospodinjske aparate se na skwen-skcm trgu Kovinoplastika Povšc pojavlja Se kot izdelo-valka pripomočkov za vr-tičkarje. V priliodnje naj bi dopolnih lasten program z izdelki za áiroko uporabo. Na-k>žba v dodatne proizvodne površine bo omogočila nova delovna mesta. «Rad bi zaposlil strokovnjake, ki se bodo sp4>so{>nl «Ki/vati na izzive, ki bodo sptKSf^ni konkurirati tudi na zahtevnih evropskih trgih.» Mimogrede Kovinoplastika Povše uvozi na leto za približno 470 tisoč nemških mark posebnih ter-moplastov, za ene od vrst plastičnih mas pa imam tudi dovoljenje ameriške agencije NASA (edini v Sloveniji). Na osnovi dosedanjih izkušenj Janez Povše ve, da bo zastavljene z>ahievnc cilje težko doseči v kratkem času. Bilo bi lahko drugače, je prepričan, če bi družba podpira razvper-Adriano Magdovski, Tanjo Šterman in Erika Šulerja. Velenjski publiki se je v oi^elski dv<»rani velenjske glasbene šole prvi predstavil Erik Suler. Mladi, 22 lel star, pianist Erik Šulcr je predstavil z deli Chopina, Liszia, Skcr-janca, Rahmaninova in Šo-slakovlOa. cvNOCTUR-NU, cp.27 v cis-molu { F. ( 'hopin), smo dobili vtis, da se za klaviijem nahaja mladi umetnik, kalercmu široki romanlični glasbeni loki niso luji. POLONEZA ,op.44 v fis -molu ( F.diopin ), rabi večji ''marcalo" in večje zibanje mcira. Figure v basu pred reprizo niso izzvenele v najCLsiejŠi obliki. Pavza pred ETUDO op. 25 v c-molu ( F Copin ) jc bila skorajda nujna, da bi se nabrala ''moč" za zahlevno skladbo, v kateri paralelizmi niso bili pod absoluino kontrolo mladega pianisia. V BALADI šl.2 v h-molu (F. Liszl) smo resnično pričaktv vali več **nsanja" in manj "obnašanja"! Dober dramalurSki izbor iz Dvanajstih pre I udi je v L M.Škerjanca nasjc razveselil .manjkali so pa bleščeči (kristalni) odtenki v piano in pianissimo delih. "Zvezda večera " je vsekakor bil S. Rahmaninov, predvsem oba PRELUDIJA (op. 23 v ťis-molu in op. 23 v B-duru ), predvsem drugi preludij, Nikakor nismo mišljenja, da je lu mladí umeinik bil na robu svojih lehničnih zmogljrvc«li, kot je to nekdo pred dnevi napisal, res pa je ,da spIo.Šno, razen "risanja", primanjkuje tudi prava doza muzikalnosti. VOKALIZA (S. Rahmaninov - A. Richardson) se nam je za/dcla "predolga" in ne dovolj glasbeno "prezračena". V zadnji skladbi programa (D. ŠoslakiiviČ - Preludij in ťuga v d-molu) smo do i-veli največjo dozo glasbene racionalnosti mladega pianista. Za ne ravno za-hlevnim preludijem, ki dejansko predstavlja pravo uvodno glasbo, smo slikali monumentalno dvojno fugo, kl jc kol kaka gromada zašlrlela iz kompletnega programa. Vsekakor glasbeno najbolj urejena skladba kompletnega programa in pras^nja skladba za konec zahtevnega pianislične-ga programa. To je področje,v katerem se je mladi pianisi Erik Suler najbolj znašel- al nam je, da la program ni predstavljen na velikem FAZZlOLi-ju, loje vrhunski insirument za lovrsino pianislično liieraluro in na na5o veliko sreč(3 sloji v veliki koncerlni dvorani velenjske glasbene .^le. Organizator koncerta se je oči^ednobal, da bo premalo publike. To se na naše zadovoljstvo ni zgodilo - orgelska dvorana je bila polna. ■ Stavko Šuklar Sredozemske variacije v galeriji KC IN Emerik Bernard, mojster barv VELENJE. 6. februarja -Ime Emerika Remarda gotovo ni neznan» nolienemu ljubitelju moderne umetnosti. Čeprav skromen kot človek. kar je hilo vidno tudi na otvoritvi razstave v galeriji KC IN Velerge, Je velik slikar. In odličen iKdagc^ številnim generacijam hodočih akademskih slikarjev na Ak^idemiji tu lik(»vno umetnost v LJuliljani. Za svoje delo je leta 1997 prejeJ tudi 1'reŠernovo nagrado za življenjsko delo. K "sočnosti" otvoritvenega večera je /agolovo dopnncsel likovni krilik Andrej Medved, ki je poleg tega, da je velik poznavalec del Enierika Bernarda ludi dober relorik. Zalo je bil njegov opis razstave, ki pritegne pogled in naredi veiselje duSi,svež in prijelen. Med dru^m je povedal: *'Na-lo}-ve zelje nje^oveg«! (nalgona \yo sliki slik. r\jef>ove]>a stremljenja po svetlobi, po idealni, po platonični ne-skritosti stvari..." Vabljeni k ogledu. mbš Stikarja in njegove sUke iz zadnjega obdobja Je slikovito predstavit tikovnt tianjski ka^i so aviohton pustni lik Salei^ke doline! Veliko priznanje za značilno masko, ki ne manjka na nobeni puslni prireditvi v teh krajih. Kol takšni se bodovsobolo, 17. februarja, predslavlli na tradicionalnem sprevodu značilnih mask slovenskih krajev v Ptuju. Peter Radoja, ki nam je sporočil to novico, ni skrival zadovoljstva. Na Pluju bodo v sprevodu gledai-civpovorkilelos lahko prvič videli tudi 17 šoSlanjskih ko^ev, ■ mkp Prireditve Kulturnega centra Ivan Napotnll< Večer z Ivanom Sivcem Dřeví, ob I9.1H). Ih> v Knjižnici v Veler\)u spet zanimiv kulturni većer. Tokrat bo gost večera eden na^ih najplodnejših pisateljev Ivan Sivee^ ki je kot svojo enaini^tirideseto kf^jij^o napisal zgodbo o vaškem ^odcii in v njej «»belcKianil vsa mku-lisja med narodnjaki. Pogovor bo vodila Darja Vrhovnik, Sivcu ob strani bo sial ljudski godec Franc Flere. katerega godčevskoživljenje lahko v knjigi prepoznamo. Vstopnine ne bo! Halo! Obiralke so tu! (rledališka skupina KUD SvolMHia Griže ho v soboto, 17. fe-i>ruarja, ob 19.30 v Domu kulture v Velenju uprizorila kome« dijo Ivana Kikeka: Halo! Obiralke so tu. Komedija nas Ih» go* tovo navdušila z bučnim humorjem, ki ga bo iz^.val čas obiralk hmelja, njih4)vih pridnih rok In zl>Hdljivih pesmi, (irižani navdul^ujejo povsod kamor pridejo! Vstopnice liXH) Sll't Literarni večer 1'riher, Peter Iri^iČ in Vida Lipnik. Oh tej priJožm'Kli bodo predstavili žc 4. knjigo izpod peresa sokrajana Dolieia Lipnika. Naslov tokratne je Izza oblakov, izSla paje vzbirkizaloi^be Drumac iz Maribora. Gre za zbirko pesmi, ki jih je avior razdelil na več skloptw, insicer Pogled v nebo, Izlel v vesolje, Ljudje med seboj, Moj leksikon, Kraljestvo gozdov 1er Priložnostni ver/i. Gledališče pod kozolcem Spet živi Po skoraj Irch lelih odmiîra so ljubiteljske odrske deske v Šmarinem ob Paki znova oživele. Gledališče si tokrat gredo srednješolci iz i^bmočja spodnjega Uîka reke Pake, ki se odrskih korakov pravzaprav šele učijo. Delajo pod vodstvom mladega režiserja Mihe Alujeviča iz Celja. Konec marca obljubljajo premierno predstaviiev dela Skriti dnevnik Jadrana Krta- »Naj ptčan« .lože Kranjc, smo prevzeli različne dolžnosti, se izseliii izol>čine in takoječasa za to dejavnost /jnai\jkalo. Zaradi tečaje res zamrl«) delu gle-dali.^-a, ne pa tudi vseh njegovih članjih močeh kot p<».same/niki vključevali pri uresničevanju začrta« nih nalo^ Šmar^ke^a kulturnega društva, \hh\ okri()em kate* re^ delamo,« nam je povedni predsednik Gledališča pod kozolcem Andrej Hofer. Skupinascdmih srednješolcev, ki sose nekaj malega o odru naučili vosmwni Šoli, po trditvah sogovornika, dela z veseljem. Priprave na prcdslavo Skrili dnevnik Jadrana Krla so začeli lani jeseni v obliki delavnice, v kateri so spoznavali osnove teatra. Za njimi so že bralne, pred njimi pa vaje na odru. Konec marca ali v začetku aprila bo imelo priložnost nagraditi njihov trud občinstvo v domači dvorani. Se bo po tej predstavi v Gledališču pod kozolcem še kaj dogajalo ali bo znova naslopQo z^iišje? Andrej Iloferziitrjuje, da se bo, da se bo gledališka dejavnostv Šmartnem ob Paki, ki ima dolgoleUio tradicijo, golovo ohranila Premier Ijubiielji odrskih desk najbrž ne bodo videU vsako sezono, ampak ... Na dolgu ostajajo prejšnji »p(5slavi« kozolčanov gostovanja s predstavo Boeing boeing pri skupinam, s katerimi ivorno sodelujejo, Najbrž pa jc pov.sem padla v vodo ideja, ki jo je srednja generacija pred dvema letoma ponudila starej.^i. Razmišljali so namreč o skupni odnski postavitvi. A, so nekaierim zagodle obveznosti, drugi pa za idejo menda niso pokazali navdušenja. ■ tp 10 v SREDISCU POZORNOSTI ""-^AS 15. februarja 2001 Dobro obiskan letošnji informativni dan na Šolskem centru Velenje Pred zahtevno preizkušnjo Na srednjih šolah, visokošolskih zavodih ter na višjih strokovnih šolah so minuti petek in soboto pripravili informativni dan, na katerih so vodstva ustanov starše in bodoče dijake, študente seznanila z vpisnimi možnostmi. Posebnih novosti ne bo. Čeprav je prejšnji šolski minister odpravil točke, so se te letos v nekoliko spremenjeni obliki spet pojavile. Dejstvo pa je, da so se starši in otroci znašli pred zelo zahtevno preizkušnjo, s^ izbira ne bo lahka. Na centru so z obiskom na informativnem dnevu zadovoljni. Našteli so 958 staršev in dijakov (od tega 525 učencev). kar je približno toliko kol minulo leto. V razpisu za vpis za novo šolsko leto so na centru predvideli prosta mesta v 30 oddelkih. Pričakujejo, da bo približno toliko tudi kandidatov. Ti v objavi gotovo niso spregledali treh novosti: v programu splošne in strokovne gimnazije so v kombiniranem oddelku umetniške - glasbena smer predvideli tudi možnosti izobraževanja v likovni smeri; na Poklicni in tehniški elektro in računalniški šoli bodo izobraževali še po enem dualnem sistemu, in sicer za poklic elek-trikar-energetik. Slednjim je že danes na voljo 24 učnih mest, ki jih je center pridobil s pomoqo velenjske gospodarske in obrtne zbornice. Mesta so bodočim dijakom na voljo na Ravnah na Koroškem, v Slovenj Gradcu, Velenju, Celju. Preboldu in Ško^i vasi pri Celju. Tisti kandidati, ki jih novost zanima, bodo podrobnejše informacije dobili na eni od zbornic oziroma na Poklicni in tehnični elektro ter računalniški šoli centra. Tam bodo med drugim tudi izvedeli, da morajo na eni od zbornic overovljeno učno pogodbo starši oddati na šolo do 22. marca. Na informativnem dnevu so se kandidati zanj že seznanili, kakšne so prednosti izobraževanja. Ena od teh je, da vajenec po končanem šolanju nima pripravništva. Med samim izobraževanjem pa ima več praktičnega pouka kot vajenec za elektrikaija -energetika po šolskem sistemu izobraževanja. Do letos so lahko to možnost izkoristili le tisti, ki jim je bliže izobraževalno središče Maribor. Mimogrede, še poudarjajo na šolskem centru, je v letošnjem razpisu za vpis novincev predvidenih več prostih mest za dualni sistem izobraževanja kot doslej; tretja novost pa je gostinsko-turistični tehnik. Gre za poklicno-tehniško izobraževanje po modelu 3+2. Kot so povedali, so prenovili program tehnik gospodinjskih storitev in iz tega pripravili sodobnejši predmetnik za go- Rok Zibret Mojca Kovač stinsko-turističnega tehnika. Vanj se lahko vpišejo vsi, ki so končali 3-letno šolo za poklic oskrbnik/ca, kuhar, natakar in kuhar-natakar. Se nekaj pomembnejših podatkov: srednje šole bodo zbirale prijave za vpis v začetni letnik do 5. marca. Tako kot nekaj minulih let bomo oddajo o rezultatih prvega kroga vpisa pripravili na Radiu Velenje 7. marca ob 17.uri. Tisti, ki si bodo morebiti premislili, bodo lahko prenesli prijavo iz ene na drugo šolo do 26. marca. Po tem datumu prijave ne bo mogoče prenašati vse do 26. junija, do zaključka drugega kroga omejitve vpisa. Po 26. juniju pa bodo lahko kandidati prenesli prijavo le na tisto šolo, kjer bo na voljo še nekaj prostih mest. Med 525 učenci, ki so se udeležili informativnega dne, sta bila tudi Mojca Kovač z OŠ bratov Letonja iz Šmart-nega ob Paki in Rok Žibret z OŠ Gorica Velenje. In kaj sta povedala: Mojca Kovač: "Pred nami in našimi starši je res zahtevna odločitev, kam naprej. Sama bom nadaljevala izobraževanje na gimnaziji. Mislim, da informativni dan ne vpliva toliko na odločitev posameznika, kam po osnovni šoli, ampak bolj na to, na katero šolo se bomo vpisali. Jaz sem se odločila za velenjsko gimnazijo, saj mi je bila predstavitev življenja in dela na njej najbolj všeč. Pogoji za vpis se mi zdijo sprejemljivi. Prehoda iz osnovne v srednjo šolo se ne bojim, saj sem bila do sedaj odlična učenka, preizkusila sem se tudi že kot mlada raziskovalka. Menim, če se sproti učiš, tako sem se jaz, posebno velikih težav ne bi smelo biti." Rok Žibret: "Čeprav sem o vpisu za poklic rudaija že prej veliko vedel, sem na informativnem dnevu pridobil nekaj dodatnih informacij. Če bom uspešen, se bom kasneje vpisal še za rudarskega tehnika. Kaj je vplivalo na mojo odločitev: morda ugodnosti, ki jih dijakom šole nudi velenjski premogovnik: štipendija, brezplačna prehrana, prevoz, nakup knjig in strokovne ekskurzije ter možnost takojšnje zaposlitve na premogovniku najboljšim petim v letniku. Seveda pa je v tem trenutku moja skrb namenjena uspešno končanemu šolanju na osnovni šoli." mtp utrinek z informativnega dne na Poklicni in tehnični rudarski šoli iiitoieci IK i>iu^TEiajiSTi {:i) Velenjski trg Najslarcjšc ra/glcdnicc Velenja, prvo je izdal na Dunaju Kar! Schwidcrnoch Icla 1898, drugo pa pred letom 1900 velenj-.ski trgovcc Kari Tischicr, kčižejo .svetovljansko p()dt)bo razsežnega trga na katerem se skorajda drenjajo imenitni .sprehajalci. Trški gospodje imajo v rokah sprehajalne paltee. njihove spremljevalke ogrnjenc preko ramen 7. imenitnimi ogrinjali pa se z njimi spogledujejo izpod rožnatih sončnikov. Promenada pa teče na levi mimo enonadstropnih hiš - Smodi-ševe mi/arske delavnice, in Lager-jcve (kasneje Valcnčakove) gostilne in trgovine vse tja do občinske stavbiee, ki so še obdržala videz enonadstropnih trških hiš iz začetka 19. stoletja. Po desni sirani se je promenada vračala mimo dvonadstropnih Gollovih hiš, kjer je bila velenjska gostilna »Zur Post«, kjer bil seveda tudi Gollov poštni urad, mimo Demšičeve trgovine z balkonom, orožniške postaje in razsežnih Bezjako-vih hiš, kjer je lastnik Ivan Rak, večkratni velenjski župan ob koncu 19. stoletja imel svojo mesarijo in edini velenjski ho-tel. Na kar precej prometni glavni (in edini) velenjski ulici pa lahko vidimo še kak koleseij - »paruč« in enega ali dva pogumna kolesarja. Spomin najstarej.šihše živečih Velenjč-anov, ki seže skoraj v tiste čase, koje Velenje štelo nekaj čez šestdeset hiš, v katerih je živelo okoli petsto duš (po uradnem štetju je leta 1900 imelo Velenje 65 hiš in 529 prebivalcev) pa ve povedati, da sovcelem Velenju kočijo ali koleseij premogli Ic trije; c.kr. poštar Johann Goli, veleposestnik Josip Skaza (Špenkov Pepček), in lesni trgovce ter posestnik Andrej Iludovernik, ki so se z njimi vozili le po vsakodnevnih poslih, za promenado pa ni bilo časa. Trg je bil tako preko tedna dopoldne slej kot prej prazen, prav tako kol ludi številne gostilne, ki so se počasi polnile šele proti večeru. Promenade na velenj.skera trgu tudi tedaj ni bilo, saj so ob večerih zašli v gostilno le redki premožnejši obrtniki in posestniki, ob koncu šihta pa še premogarji. Žene enih in drugih pa so ostajale doma. Celo otroci se po trgu niso igrali in preganjali; najbolj mir za igranje so imeli okrog trške cerkvc Matere božje ali pa na Ježovnikovem dvorišču (mesarija in gostilna), kjer jih nihče ni odganjal. Trg je bil ledai cel dan v glavnem prazen in šele, koje bilo v Velenju predi, svetovno vojno ustanovljeno pevsko društvo, so se mladi pevci včasih zvečer ustavili pred Tišlerjevo štirno in kalero zapeli. Zalo pa se vsi spominjajo manj romantičnih plali vclenj.skega trga; laje bil ob suhih dneh tako prašen, da seje močno prašilo za vsakim vozom, kije peljal skozi trg in gíxspodinje so morale imeti te.s-no zaprla vsa okna, ki so gledala na trg. ( )b deževnih dneh ni biki nič bolje, saj je tedaj trg spremenil v blatno močvirje, ki je bilo komaj prehodno z visokimi škor-nji. Trško županstvo jc zalo redno najemalo »bekmaherje«, ki so to blatno brozgo grabili in strgali na velike kupe z.a v.sakega hišnega lastnika posebej, če je bilo v tej brozgi še kaj živalskega blata so bili laki kupi še dragocenejši, saj so jih hišni lastniki, ki so imeli laslne hleve in lasten gnoj. redno prodajali Iržanom, ki so imeli le vrtove pa nič živine. Konjske fige in s'veži kravjeki so še kar topli romali na te kupe pri čemer je včasih prišlo tudi do kakega prepira na čigavem delu ceste je kravjek padel na lia. Nanje pa so prežali tudi olr/m)sli dejal šmarški podžupan Franc Fužirso mladi zgodovinarji v leh Iclih izdelali I2zg()dovin-sko-einoloških nalog z različnih področij življenja, kraja in ljudi v njem. 159 učenccv seje vpisalo med avlorje na-l venskega kulturnega praznika je KPD Franc Schreincr pripravil tradicionalno srečanje pevskih zborov. Bilo je 14. Po vrsti, na njem pa je .sodelovalo 12 zborov. Skupaj je nastopilo kar Ifif) pevcev. Obis- kovalci so igcmno toplo sprejeli vseh 22 zapetih pesmi, najdaljši aplavz pa si je z.a-siužila ruska Narodna "Dvanajst razbojnikov". V priredbi mlade zborovodkinje Katarine Puslinek jo je zapei Mešani pevski zbor Andraž. Poleg pevcev iz Andraža so na koncertu sodelovali še Mlajši pevski zbor Šentilj, MePZ KUD Lipa Konovo, MePZ Šentjřmž na Peči (Vinska Ciora), MoPZTrim društva Kavče, MePZ Šentilj, Voglarji iz Vinske Gore, kvintet Po domače. Pevke iz stare vasi MoPZ Ponikva in domača v(jkalna skupina Orťej... ■ M.H. 15. februarja 2001 GASILCI 13 Iz dela gasilskih društe» M Priprave na 50. letnico društva BEVCE • Na rednem letnem občnem zboru, množično obiskanem kot vedno, so se člani PGD Bevče uvodoma ozrli v minulo leto io zaključili, da so z njim zelo zadovoljni. Pa čeprav so plan, ki ni bil skromen, še razširili in res veliko postorili pri ob-n<»vi doma. "Zavedamo sc, da je prod nami jubilej - 50. obletnica obstoja drušlva. Zavedamo se, da smo dediči stvari, ki so jih ustanovili, jih Poveljnica in predsednik PGD Bevče Siiva Fr/škovec in Vlado Videmšelc "Najlepše darilo ob obletnici bo novo kombinirano gasilsko vozilo. " začrtali, jim dali moč življenja naši predniki, naši slarši. Na nas je dolžnost, da vse to ohranimo, izboljšamo, moderniziramo in s tem poskrbimo za našo prihodnost in prihodnost zanamcev," je zbranim med drugim povedal predsednik društva Vladesečeve domačije. &13 21.45 Claire Oolan, amer, film 23.15 Premo&ii mot Sved, film 00.40 Simpsonovi 01.50 Videospolnlce 07.00 Dobrojutro, Slovenija 10.00 Večna ljube;ren, nad. 11.00 Mola usoda si li, nad. 11.50 Milady, nad. 12.45 TVprodaja 13.15 William Tell, nan. 14.10 Otročki zdravnik, nan, 15,05 TV pnidâja, nan. 15.35 Sky Bo 15.45 Oprah show 16.35 Milady, nan. 17.25 Moja usoda si (i, nad 16.20 Večna ljubezen, nad. 19.15 24 ur 20.00 Utrip srca, amer, film 21.40 Urgenca, nan. 22.30 Prijatelji, nan. 23.00 JAG. nan. 23.50 Taksi. nan. 00.20 24 ur, ponovitev HmnmU 27 «2 09.00 09,05 10.05 10.10 10.15 11.15 18.20 16,25 18.30 19,30 19.55 20.00 20.30 21.00 22.15 22.20 22.50 22.55 Naj spot dneva V mojem koški je pa maviica. ponovitev Vabimo k ogledu Naj spot dneva Naj spol. ponovitev glasbene oddaje Videosuani Naj spot dneva Regionalne novice Bonanza, nad. 22/21 Obvestila Vabimo k ogledu / Oglasi Vredno je sKipiti, obiskv muzeju Zdravje Iz narave Odprla tema, kontaktna oddaja (3. TV mreža}-MÉDUSKI Z/yčila, šport, vreme 23.00 Oddaja o kulturi 23.10 Brez reza DO.10 intemiezzo, opera SLOVENIJA 2 01.50 SPva85L(M),1,tek 04.50 SPv9s5L(M).2,tek 0B.15 VkJeospolnve 09,20 Noro zaljubliena, 38/47 09.40 PravasWar. 13/13 10,05 £mlly z mesečeve domačije, 6/13 10,50 SPvasSL(2),1.lek 11.50 SPvnord,disc,8kokl 13.40 SPvasSL(2),2.iek 14.30 SPvnord,disc.5km(ž) 15.20 Koi nba San Antonu: Minnesota. posnetek 16.50 SPvasSL (M), posnetek 17.50 KoSarka nba action sledi liga prvakir^ v rokom^u Valencia;Krim Neutro Ro* berts 19.30 VkleospotnKe 20,05 Nove pustolovščine Nko- lasa Hulota, 7/13 20.50 Cikcak 21.25 Končnea 22.25 Opemba1l1,nemškifllm 23.55 Videospotnk» ~ 1 OBOO TVprodaja 08,30 Zajec dolgouhec in prija* lelji 10.00 Power Ranger, nan. 10.30 Navitunka 11.00 Šolski hodniki, nan. 11.30 Šolska košarkarska liga 12,30 Amerik gimnazija, nan. 13.00 De2ela pred Časom, ris film 14.20 Resnične zgodbe o umetnem srcu. dokum.oddala 14.50 Prva izdaja, nan 15,40 Ćmo bele vezi, amer, film 17.20 Obalna straža, nan. 18,10 VIP 19.15 24 ur 20.00 Medvedek, amer film 21.45 Športna scena 22.30 Nixon, amer, lîlm 01.50 24 ur. ponovitev kanali 2T a2 09.00 Naj spot dneva : 09,00 i 10.00 • 10.50 09.05 Miš maš. oddaja za otro- ke. ponovitev j 11.15 10.05 Vabimo k ogledu 10.10 Video novice za gluhe in naglušne, ponovitev j 11.35 11.35 Videostrani ia5S Naj spot dneva j 12,20 19,00 Avtomobilsko zrcalo, od' daja za ljubitelje avtomo* 1 12.25 blllzma 1 13.25 19.30 Obvestila j 14.15 19,55 Vabimo kogledu/Oglasi i 14.35 • 15.25 \ 17.00 20.00 965. VTV magazin, reg. infonnatlvni program 20,20 t3last}eni labirint, oddaja z narodno-zabavno glasbo i 10 00 21.20 Kotlarstvo n^č in da* i 19.30 nes, dokumentarni zapis 22.00 VTV magazin, pon. j 20.30 22,20 Naj spot dneva 22.25 Videostrani 1 21.45 Miš Maš, odd. za otroke iz pon. odd. Dobro jutni 964. VTV magazin Športni torek. Športna In-formativna oddaja Športni gost, gos^e v studiu: RK Prevent Slo-veni Gradec Vabimo k ogledu Glasbeni labirint, oddaja z namdno-zabavno glasbo Iz sred. odd. Dobro jutro 965. VTV magazin Iz pet oddaje Oobro jutro Vkleostrani Ministrski stol. pog. v studiu, gostja; Andreja Rihter, min. za kulturo Uelo na črno. am, t, Nai spol, gost Slavko Ivančič Odprta tema: Zakon o var^u pri delu Vkleostrani SLOVENIJA 1 08.00 Utrip 08.20 Zitalo tedna 08.40 Pod piramido 09.10 Zares divje živali. 12/26 09.35 Rdeči grafit 10.00 Odprava zelenega zmaja 10,30 Resnična resničnost 11.05 Dosežki 11.25 Na vrtu 11.50 Umetnosrživljenja po svetu 12.20 Sledi, oddaja o ljub. kulturi 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Ljudje in zemlja 14.20 Polnočni kjub 15.30 Pisave 16.00 Dober dan. Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Mikin Makinčilopls 16.55 Telebaiski 17,20 Radovedni Taček 17,45 Receptzazdravoživljenje 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 18.45 Risanka 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Gozdarska hiša Falkenau, 6/13 21,00 Goreinljudje 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Ta veseli dan ali Matiček se ženi. SNG drama 01.05 Recept za zdravo Življenje SLOVENIJA 2 06.00 Simpsonovi, nan. 08.20 Videospotnice 10.00 Nash bridges, 12/22 10.40 Grof Monte Cristo. 3/S 12.35 Planeti, dokum, serija 13.30 Cikcak 14.00 Sobotna noč 16.00 Pripravljeni, oddaja o sk^v, voiskj 16.30 Raymonda lma|o vsi radi 17.00 Nash bridges, 13/22 18.00 TeleM.tvManbor 16,30 Jasno in glasno 19.30 Videospotnica 20.05 Skrivnosti vojne, 1/13 21.00 StudiociV 22.00 South park. nan. 22,30 Metropolis 23.00 Brane Rončel izza odra 00.40 HenryV., ang. illm 02.50 Simpsonovi, nan. 03.10 Videospotnice " J 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Večna ljubezen, nad. 11.00 Moja usoda si ti, nad. 11.50 Milady, nad. 12.45 TVprodaja 13.15 Športna scena 14.10 Otrošk)2dravnik,nan. 15,10 TVprodaja 15.35 Sky Bo 15.45 Oprah show 16.35 Milady, nan. 17.25 Moja usoda si ti, nad, 16.20 Večna ljubezen, nad. 19.15 24 ur 20.00 Sedma nebesa, nan. 21.00 Jumpin'Jack Flash, am. f 22.50 JAÛ,nad. 23.40 Taksi. nan. 00.10 24 ur, ponovitev •canall 27 09.00 10.00 10.20 10.25 10.30 11,30 18,20 18.25 18.30 19.30 19.55 20,00 21.05 22.35 22.40 23.25 22.30 Dobro jutro, informativno • razvedrilna oddaja 965. VTV magazin, pon. Vabimo k ogledu Naj spot dneva Glasbeni labirint, pon. Videostrani Naj spot dneva Regionalne novce Bonanza, nan., 23/31 Obvestila Vabimo k ogledu/Oglasi Poslanska (»sama, pogovor v studiu (3. TV rnrtôa) Košarica, posnetek tekme, Union Oiimpija : Pivovarna Laško Regionalne novice Iz oddaje Dobro jutro Naj spot dneva Vrdeostmni SLOVENIJA 1 08.00 Odmevi 08.30 Mostovi 09.t0 Srebmogrivi konjič 09.30 Radovedni Taček 09.50 Oddaja za otrc^ 10.25 Receptzazdravoirvljenie 11.15 Naokoh po Nemčijf 12.05 Qo:dar^ka hiša Falkenau 13.00 Poročila, šport vreme 13.40 Ta veseli dan ali Matiček selem. SNG drama 16.00 Oddaja tv Maribor 16.30 Poročila, šport, vreme 16,45 Glasbena šala,1. oddaja 17.00 Ranč pri Kraguijčkovi seflmci, 7/14 17.45 Zibelke svetovnih kultur, 3/4 18,45 Risanka 19,00 Knjnfka 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Peta hiša na levi, 5/6 20.35 Sprehod z dinozavri. 5/6 21.10 AkluaJno 22.00 Odmevi, šport, vreme 22,50 Zaupanje, 2/2 00,05 Zibelke svetovnih liiltur SLOVENIJA 2 08.00 Sin^sonovl 08.20 Videospotnk:a 08.50 SPvnofd,dlsc.10kmi) 10.00 Nash bridges, 13/22 10,40 Skrivnosti vojne, 1/13 11.30 Nove puslok)vščlne Nico- lasa Huiota, 7/13 12.15 TVprodaja 13.20 SP v norel.disc, skoki a kombinacijo 13.50 SP v nord.disc. kombinacija, štafeta 4x5 15,00 Studio city 16.00 Metropolis 16.30 Raymonda imajo vsi radi, 5. del 17.00 Nash bridges, 14/22 18.00 Tisoč akrov, amer, film 19.40 VkleospotnKe 20.05 Glasbeni festivali 20.35 Liga prvakov v nogometu: PSG-Milan, prenos 21.00 La pirate, franc film 22.20 Alna, evrop.dokum.lllm 22.45 Svetpomča 23.15 Sin^sonovl, nan. 23,40 Evina sreča, nemški fim 01,10 Vkleospotnice 07.00 Dobm jutro, Sk)veni|a 10.00 Večna ^ubezen, nan. 11.00 Moja usoda si ti. nad. 11.50 Milady,nad. 12,45 TVprodaja 13.15 William Teli, nan. 14.10 Otn^ški zdravnik, nan. 15,05 TVprodaja 15.35 Sky So 15,45 Oprah show 16,35 Milady, nad. 17.25 Moja usoda si ti, nad. 18.20 Večna ^u bežen. nad. 19.15 24 ur 20.00 Ljubosumne!, amer, film 21.40 Naša sodnica, naa 22.30 JAG, nan. 23,20 Taksi, nan. 00.00 24 ur, ponovitev umnmn 27 46 S2 09.00 Naj spol dneva 09.05 Poslanska pisarna, pon. 10.05 Vabimo k ogledu 10.10 Košarka, posnetektek-me, Union Oiimpija : Pivovarna Laško 11.40 Bonanza, ponovitev 12.40 Videostrani 18.25 Najspotdneva 18.30 Bonanza, nad . 24/31 19.30 Obvestila 19.55 Vabimokogiedu/Oglasi 20,00 966. VTVmagaan,re9 informativni program 20.20 Športni torek, šporma in- tonnativna oddaja 20.45 ^portnikleta20COvVe' lenju, skrajšan posn, prir, 21.30 Evropski turnirji v golfu 22.00 ATV predstavila 22.30 966. VTV magazin, pon. 22.55 Sponnl torek, pon. 23.15 Najspotdneva 23.20 VkJeostrani SLOVENUA 1 08.00 Odmevi 06,320 Dober dan. Koroška 09.00 Risanka 09.10 Babar. 58/78 09.30 EbbainOidrik,5/9 10.00 Ranč pri Kraguljčkovl sedmici, 7/14 10.25 Lingo, h/igrica 10,55 Zibelkesvetovnihkuftur, 4/4 11.50 Peta hiša na levi. 5/t 12.25 Sprehod 2 dinozavri, 5/6 13,0 Poročila, šport vreme 13,30 Obzoriaduha 14.00 Srečno pot, Chariie Brown, amer. Illm 15,20 Aktualno 16,00 Mostovi 1630 Poročila, Sport, vreme 16.45 Ma^e Sive celice, kviz 17.45 Nosorog in dmščiia, 5/13 16,45 Risanka 19.0 Kronika 19,30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Butcher boy, irsko am, I. 22.00 Odmevi, špori. vreme 22,55 Svetovni izzivi 23.25 Umetnost violinske igre, dokum. oddaja 00.25 Divertimento in Es, burleska na Mozartovo glasbo SLOVENIJA 2 08,00 Simpsonovi 08.20 Vkieospobiice 10.00 Nash Oridges, 14/22 10.40 La pirate, hanc. film 13.40 Leta minila, 3/7 14,10 Allca, evrop.d<^m. fîlm 14.35 štafeta mladosti 15.30 PokalTOPleam5(Ž), Cetrtfinale, odboika 16.30 SPv nord.disc. sprint F M,Ž, posnetek 17,00 Nash bridges, 1^2 17.55 SPv nord.disc skoki 19.30 Videospotnice 20.05 Liga prvakov v nogome-tu: La?io-Real Madrid, prenos Iz Rima 23.30 2&iška z vlaka, 2/2 01.05 Perfect mind, nemški film 02.40 Vldeospobiice 07,00 Dobro jubo, Sk>venyd 10.00 Večna ljubezen, nan. 11.00 Moja usoda si 0, nad. 11.50 Miiady.nad. 12,45 TVprodaja 13.15 Wil^am Teli, nan. 14.10 Otroški zdravnik, nan. 15.05 TVpmdala 15,35 Sky Bo 15.45 Oprah show 16.35 Miiady.nad. 17.20 Moja usoda sib, nan, 16,15 Večna Ilubezen, nan, 19.15 24 ur 20.00 Ko skrivnosti ubipio, m. f. 21.40 Newyorška polletja, nan. 2a30 JAG, nan. 23.20 Taksi, nan, 23,50 24 ur, ponovitev 27 M sa 09.00 10,00 10.20 10,45 10.50 10.55 11.40 12.40 18,20 18,25 18,30 19.30 19.55 2oœ 20,50 20.55 21,00 21,30 23,00 23,50 23.55 Dobro jUtro 966. VTV magazrn. pon. športni torek, ponovrtev Vabimo k ogledu Naj spot dneva športnik leta 2000 v Velenju, skrajšan posn. prir Bonanza, ponovitev Videostrani Naj spot dneva Regionalne novtee Mladinski program • &ds za nas'Sta rnoški in genska res lahko samo CKijaiela'^ Obvestila Vablmokogledu/Oglasl Video top. odd. z glasbenimi videospoti Regionalne novice Naj spot dneva Viva turistica, oddaja o turizmu Košarka, posn. tekme. Pivovarna Laško. Kraški zidar Iz oddaje Dobro jutro NaI spot dneva Videostrani 15. februarja 2001 ""HlM MODROIB1ËILA KRONIKA 17 Trčil v štor, vozilo se Je prevrniio v čctrlck, 8. februarja, malo po polnoči, sc je na regionalni cesti pri Smartnem ob Paki. zgodila prometna nesreča, v kiileri seje hudo poškodoval 22-lelni v^iznikosob-nega avtomobila T. Ž. i/ Skornega pri Šoštiinju. Vozili/Šm<4rtnegaobPaki proti Paški vasi. V dvojnem ovinku je i/gubil oblast nad vozilom in zapeljal desno izven vozišCa, kjer je vozilo ireilo všlor in se prevrnilo na streho. Hiša slruarja. je vk>mjlee iz kioska na Trgu mladi>sti v Velenju, odnesel glasbeni stolp z zvočniki in nekaj menjalnega denarja. Lastnika E. S. je t>škodoval za okoli .SO.OOO tolarjev. Dvakrat prenočii na postaji 27-letni B. M. iz Velenja je v zadnjem tednu kar dvakrat prenočil na policijski postaji, pi^d budnim nadzi>rom policistov. Prvič. 11. februarja, po tistem, ko je v Kava baru na Stantetovi preveč hrupno in nasilno zahteval pijačo. Policisti, ki so prišli na kraj, da bi mu dopovedali, da tako ne gre. s prepričevanjem na kraju niso uspeli, zalo so ga vzeli s seboj. Drugič pa dan kasneje, ko je javni red in mir kršil v prostorih zdravstvenega doma. Tudi tam so bili policisti na kraju samem neuspešni in ni šlo drugače, kot da ga vzamejo še enkrat s seboj. Gre za marihuano? Velenjski policisti so pri pregledu avtomobila, last 19-letnega M. P. iz Velenja, parkiranega na parkirišču pri **kinta — kuntc", našli v skritem delu avtomobila 17 za-v. Premogovnik Velenje jim je odstopil hišo in vad-biščc v Pesju. Tam bodo v začetku marca začeli s pomladanskimi tečaji šolanja psov. Pridružite se jim! ■ M.Zâkoéek 18 SPORT IN REKREACIJA 15. februarja 2001 RK Gorenje Brez težav med osem Ri>k(>m«tuši veknj.skt^u (ïo-renja so se po pričakovanju uvrstili v četntinale sloven-skti(>a pokala. Tudi na povratni tekmi v 'lï'biivijali s» bili boljši (id domačega Avto mi kolica Ktidar, prema-|!alîsoj{a s sedmimi/iidetki razlike (37:3«). V Trtmvljc so odpotovali s presežkom enajstih zadetkov s prve tekme, zalo je trener Miro Po?un v.sobotodalveč priložnost kot sicer mladim igralccm. Po dolgem okrevanju po operaciji je znova zaigral Štefaniů, trener pa je bil na koncil nadvse zadovoljen z njihovo igro. Podobn<.> kot na prvi je tudi na povratni dosegel največ zadetkov za Velenjčane Rutenko, zanimivo - obakrat 12. BoPi od njega je bil v soboto dtimaii igralec Čop, ki je kar trinajstkrat poslal žogo v gostujočo mrežo, na prvi tekmi pa le enkrat(:). V soboto v Velenju Celjani Tekma v Trbovljah je bila za trenerja Mira Poi^unazadnja preizkušnja pred sobotnim Prva četrtfinalna pokalna tekma: Termo (ŠL) • Gorenje 25 :30 nadaljevanjem pivenstva, ko bodo v Rdeči dvorani (ob 19.1)0) gostili Celje Pivovarno Laško. Pred začetkom drugega dela prvenstva je Miro Požun povedal: "V pripravljalnem delu smo odigrali veliko tekem, več kot deset. Na vseh smo zmagali, čeprav smo imeli za nasprotnike močne ekipe, tudi hrvaške prvoliga.k'. Izgubili smo le s slovensko reprezentanco (25 : 26). 'R) potrjuje, da smo zelo dobro pripravljeni za prvenstvo in gotovo bodo ljubitelji rokometa - upam. da bodo dobro napolnili Rdečo - v sti-boto videli zanimiv dvoboj. 'lô bo tekma dokazíwanja. v kateri mi nimamo kaj izgubili. Kot aktualni dr;?avniprvaki "morajo" Celjani zmagati. Zaradi tega bomo lahko mi zaigrali nekoliko bolj sproščeno." Očitno Celjani zelo spxištujejo sobotnega nasprotnika, saj so menda posneli tekmo v Trbovljah. fl vos KK Elektra So se ustrašili priložnosti? Košarkarji li^lektre sila klavrno napadajo pr\'o ligo. Odkar seje v áošlunju začelo glasno govoriti o novem cilju • prvem mestu, so izgubili kar štiri od petih tekem. V soboto jih je v domači dvorani premagal še Hrastnik« 96:89. Očitno niso kos odgovornosti. Sobotno tekmo so začeli odlično in v prvi četrtini povedii s 26 : 11. Prednost pa so hitro zapravih. Hrastnik se je pri-blii^iil predvsem po zaslugi izvrstnega Gjuda, ki je v drugi četrtini dosegel 17 točk od skupnih 29. Kovačcvič je v prvem delu odlično pokrival Žitnika. ko pa si je nabral štiri osebne napake, se jc lahko tudi Žitnik razigral. V drugem delu jc bila tekma izenačena. Ko sta sodnika na začetku Ziidnje čelrline dosodi-la Rizmanu sumljivo peto osebno napako, so goslje začutili svojo priiožnist. Petnajst sekund pred koncem srečanja je Karlo zadel oba prosta meta za izenačenja na 1% zadnjega napada pa gostje nistî izJioristili. So pa sanjsko začeli podaljšek, s tremi zaporednimi trojkami so pobrali voljo dL> mačinom in zasluřeno odnesli U;čki izSoiltanja. Po tem porazu so Šo.štanjčani zdrknili na četrto mesto, i^e naprej vodi Koper (31 ), 2,1 Irast-nik 30, 3. Maribor in četzrta Elokira (cpbe ekipi imata po 29 točk). Zakaj tako Coma boysî!? še dodaten grenak priokus sobotnemu porazu so dodali z neprimernim vedenjem velenjski navijači Coma boysi. Že med tekmo so uničili Štiri mestne luči pred dvorano, nekaj maturiainc škode pa so povzročili tudiv njej. Igralci in uprava Clektre si seveda želijo veliko navijačev na svojih tekmah, vendar taksnih, ki bodo znali Športno navijati. V soboto bodo košarkarji Eiektre gostovali pri ljubljanski ekipi -lurij Plava laguna. Po tekmi sla povedala: Darko Mirt. trener Eiektre: "V nepravem času smo prekinili zmagoviti niz v domači dvorani- Izgubljene točke bomo morali nadoknadili v gosteh. priložnosti pa ni večvciiko. Igralci psihiČTJo ne zdrJiijo teh pri- tiskov. Predvsem bodo morali spremenili odnos do sodnikov. Zameriti pa jim ne gre nič, borili so se, vendar niso zdržali do konca." Željko Kovačevič. igralec Eiektre: "Na tekmi smo se dt>-bro borQi. Z nekaj potezami pa sla sodnika vplivala na potek Odbojka ••••••••«•«■••v Kljub porazu še vedno na vrhu Odbojkarji Šoštanj -Topolšice so po tesnem porazu v prejšnjem kolu doživeli še enega, lokrat jih je presenetila ekipa 2uičeml)er-ka, ki se prav tako bori za napredovanje v prvo ligo (1 :3). Da so gostje priSli p<") zmago, so pokazali že v prvem nÍAi, ki so ga dobili. V drugem so jim domači vrnili in izenačili rezultat. Odločilen pa je bil tretji niz, ki so ga Dolenci dobili na razliko 33 : 31. pri čemer sla jim bila v veliko pomoč si.idnikii, ki sta v zaključku vzela stvari v svoje mke. Žužerabcrčani sos tem dobili zalet, domačini pa se niso uspK'li pobrati in izgubili še en niz io s tem tri točke. Po novenj porazu zna.ia njihiw naskok pred drugim'Iriglavom le še dve točki, pred tretjim Žužemberkom pa tri. V naslednjem kolu (17.2.)bixlogostovalipriekipi LIPPoljčanc. Šoštanj - 'lopolSica: Medved. Mihalinec. Babnik. I Iriben^ek. Pa-vič, Sovinek, Bujak. Sevčnikar D. in S., Kugovnič, Brišnik. Du-pliiak, trener Nikolai Pozdniak. MR. K. KK Velenje Sijajen konec v soboto so velenjski koiarkaiji mligrali zadnji prvenstveni krog. V Domžalah so premagali domačo l^ustovko z 8H : 72. Boljšega kunca, kot seje /godil, si ne bi mogli želeti, saj so zmagali tudi v preilzsidnjem krogu v svoji dvorani. V Domžalahje trener velenjskega kluba Franc Blatnik pričel tekmo z izkušenejšo pasiavo (Bogataj, Lipnik. Repine. Lc.skošek in Pučnik, ki jc vseskozi povzročala veliko težav domačim. Z zade-limi prostimi meti {5C>%), koSi izpi)d koša (70%) in s kar 52 pridobljenim i žogami in samo 9 izgubljenimi žogami rezultat res ni mogel biti drugačen- Izkazali pa so se tudi s kolektivno igro, saj so vsi iz prvi peterki d<«egli lepo število točk (Bogataj 18, Pašič 12, Lipnik 11, Repine 16 in Leskošek 17). S to zmago so pristali na šestem mc.stu lestvice 3. SKL vzhod 2 in lako izrinili Lastovko s petega na sedmo mesto. Prva ekipa bt> imela do septembra odmor, že marca pa bodo igralci od 17 do 20 let tekmovali v ligi mJajših članov in si lako pridobivali izkuSnje za igranje v članskem tekmovanju. Kadeti so v soboto gostili sovrstnike ekipo Rudarja iz 'Irbovelj, (iostje sose jim oddolžili /a poraz pred tednom dni v'Irbovljah, saj so v Velenju zm,zmagali z 87:7.'5. To soboto bodo Velcnjčani gostovali v Zagorju, V nedelji) je velenjski klub organiziral zadnji, 5, krog. zimske lige za pionirje. Sodelovali so: KK Pivovarna Liiško. KK Elektra Šoštanj, KK Kemoplast Šentjur in KK Velenje. Vsi so odigrali po dve tekmi- Najuspešnejši so bili igralci Laškega, ki so premagali Eleklri) in Velenje. pi> eno zmago in en poraz sta imeli m povedle. nakar so Ljubljančanke začele polniti njihiwo mrežo in zmagale z 39 ; 18. Morda bi bil moral trener resda več menjavali, očitno pa tisti, ki trenuino vodijo klub, razmišljajo drugače. Dekleta imajo namreč še vedno upanje za obstanek v prvi ligi. Po končanem prvenstvu bo iz lige izpadla le zadnja ekipa, igralke Vegrada pa so Še vedno na predzadnjem mestu. Imajo dve točki več kol zadiijeuvrščena Burja, v vodstvu pa je KrimN. R. z 28. točkami. Sodeč po .sedanji igri obeh ekip. bo najbrž o izpadu odločala njuna medsebojna tekma v 16. krogu v Rdeči dvorani. V naslednjem pa bodo igralke Vegrada giv štovale v Kranju pri Savi. Sedaj Bubik Po tekmi je Vojko Prislan odstopil kol trener L ekipe. Začasno jo je prevzel Mito Dubik. ■ vos srečanja. Odločale so malenkosti. V drugi četrtini smo s sla-bi> obrambo pod košem zapravili visoko vodstvo, na koncu je bila pa na njihovi strani tudi sreča." ■ TJaša Rehar NK Rudar Učinkoviti strelci Nogometaši velenjskega Rudarja so prejšnji teden preživeli v Fiesi, trenirali pa so na igrišču v Piranu, Vmes so odigrali tudi tri prijateljske tekme, po katerih je bil trener Toni 'Ibmažlč zelo zadovoljen. "Rudarji so namreč |>okaz;di veliko učinkovitost. Na treh tekmah so zabili kar deset zadetkov; prejeli pa le tri. V sredo so v Dekanih premagali slovensko reprezentanci) do 21 s 3 ; 2. Zadetke so za Velcnjčani dosegli Binkovski, Šumnik in Mujanovič, za "goste" pas Barut in Rudarje član mlade reprezentance Lavrič. Naslednji dan so V Kt>zini drugoligašu Jadranu Šepiču naircs-li kar-štiri zadetke v mrežo. Dvakrat je bil natančen Binkovski. po enkrat .leseničnik in Mujanovič. V soboti) so pred odhodom domov odigrali v Piranu še tekmo s koroškim prvoligašem Dravogradom in zmagali s 3: 1. Strelci za Rudiir so bili Piesec, Binkovski in Brlcnič, za Dravograd pa Kore n- ZoranBrlenič. ki jc nazadnje je igral za hrvaškega drugoligaša Čakovec, bii pii vsej vcrjeinosli nova Rudarjeva okrepitev. Pridružil se jim je prejšnji teden. Po lomažičevih besedah je to ig-ralcc, ki zelo dobro obvlada žogo, vendar pa telesno še ni dovolj pripravljen, kar jc razumljivo, saj v tem pripravljalnem obdobju ni toliko treniral Rudarajevi nogometaši. Plcsec jc na priprave prišel šele v četrtek, saj jc pred odhodom dobil temperaturo, tako da je igral le na zadnji tekmi. Na njej pa v moštvu ni biloMu-janoviča. ki ga je prav proti koncu priprav napade! virus gripe. Podobno kot Plcscc je tudi Knmoslav Beli (v Velenje je prišel prejšnji mesce) zaradi lažje poškodbe odigral le eno tekmo-prvo. nato pa vadil po posebnem programu. Za včeraj je Tomažič načrtoval v Rušah tekmo s Pohorjem, danes pa bodo gostovali v Koprivnici na I Irvaškcm. kjer bti njihov naspnitnik prvoligaš Slaven Belupo- ■ vos NK Esotech Dvakrat s Korošci Nogometaši Esotecha prejšnji leden v prijateljskih tekmah ^stili oba koroška prvoligaša. Z Dravogradom v sredo so izgubih z 0:2, v soboto proti Ko-roianu pa so zaigrali prccej bolje, saj so bili nasprotniku enakovredni, proti koncu tekme je najKiljšiEsotcchov strelec jeseni Ar-lič zapravi! dve priložnosti in ostak) je pri izidu 0:0. V nedeljo pa je kombinirana ekipa nastopila proti Slovenj (iradcu in igrala 2:2. Strelca sta bila Podgoršek in Zlodej. Mladi se pripravljajo. Tudi kadeti in mladinci ERE igrajo pripravljalne tekme. V četrtek so gostili svoje vrstnike iz'lrbovelj. Kadeti so zmagali mladinci pa 6:0. v nedeljo pa sogaslili ekipi Aluminija iz Kidričevega. Kadeti so zmagali 2:0, mladinci pa 5:2. ■ J. G. Opmvicilo V Prejšnji številki smo pomanjkljivo /.ipisali ime igralca Esuicclia Aleša Purga. Za napako sc mu iskreno opravičujemo. t/recfništvo 15. februarja 2001 ""^AS SPORT IN REKREACIJA 19 Atletika Jolanda gre tudi na SP En<»mt««i'ne priprave v San Diť^u v Kuliforniji že diijejo re/ull;)le. Jolanda Čeplsik d<>-kn^uje, da četrto mest» na dvoranskem evropskem prvenstvu ni bil zgolj slučaj. Jolanda je nastopila na atletskem mitingu I. kategorije v Dortmundu v Nemčiji in s Časom 2.02.18 zaostala !e/a 8 stotink za dr/avnim rekordom. toda dosegla je potrebno normci za dvoransko svetovno prvenstvo; to ho od 9. do 11. marca v Lizboni na Portugalskem. Po mnenju svojega trenerja 'IbmLslava Popetrt)va je .io-landa v btíijši formi kol minulo sezono. In pričakovanja na svetovnem prvenstvu? "Me- nim. da seje z zdajfinjo lormo sposobna prebili do finala." Upajmo, da se bodo njegove napovedi uresničile. Državna prvenstva mladih v soboto Je bilii v Celju DP za staraše mladinke in mladince. V skoku v daljino je Andrej Pompe osvojil /. 6,59 tretje mesto. Trener Doberšckje bil z rezultalom zelo zadovoljen saj je Andrej skočil svoj najboljši dvoranski rezultat, poleg tega pa je tekmoval z dve leti starejšimi vrstniki. .lasna Njenjič je na fiO m ovire osvojila X mc.sto, Eva Klepee pa je bila v skoku v viSino z 14(1 cm deseta. Velika udeležba na DP la pionirje in pionirke v Ljubljani konec prejšnjega tedna kaže nu to, da se v Sloveniji dobro skrbi za atletski na- Tudi AK Velenje ni izjema, saj mladi alieli dosegajo odlične rezullale. Gorazd Křivánek je skoku s palico (340 cm ) postal državni prav. Ado Alimelo-vič je bil z 280 cm drugi: Petra Poznič je z 2611 cm izenačila osebni in klubski rekord teros-vojila drugo mesto; Urška Kraljjebilaz2in cm četna. Njihov irencr Slane I^koberne je bil seveda nadvse zadovoljen: "To iz- redno nadarjena skupina skakalcev s palico. Če bodo i5e naprej tako zavzelo delali, bomo o njih prav gotovo ^c slikali," je dejal. V teku na 60 m ovire je bila v finalu Nina Kokot z peta, Sabina Aliliodžič pa prav tako pe-tavB linalusča.som 10,68;v teku na 60 m je bil v finalu tudi UroS Podrzavnik, kjer sije pritekel tretje mesto (^.8), Nejc Lipnik pa je bil z 10.98 četrti. Štiri medalje - zlata, dve srebrni in bronasta za klub. ki nima allelske dvorane, niti ni tako slabo, mar ne? Plavanje Tina Pandža, Maja Sovinek, Jure Primožič in štafeta z relcordom prvaici Slovenije z absolutnim prvenstvom Slovenije Je zimska plavalna sezona dosegla svoj vrhunec. V yubijanskem bazenu Tivoli je na štiridnevnem državnem prvenstvu v kratkih bazenih tekmovalo 186 plavalcev iz 15 slovenskih klubov. Med njimi je nastopilo tudi .sedem plavalcev Plavalnega kluba Mladinski servis Velenje. Njihov nastop v Ljubljani je bil doslej zagotovo najuspešnejši nastop v zgodovini kluba. Skupno so osvojili 13 medalj: 6 zlatih, 5 srebrnih in2 bnmasti 1er dosegli dva državna rekorda za mladinke. Med ženskami je bila konkurenca nekoliko i>krnjena. saj so manjkale Alenka Kcjžar (študij v ZDA), Nataša Kcjžar (končala kariero) in Anja Carman (poškodila). Ibda to no zmanjšuje uspeh velenjskih plavalk. saj so hilc njihove medalje dosežene z odličnimi rezul-lati. Državni prvaki so postali Tina Pandžu na 100 m in 201) m prosil). Maja Stwinek na 100 m in 200 m hrbino. Jure Primožič na 400 m prosto 1er presenetljivo tudi ženska štaTeta 4 X 100 m mešano. Plavalke Maja in Nina Sovinek. Tina Pandža 1er Sanja Kališniksoz rezuliauim 4:2X.t)y kar za 4.70 sekunde izboljšale državni rekord za mladinke. 'liidi v štafeti 4 x 2(K) m prosto stj z rezultatom 8.42.63 osvojile srebrno medaljo in za ft.62 sekunde iz-bopale deset let slar državni rekord za mladinke. Zadnji dan prvenstva je domačin Jure Bučarvdisciplini i500mpros-to z osebnim rekurdom premagal nerazpo lože nega Jureta Primožiča. Pohvaliti \'elja prav vse plavalce kluba. Skupno so v 2311-nalnih nastopih izboljšali kar devet klubskih rekordov. Po številu osvo jenih osvojenih medal,! so se plavalci velenjskega kluba uvrstili celo na tretje mesto. Rezultati: Ženske - 50 m pn)sto: 2. Tina Pandža 27.00 (klubski rekord). .S. Nina Sovi-nek27.76; lOtím prosto: I.Tina Pandža 57.92 (klubski rekord). 4. Nina Sovinek 59,15, U. Nina KugoniC 1:05.02; 200 m prosto: 1. Tina Pandža 2:04.65 (klubski rekord). 8. Sanja Kališnik 2:16.49, 11. Nina Kugonie 2:n.(Á\ 400 m prosto: 2. Tina Pandža 4:23,79 (klubski rekord); 50 m hrbtno: 3. Maja Sovinek 30,73 (klubski rekord); too m hrbtno: 1, Maja Sovinek 1:05.05; 200 m hrbtno: 1. Maja Sovinek 2:18.56 (klubski rekord); 50 m prsno: 5, Nina Sovinek 35.01; 200 m prsno: 5. Nina Sovinek 2:40.76 (klubski rekord); 100 m mešano: 5, Maja Sovinek 1:0y,30; štafeta 4 x 100 m pn)sto: 2, Mladinski servis Velenje 4:02.31 ; štafeta 4 x 2)MI m prosto: 2, Mladinski servis Velenje 8:42,63 (državni rekord za mladinke); štafeta 4 x 100 m mešano: I, Mladinski servis Velenje 4:28.09 (državni rekord za mladinke), Moški-llH)m prosto: 6.Ju-re Primožič 53.91 ; 200 m prosto: 3, .lure Primožič 1 ;54.15; 4(M1 m prosto: 1. Jure Primožič 3:54.49; 1500 m prr)Sto:2. Jure Primožič 16:02-09; 50 m hrbtno: 7. David Danev 28.54; 100 m hrbtno: 6. David Danev I ;00.60 {klubski rekord); 2(m m hrbtno: 5. David Danev 2:11-84 (klubski rekord) ■ Marko Primožič Tako so igrali Rokometni Pokal Slovenije, osmina finala AM Rudar - íiorenje .10:37 {14 : IH) ( iorenje: Slamnik. Rutenko 12. Ciaješk 1. Kavaš 3. KavUčnik 3. Plaskan, M. O.šlir 6. B. OSlir2, Kukavica 5. DiibeLšck I.Ste-1'anič 1. fîavriloski 3. Doubonossov. A SRI, ženske, 14. krog Vegnul - Olimplja 18:39 (6 ; 21) Vegrad: Belci. Rahmanovič, Vuk 1. Ibpič 4. Boškovič. Bu-bik 1. Nojinovič 3. Omerovič 1. StrmSek I. Ibralič. Stcvano-vič 6. Perše 1. Muratovič. 1.BSKL-l8.krog Llektru- Hrastnik 89:96 (79:79,62:55,40: 41,26: 11) Eleklra: Kovačcvič 2, Nuhanovič. Ri/man 19 (5 - 6), 'lajnik 8 (4 - 4). Vugdalič 28 (6 - 6). Maličevič. Milič 15 (2 - 4).G<>r-šck. Zupnnc. ič 2. Karlo 15 (7 -10) Tretja SKL - 18. (zadnji) krog Lastovka (Domžale) - Velenje 72 : 8« (18:20; 17:23; 21:21:16:24) Velenje: Vinčič, Mijatovič (1). Bogataj (18). Burič, Pašić (12), lábakoviO. Lipnik (ll),Suiher. Vaupt.Hič(4), Repine (Ifi).Lc-skošck(l7). Pučnik (7) Tina Pandža, Nina Sovinek, Sanja Kališnik, Maja Sovinek in trenerka Vera Pandža. Postavile so dva drřavna rekorda v šta^ti za mladinke. Uporabnike komunalnih storitev obvešiJamo, da morebitne reklamacije glede oslet>e sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefone: ENERBETIKA: 03 VODOVOD: 03 KANAUZACIJA:03 89G-12-56 88-91-420 889-14-00 V primeru reklamacije glede obračtjna pokličlle: • za Individualne tiiše: 03/896-11-50 ali 896-11-52 - za blokovno gradnjo: 03/896-11-46 ali 896-11-48 - za industriio: 03/896-11-44. Polrrtlll se Iho, U Itodo leklimatile re^ne v iliknjSeni no^neni nkDl Športna zveza Velenje Razglasili bodo n Na slovesnosti v kinodvorani Hotela Paka bo jutri (pričetek »b 18. uri) velenjska športna /veza razglasila najboljše na področju športa v minulem letu v velenjski občini. Pusebna komisija pri zvezi jo po prejetih predlogih iz klubov za najboljšega športnika nominirala atleta Scrgeja Salamona in Bnštjana Buča ter plavalca -lureta Primožiča; za najboljšo Sporlnico atletinjo: Joiando Čeplak. teniško igralki» Katarino Srebolnik in skvaš igralko Petro \^har; za naj ekipo: NK Rudar, N'I"K Era "lempu in RK(>orenje;za naj invalida: Janeza lludeja; med mladinci kandidirajo za naslov najbolj.ši: atleia Jure P>x:ajl in Boris Vugrinec ter dvigalec uie?.i Slavko Laijck; med mladinkami: plavalki Tina Pandža in Maja Sovinek ter atletinja Anja Ar/enSek; mlajšimi mladinci oziroma kadeti: Marko Pcr-šc (smučarski skakalec). Domen Peer in Andrej Lampe {oba atleta); mlajše mladinke (kadetinje): Ana Drcv(alpsko smučanje), Jožica Ilozjan (atletika), Darja (irudnik (skvaš igralka). Poleg lega bi ido j u tri razglasili tudi najboljše šolsko športno društvo in najboljšo šptirlnico 1er najboljšega športnika šolskega šptirlnega društva, podelili pa lx)do tudi priznanja za posebne tekmovalne dosci^ke in organizacijo prireditev ter jubilejne nagrade. | Dviganje uteži Velenjčani boljši od Ljubljančanov VI. kolu ekipnega pnenst\a Slovenije v dvigaixju uteži sii velenjski dvittalci Ci'AK Rudar Velenje) pml vodstvom trenerja Petra Ko-lenca gostovali v Ljuhljant in prcmasali domačo Olimpijo (1212,9504 :1207,6S5), Za lAK Rudar so nasiiij'iili: Damjan Verbnjak (265,2 ločkc). .Iiisiin Vanovšck (23.^.64), Roman Germadnik (2Î4.026), Slavko Laljek (240.53) in Milan 7cp (259.54), Odločitev v korist zmage'I AK-a jc prispeval Damjan Vcrhnjak, ki je v sunku dvignil l.'>0 kg, kar je bil najboij.ši re/ullat na tekmovanju- zaključna dela v gradbeni J J In finv/mny-i Sejem za izvajalce zaključnih gradbenih dd, arhitekte, projekance. Investitorje, trgovcc, obrtnike m za vse, ki gradi|o In obnavljajo. EksMuzIvno no Domo^nu • Vos zomma koko jt f)0lekal0 i>Èn(N'a porlomento - somo no Domofinu • ilwmiJc ve|o»»ih predpisor i/i stondordov v giixSbsniSlm • rozstom w/wnskih ďosežkov crfiitekture • v dmrani ù uporabnost informatike v gradte^Bv • v dvorani E kotiček Moj hobi Bmploá*« inf»nnedje vs«in • kako do dokumentacije ři ^topAí pr&d grodnfo • wirsfw potroinikov • (Niergeisko sveWMtije • trg nepremičnin 20 SPORT IN REKREACIJA ""^tàS 15. februarja 2001 Športno društvo Gaberke Še več možnosti druženja s (îaberke, 12. ťtbruarjii - Pred tremi leti so v (iaberkah ustanuvili športno društ>'(i. ki naj bi razgibalo in tudi popestrilo življenje taml^jši^jlh krajanov; Na rednem občnem /boru so med drugim poudarili, da je društvo lani ponudilo krcanom dokaj Širok In tudi raznolik program kakovostnih športnih prireditev, rekreativnih in tekmovalnih. Letošnji delovni program društva je še obsežnejši. Da bi zastavljene naloge izpe^ati v zadovoljstvo vseh, s» opravili nekaj organizacijskih sprememb. Peter Bollia, predsednik druSlva, nam je med drugim povedal, da so se krajani dokaj množično vključevali v organizirane dejavnosti: .^h. smučanje, nogomet, odbojko, namizni tenis, lani jeseni so pripravili v Topoliiel odbojkarski lumirzamoSkc 1er ženske ekipe, ki ga je uvrstila v program ludi Športna zveza Slovenije. Za zimsko rekreacijo krajanov so zakupili termine v leiovadnicah v "Ibpoišici in v Šoštanju. Ena od najbolj (xlmevnih prireditev jc bilo gotovo tekmovanje za rekreatoija leta. V osmih športnih panogah je merilo moč, spretnost in vz- držljivost precej krajanov (od otrok do 70-lctnikov), »Te lanske zelo odmevne prireditve v letošnjem programu ni, saj smo se odločili, da bomo športne zvrsti, ki smo jih predvideli za tekmovanje za rekrcatorja leta, organizirali kol samostojne dejavnosti.« Poleg tekmovanj in rekreacije so člani društva vneto skrbeli še za urejenost športnega igriSča. Po besedah Petra Bolhe je njihova želja za letos ponudili krajanom še več možnosti za druženje prijetnega s ko-rislnim. Že ulečenim aktivnostim so na željo predvsem starejših krajanov dodali izlete (pohodništvo). za zahtevne kolesaije pa bodo organizirali gorske ture. Za lažjo in boljšo izvedbo začrtanih nalog so izvedli nekaj organizacijskih sprememb.» Mo ram pohvaliti vodstvo krajevne skupnosti (Jaberkc, donatorje in pokrovitelje, ki imajo razumevanje za naše akcije. Žal, tega ne morem irditi za Športno zvezo .Šoštanj. Lani junija smo nanjo naslovili vlogo za sprejem, a do dan&s še nismo dobili odgovora. Na osnovi takšnega odnosa sklepamo, da si pri zveze več članov ne želijo, ampak želijo denar, ki ga za nje- Peter Bolha: »Odziv za akcije Je pri l min., 9 kol po švicarskem sistemu. Iz velenjske šahovske regije sta bila najboljša Špela Sovič, 3. razred podružnična šola Ravne, ŠK Šoštanj, 6 točk, 4. mesto v Sloveniji in Peter Lendero, 6. razred OŠ Livada, ŠK Velenje, 6,5 točke, 3, mesto. Oba sta se uvrstila na mladinsko državno prvenstvo najboljših desetih po skupinah, ki bo v Mariboru od 24.2. do 2. 3. Prvaki se bodo uvrstili na svetovnem, drugouvrščeni pa na evropsko za leto 2001 v svoji starostni kategoriji. Peter Lendero jc v mesecu januaij u na državnem prvenstvu osnovnošolcev na Bledu osvojil 1. mesto s 7,5 točke v B skupini nekategoriziranih učencev. 15. februarja 2001 "^HlAS ZANIMIVO 21 OVEH OD 213« DO 21*4. Želeli si boste, da bi v rokah imeli čarobno paličico, s katero bi "odpihniii" vse nakopičene težave. Pa žal ne bo šlo tako lahko, saj so čudeži, ki bi jih res potrebovali, le redki. Če boste zmogli, se lotite manjših težavic. Če jih boste uspeli odpraviti, boste dobili voljo, da se lotite večjih. In to je edina prava pot. BIK OD 22.4. DO 20.5. Čeprav ne boste želeli, vas bodo vpletli v prepir med sorodniki. Tokrat ne bo mogoče, da bi stvar samo opazovali, ampak se boste prisiljeni braniti. Zadeva ne bo lahka, zato bodite pazljivi. Sploh, ker se boste znašli med dvema ognjema. Povabilo na neko zabavo bo sicer prišlo pozno, a bo bolje, da ga ne zavrnete. Sploh, ker bo povezano z vašim delom in kariero. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. Iznajdljivi kot ste boste znali premagati tudi najnovejše ovire na poti do vašega skrbno zastavljenega cilja. Pazite le, koga boste na to pot vzeli s seboj. Tokrat 30 stvari tako občutljive, da bi bilo vredno razmisliti, da izpustite tudi kakšnega zelo dobrega prijatelja, ki zadevi ne bo kos. Če boste poslušali razum, čustva pa potlačili, boste na pravi poti. RAK OD 22.6. DO 22.7. Zadnje čase vse preveč hitite. Ob tem seveda čutite notranji nemir, ki vam lahko, če boste tako nadaljevali, poruši zdravje. Prav nič vam ne bo ušlo. Zavedajte se, da ob hitenju pri delu in doma morda delate preveč, celo tisto, kar bi vam sicer pomagali postoriti drugi. Ljubezensko življenje vas bo pričelo upravičeno skrbeti. LEV OD 23.7. DO 23.8 Ko težav pravzaprav nimate, jih poiščete sami. Preveč pesimistični ste zadnje čase, kar gre vsak dan bolj na živce vašim domačim. Poskusite se vživeti v njihovo kožo in malo bolj premislite, preden udarite z jezikom. Sorodniki bodo tokrat govorili več kot bi bilo treba, kar vas bo še bolj jezilo. Uradno pismo bo prineslo le dobre novice. DEVIC/^ OD 24. 8. DO 23. 9. Družina vas je močno pogrešala, zato bodo naslednji dnevi pravšnji, da ji posvetite čim več časa. Obrestovalo se vam bo na najlepši možni način. V službi bo vladalo zatišje pred viharjem. Spremembe bodo nujne, kdaj bo do njih prišlo, pa je še težko reči. ¥EHT1^IC^ OD 24. 9. DO 23. 10. Veliko skrbi boste imeli, zato se ne čudite, če se vam bo porušil imunski sistem in se ne boste počutili na-11 j'^o'i®- Vendar se zna zgoditi, da tokrat samo počitek ^ /j ^ ne bo dovolj. Čeprav zdravnikov ne marate, tokrat ne bo slabo, če boste šli na kontrolni pregled. Pri odločitvi za večji nakup ne bo šlo tako gladko, kot računate. Odtehtalo bo partnerjevo mnenje. JKORPIJOIV OD 24.10. DO 22.11. ^ ^ 1 Priprave na enega večjih dogodkov v vašem življenju ^C vas bodo po eni strani utrujale, po drugi pa polnile ^^^^ z energijo. Vse bo teklo kot namazano, zato vas bo začelo že skrbeti, da se bo zalomilo tik pred zdajci. Ljubezen vas bo navdajala z energijo, ki jo boste še kako potrebovali pri delu, kjer ne bo šlo po načrtih. #fRELEC OD 23.11. DO 22.12. Vezani boste veliko časa posvečali partnerju, kar mu bo silno všeč. Nevezani pa boste o tem, kako si želite koga razvajati, le sanjali. Nepričakovano boste dobili tudi denar, na katerega ste sicer računali, a še ne tako hitro. To vam bo še olajšalo pot do velikega cilja, ki vse bolj postaja resničnost. Pazite, kaj jeste, saj bo želodec spet občutljiv. KOZOROC OD 23.12. DO 20.1. —^^^ 1 Trmasti boste in svojeglavi, kar se vam tokrat ne bo najbolje obrestovalo. Starejši sorodnik bo namreč tokrat imel prav, čeprav se boste z njim krepko sprli, •'^Wf v prepričanju, da vam trosi prazne nasvete. Zadeve I bodo že kmalu bolj jasne, potem pa boste imeli le še malo časa, da jih postavite na svoje mesto. Sicer pa boste ugotavljali, da vam časa ne primanjkuje več toliko, le organizirati ga ne znate. VODIV^R OD 21.1. DO 19.2. ^ I Dela boste imeli vsak dan več, a boste, začuda, vse . Ç skupaj prenašali z obilico dobre volje. Tudi energije ^"^Jfc ^ boste imeli toliko, da vas bo kar čudilo, kje jo jeml-^P^H M jete. Doma bodite previdni, partner bo zelo občutljiv. Zdravje vam bo spet malo nagajalo, a hujšega ne bo, čeprav vas bodo obhajale črne misli. RIBI OD 20. 2. DO 203. Znašli se boste v situaciji, ki si jo najmanj želite. Sploh ne boste vedeli, ali ste ob nepričakovani novici srečni ali ne, saj bo za sabo potegnila plaz vprašanj in na dvoje razdeljene domače. Eni bodo zelo za, drugi zelo proti. Na vas pa bo, da se boste odločili, kako naprej. Tokrat vam pri odločitvi ne bo mogle pomagati prav nihče. v (vetlicnem kotičku NARCISE Morda ste že začutili prihajanje pomladi. S prihodom pomladi se prebuja tudi spomladansko cvetje. Marsikje so že zacveteli zvončki in žafrani, počasi se prebujajo narcise, tulipani... Ljudje si radi prinesemo pomlad tudi v svoje domove, kjer iz spomladanskega cvetja oblikujemo šopke in aranžmaje. V spomladanskih cvetličnih dekoracijah igrajo opazno vlogo tudi narcise. Če ste že kdaj v vazo poleg narcis namestili tudi drugo cvetje, npr. tulipane, ste verjetno opazili, da so tulipani oveneli veliko prej, kot narcise. Vzrok so narcise, saj iz porezanih stebel izločajo sluz, ki se počasi izloča v vodo v vazi. To vodo črpajo poleg narcis tudi ostale rastline, vendar jim ne odgovarja, ker sluz, ki je v vodi, maši njihov prevodni (žilni) sistem.Kakor hitro ima cvetje zamašen prevodni sistem je pretok vode do cveta nemogoč in cvetje oveni. Kaj storiti, da bi tudi drugo cvetje v vazi z narcisami »zdržalo«? Cvetličarji predlagamo dve možnosti: Narcise namestimo samostojno v vazo za tri dni. V tem času se večina sluzi izloči. Po treh dneh v vazo natočimo svežo postano vodo in v njej oblikujemo šopek iz narcis in drugega cvetja. Narcisine cvetne peclje za nekaj sekund potopimo v vročo vodo. Priporočljivo je, da cvetove prekrijemo z vrečko, tako da jih zaščitimo pred vročo paro. Nato cvetje postavimo v va- Si kuřtura cvel^ NATAêA dolejší. GoH^k^ 3320 Velenje -fceîefon: zo s postano vodo. (Enak postopek lahko izvedemo pri rastlinah, ki izločajo bel sok ali mleček. Izločen mleček ostalim rastlinam maši prevodni sistem.) Na sliki je prikazana priprava makovih cvetov, kije povsem enaka pripravi narcisinih stebel. In še namig. Spomladansko cvetje, ki poganja iz čebulic bo v vazi počasneje docvitalo, če dodate v vodo ledene kocke enkrat na dan. ■ Nataša Dolejší, dipl. ing. agronomije Predspomladanske priprave DAMJAN JUSTI m : SLAVKORN, - (PO NAŠI MERI) BOLNIŠNICA TOPOLŠICA V tem času se ne dogaja nič novega; na vrtovih se pripravljajo tople grede, zima je letos res mila. Nobenih težav ni s spomladanskimi sprehodi, vneti za sneg pa morajo ponj v hribe. Na področju sladkorne bolezni je enako: pripravljamo se za pomlad in poletje. Tisti, ki glu-kometra za meritve krvnega sladkorja nimajo, pokušajo biti čim bolj (že spomladansko) aktivni, poleg del na vrtu lahko izvedejo vsaj sprehod 3-krat na teden. Tisti »drugi« z glukome-tri pa lahko nabirajo izkušnje: svojo terapijo lahko kot vedno prilagajajo za 20 % dnevno; to pomeni 20% več ali manj hrane (kalorij) glede na opravljena dela, ali 20% več ali manj tablet - pri 3 tabletah dnevno to zanaša že Vi ene tablete, ko jo iahko vzamemo manj pri tistem obroku, po katerem smo predvidevali neko aktivnost. Pov- sem enako je pri inzulinu: injekcije lahko povečamo ali zmajšamo glede na bodisi gripo, bodisi povečane aktivnosti prihajajoče pomladi. Za te korekcije je sedaj čas idealen: lahko si točno izmerimo krvni sladkor za posamezne jedi (pred jedjo in 2 uri po jedi - lahko je 2 mmol / lit več kot pred jedjo!), lahko si kontroliramo aktivnosti. Sprehod je skoraj idealna aktivnost za znižanje sladkorjev v krvi: je zmerna aktivnost, traja ravno kakšno uro ali uro in pol, po njem smo prijetno utrujeni. Krvni sladkor bo nižji še 4 - 6 ur po takem »delu«, torej ne bo nobenih težav z malo bolj bogato dieto. Pri nas (v Topolšici) je tudi čas priprav; dobili smo nov fotoaparat (darilo Kovintrade), s katerim bomo redno spremljali zdravljenje okvar na no- gah. Kot veste, je zavod za zdravstveno zavarovanje spet »ustrelil kozla«; od oktobra lani ni mogoče več dobiti individualno izdelanih čevljev kot ortopedskih pripomočkov brez dragega doplačila: spet bo več otiskov in ran na nogah. Tisti bolniki, ki obiskujete diabetično ambulanto bolnišnice, veste za možnost oskrbe tudi okvar na nogah. Poleg manjših posegov v okviru medicinske pedikúře že 1 leto izvajamo lasersko terapijo za hitrejše celjenje ran. To celjenje bomo sedaj lahko redno spremljali z digitalno fotografijo, kar bo izboljšalo oskrbo. Boljša bo primerjava, možen bo posvet s kolegi po elektronski pošti - omogočen je res študijski pristop k okvari ! Čakamo še eno pomembno novost: s prihajajočim tednom bomo predvidoma prejeli prvi (od dveh predvidenih) 24-urni merilec glukoze od firme Zalo-ker iz Ljubljane. Aparat dela podobno kot inzulinska črpalka; preko res malega katetra napravi več kot 300 meritev sladkorja v 2 - 3 dneh. Na ta način lahko kontroliramo tako vrednosti sladkorjev kot našo uspešnost terapije. Po opravljenem testu namreč primerjamo ukrepe bolnika (ki med tem izvaja redno samokontrolo), naše ukrepe in dejansko izmerjene vrednosti. Vsi se nekaj naučimo, največ koristi pa ima seveda konkretni bolnik. Na te meritve se boste lahko prijavili vsi zainteresirani, seveda le, če res želite videti Vaše napake. Realnost zna biti tudi kruta. Točne informacije sledijo marca, do tedaj pa si privoščite še malo zimskega dopusta in z njim povezanih radosti! Na Peci je živahno Za ljubitelji zimskih pohodov je še eden izmed zahtevnejših vzponov -jubilejni Matjažev pohod na Peco. Kljub nekoliko slabšemu vremenu se gaje udeležilo 400 pohodnikov, toliko se jih je vsaj prijavilo organizatorju, medtem ko skupno število vseh pohodnikov presega število 600. Dobro je bil obiskan tudi spominski pohod po poteh XIV divizije, Dramlje - Zička kartuzija. To pot je letos prehodilo več kot 1.000 planincev. Članarina Leto je naokrog in spet je napočil čas plačila planinske naročnine. Resnici na ljubo je treba povedati, da članstvo v planinskih vrstah upada, na drugi strani pa vztrajno narašča število obiskovalcev planinskega sveta. Vendar tisti, ki čuti pripadnost do planin in se zaveda, da je velik del njegove članarine namenjen vzdrževanju poti v visokogorju in planinskih postojank, bo to ob-veznOvSt tudi izpolnil. Planinska zveza Slovenije je letos pripravila lično in pregledno Skupina velenjskih planincev pri Treh žebljih zgibanko za vse svoje člane. V njej je moč najti pristopne izjave za nove člane, osnovne napotke za varno hojo po gorskem svetu in o planinski literaturi. Velik del je namenjen ravno članarini in podobno je ravnalo tudi PD Velenje. V lični brošuri so zapisani vsi izleti in akcije matičnega društva in mladinskega odseka, univerze za tretje življenjsko obdobje in seveda sekcij. V predsednikovi popotnici je zapisano marsikaj koristnega, tudi vse o članarini. O njej mogoče samo to, da je letos večji znesek možno poravnati na obroke, sicer pa velja povabilo in prošnja; poravnajmo članarino čim prei oziroma vsai do konca marca. MM.H. KINO VELENJE- VERTIKALA SMRTI pustolovska drama Režija: Martin Campbell Vloge: Ctiris 0'Donneil, Bili Paxton, Rotiin Tunney Dolžina: 124 minut Četrtek, 15.2., ob 20.00 Petek, 16.2., ob 23.00, glasno prevajanje Sobota, 17.2., ob 17.30 in 20.00 Nedelja, 18. 2., ob 20.00 Ponedeljek, 19.2., ob 20.00 počitniški maraton Kdo bo preživel pri vzponu na K2? Adrenalinsló film! DAJMO PUNCE najstniška komedija Režija: Peyton Reed Vloge: Kirsten Dunst, Elza Dusitku, Jesse Bradford Dolžina: 90 minut Četrtek 15.2. ob 17.30 Petek 16. 2. ob 21.15 Sobota 17. 2. ob 22.30 Nedelja 18. 2. ob 17.30 Ponedeljek 19.2. ob 16.00 počitniški maraton Bikice so navijaška skupina, ki žeii že šestič zapored osvojiti naslov državnih prvakinj. Toda, ko nova voditeljica Izve, da je koreografija pravzaprav delo nekdanje bikice, ki vodi skupino z imenom Deteljice, začne iskati novo koreografijo. Medtem pa se Deteljice ukvarjajo z zbiranjem denarja za potovanje na državno prvenstvo, ki ga ravno tako želijo osvojiti. Le eni skupini bo seveda uspelo. Kateri? Zanimiv pogled na svet navi-jačic, v vsej svoji tekmovalnosti in zahrbtnosti. POČITNIŠKI MARATON Ponovitve in ena premiera za zabavo med počitnicami. Cena ene vstopnice je 500 SIT! Ponedeljek 19. 2. v VELIKI DVORANI: ob 10.00 animirani družinski film KOKOŠKE NA BEGU ob 16.00 najstniška komedija DAJMO PUNCE ob 18.00 akcijska komedija CHARLIEJEVI ANGELČKI ob 20.00 avanturistična akcijska drama VERTIKALA SMRTI ob 22.30 romantična komedija DOBRE MRHE Ponedeljek 19.2. v MALI DVORANI: ob 17.30 pustolovska drama BRODOLOM Torek 20. 2. v VELIKI DVORANI: ob 10.00 animirani Diesneyev film DINOZAVER ob 16.00 najstniška komedija ROAD TRIP ob 18.00 akcijska komedija NA KITAJSKEM JEDO PSE ob 20.00 najstniška komedija PRVA UUBEZEN ob 22.00 pustolovska drama BRODOLOM Torek 20. 2. v MALI DVORANI: ob 17.00 najstniška komedija DAJMO PUNCE POČITNIŠKI PREDSTAVI: Sreda 21.2. v VELIKI DVORANI: ob 19.30 pustolovska drama BRODOLOM ob 22.15 avanturistična akcijska drama VERTIKALA SMRTI Cena ene vstopnice je ravno tako le 500 SIT! DAJMO PUNCE najstniška komedija Sobota 17.2. ob 18,00 OTROŠKA MATINEJA : Sobola, 17.2., ob 16.00 Nedelja, 18. 2., ob 16.00 KOKOŠKE NA BEGU animirani film Dolžina: 92 minut FILMSKI CIKLUS: LAJF PO LIFFu Ljubljančani so z najboljšimi filmi na svetu zaključili ieto, v Velenju gaz njimi začenjamo! Ponedeljek, 19.2., ob 20.15 Torek, 20 2., ob 19.00 SONČNA STRAN ULICE komedija Cena vstopnic: redne predstave 650 SIT, predpremire 700 SIT, otroške matineje 400 SIT. Informacije in predprodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalje. Ni rezervacij vstopnic! DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. Zdravniki: Četrtek, 15. frebruarja - dopoldan Blatnik, dr med,, popoldan Žuber, dr, med,, nočni Friškovec, dr med. In Slavič, dr, med. Petek, 16. februarja - dopoldan Friškovec, dr, med,, popoldan Puvalič, dr med., nočni Grošelj, dr. med. in Gusič, dr med. Sobota, 17. februarja - dežurni Lazar, dr. med. in Urbane, dr med. Nedelja, 18. fetiruarja - dežurni Lazar, dr med. in Urbane, dr med. Ponedeljek, 19. februarja - dopoldan Slavič, dr med., po- poldan Klemene, dr. med., nočni Žuber, dr. med. in Strav-nik, dr. med. Torek, 20. februarja - dopoldan Btidnjo, dr, med,, popoldan Cesar, dr med., nočni Slavič, dr med. in Lazar, dr med. Sreda, 21. februarja - dopoldan Friškovec, dr med,, popoldan Vrabič, dr med., nočni Vi-dovič. dr med. in Stupar, dr. med. Zobozd ravnilu: 17.in18. februarja-Aleksander Uršič, dr. stom,, v dežurni zobni ambuianli. Vodnikova 1. Velenje {od 8. do 12, ure) kova 1. Izdaja nujnili zdravi) in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880, Veterinarska postaja Sošta HB Od 16. februarja do 23, februarja-Franc Blatnik, dr vet. med., gsm 041/618-117. mmasm^MÊ Lekarna Center Velenje, Vodni- Accord letnik 2000 Vrhunski do 360.000 Sir ceneje! d.o.o. Celjska c. 45, Slovenj Gradec, tel.: 02/6812 500 Hrastovec 24, Velenje, tel.: 03/8984 712 GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Slavko Višnar, roj. 1947, Planina na Pohorju 11; Avguštin Zajko, roj. 1934, Kačji dol št. 42; Uroš Gradišnik, roj. 1973, Velenje, Selo št, 19; Marija Grenko, roj. 1930, Orla vas št. 6; Marta Šafran, roj, 1934, Prožinska vas št, 64; Ivana Poprask, roj. 1932, Topolšicašt. 138; Franc Klemene, roj. 1927, Vitanje, Grajski trg št. 2; Marija Knez, roj, 1923, Šmarjeta št, 22, Rimske Toplice; Janez Pa-rašuh, roj. 1927, Ljubijašt 17; Janko Hren, ro|. 1953, Velenje, Cesta pod parkom št. 2; Jožef Randaver, roj. 1917, Paka št. 19, Slov. Konjice; Alojzij Hriberšek, roj. 1929, Hrastovec št. 27; Ivana Lekš, roj. 1915, Velenje, Kidričeva C, št, 17, K A I» I O V II h K K J II 8 : 897 5005 ČETRTEK, 15. februarja: e.OO Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec 7,00 Horoskop; 7,15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8,30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9,30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15,00 Aktualno 15,30 Poročila; 16,00 Kdaj,kje,kaj; 16,30 Poročila; 17,00 Zdravnišk nasvetii; 18,00 Glasbeni kviz; 18,30 Pomčila; 19.00 Na svidenje, PETEK, 16. februarja: e.OO Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec;. 7.00 Horoskop; 7,15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8,00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8,45 Kličemo Policijsko upravo Celje 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav 14.30 Poročita; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj 16,30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost;; 18,30 Poračila; 19,00 Na svidenje. SOBOTA, 17. februarja: 6,00 Dobro jutro; 6,30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6,55 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; ČesBtke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu Sove; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 18. februarja: 6,00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.GG Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II, blok čestitk; 15,45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 19. februarja: 6,00 Dobro jutro; 6,30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - ponDčilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30, 8.30 in 9.30 Poročila;. 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poračila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 20. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.55 Kličemo policijsko postajo Slovenj Gradec; 7,00 Horoskop; 7,15 Cestne Informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8,30,9,30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 S.O.S. - slovensko obarvane skladbice; 18,30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA, 21. februarja: 6,00 Dobro jutro; 6,30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30; Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15,30 Poračila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16,20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročita; 19.00 Na svidenje. V tednu od 5,februarja 2001 do 11.februarja 2001 so povprečne dnevne koncentracije 302, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju tVIestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Pakt, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjlti dneh: 5.februarja 2001 AMP ŠOŠTANJ 297 mikro-g S02/m3 S.februarja 2001 AMP ŠOŠTANJ 173 mikro-g S02/m3 MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR IV1AKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 Od S.februarja 2001 do 11.februarja 2001 (v mikro-g S02/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zraka kritična vrednost: 700 mikro-g S02/m3 zraka iOinNJ TOPOLjiC« »VOONJE OMSM VELENJE VELIKIVRK jKALE SORA GS.feb Qe.feb az.feb DS.feb BS.feb OlO.feb Sll.feb I 15. februarja 2001 ""-^ČAS OBVESCEVALEC 23 upi UPI UUDSKA UNIVERZA ŽALEC šola prijaznih ljudi v skladu z razpisnimi pogoji bomo skupaj z matičnimi fakultetami v šol. 1. 2001/02 organizirali izredni študij za naslednje programe: ^ VISOKOŠOLSKE STROKOVNE PROGRAME • Organizacija in managment (FOV Kranj) • Javna uprava (VUS Ljubljana) • Agronomija, smer pol jedelstvo-vrtnarstvo (Fakulteta za kmetijstvo Maribor) CHJi) • Predšolska vzgoja (Pedagoška fakulteta Maribor) CEH) UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAM: • Razredni pouk (Pedagoška fakulteta Mari bor) ČETO Informacije vsak delavnik med 8. in 15. uro na telefon: 03 713-35-62 in med 8. in 19. uro na telefon 03 713-35-67. Rok prijave do 8. marca 2001 na obrazcu 1,71/1, ki ga dobite brezplačno na naši univerzi. Vpis v skladu z razpisom Ministrstva za šolstvo in šport. Informativni dan: 16. 2. 2001 ob 17. uri. upi ,.. kjer bučal je vihar skoz veje in vrhove in pohi moči njegove bil svet je, vsaka stvar - tamfrata zdaj leži; le ciproš cvete rdeče: kakor iz rane speče pokaže kdaj se kri. (Janko Clazer) Hvala vsem, ki ste spremljali našega ljubega UROŠA na zadnji poti. VSI NJEGOVI Bilo je veselje, bilo je trpljenje, odšel si za vedno, zdaj 7è več ni. A v srcih naših ostaja bolečina, ki tako zelo boh. Bolečino se da shiti, tudi solze zatajiti, le Tebe dragi mož in ate nihče ne more nadomestiti. ZAHVALA Oh boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, dedija, pradedija, tasta, hraca. svaka in strica RAFAELA PETKA Benkačevega Elča 23.10.1924 - 5. 2. 2001 iz Pirešice 13- Vinska Gora se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in ostalim znancem, ki sle ga pospremili na njegovi zadnji poti, za darovano cvetje, sveče, spominske maSe in izrečena sožalja. Posebno se zahvaljujemo ZB. VVl, gasilcem, DU, DI Vinska Gora. Hvala pevcem, godbi, praporščakom, govornikom: Vladu, Sandiju in Ilanziju, gospodu GroSîju. dr. med., gospodu župniku Tonetu Kraievcu za opravljen cerkveni obred, gospodu Usaiju za pogrebne storitve in kolektivu Gorenje-Vzdrževanje. Vsem, ki ste ga imeli tako radi in ste ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat hvala. Žahijoči: iem Nežka, sin Branko, hčerki Elica in Janja z družinami, brat Mirko, vnuki in pravnuki. mali OGLASI APARATI IN STROJI NOVO KOSILNICO Bertoiini. 80 cm reza, prodam. Telefon 5882-940. POSESTI NAJAMEM NJIVO ALI TRAVNIK in prodam telico simental-ko, težko 250 kg. Telefon 5881-764. V PODSREDI, na sončni legi, prodam nedograjeno stan, hišo z vinogradom 40 arov. Od zra-vilišča AT je oddaljena 10 km. Telefon 580-62-30, zvečer. PARCELO VELIKOSTI 928 m2 v Vinski Gori, na sončni legi, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031-858-730. GOSPODARSKI BIVALNI OBJEKT, zgrajen do III, faze, 700 m2 zemlje, 50 m od asfalta, blizu avtobusne postaje, sončna lega, prodam. Prednost imajo Slovenci. Telefon 03/5778-445. DELO IŠČEMO NOVE SODELAVKE In sodelavce za prodajo zanimivega izdelka. Telefon 01/500-41-62. LOKALI V NAJEM ODDAM LOKALE v Velenju in Celju. Informacije po telefonu 03/758-07-02 (dop), GSM 031/664-330 (pop.) POTREBUJEMO POMOČ! Nepotřebujete izkuáenj! Za delo z lokalnim disltibuterjem boste iáirani na osiovi osebnega razgovora. Trening zagotovljen. Za informacije po-kličKe 035-411-646, pon.-pet, od 8, do 17, ure, M. AND LINKd.o,o, TRGOVINA KOŠARICA Pemovo 17a (pri Veliki Pirešici) Telefon/fax: 03/ 572 80 80 POSEBNA PONUDBA \ Cokolino 2 kg 1 .439,oosrr prašek 10 kg super 1,799,00511 kavabarlOOgzelo ugodno 139,90 SIT krmni ječmeni kg 41,90 SIT bela nnkatip 5001 kg samo 85,00 SIT krmna koruza 1 kg 41,50S!T napolitankelkgsamo 399,00 SIT jupollSI 2,999,90 SIT olje rastlinsko pvc 11 189,90 SIT vegetal kg samo 899,90 SIT kompot breskev 825 g pa samo 149,00 SIT 1 alpsko mleko12/1l 139,90 SIT V ianetijski trgovini pa lahlfo kupite po zelo ugodnifi cenah umetna gnojila, vrtna semena in semenski krompir. Večje količine naročenega blaga, vam brezplačno pripeljemo na dom. Cene veljajo do razprodaje zalog. 'KDOR VARČUJE ŽE HUUST LET V TRGOVINI KOÍ ARICA KUPUJEr RAZNO PRODAM 150 LITROV jabolčnika prodam. Telefon 031/611-360, ČEŠNJEVE STOPNICE 100 X 30 X 5 cm prodam. Telefon 03/5882-075, BUKOVA DRVA prodam. Telefon 588-62-67, zvečer. STORITVE U KOMUNALNO PODJETJE VELENJE a.o.o. OBVESTILO Ob izgubi svojca vam ne moremo odvzeti bolečine, lmt>gaCa vrhunske kulturne dogodke, kakršen je bil ludi lîu na predvečer dr/avnega pra/nika. Predvsem po zaslugi odličnih mladih ple.salk in plesalca, ki so Á dvema plesoma v koreografiji mlade Rosane Šlorgclj, ki je preJ tem Iri lela*'nabirda" plesno/nanje v New Yorku, dokazali, da plesna ilejavnosl ludi v Vele- nju rasle. Mnogi so jih, po moje, videli prviř. in bili iskreno navduk^ii. Pravo veselje pa je bilo med Sievllno publiko videli veliko mlailih, ki se praviloma tovrstnih prireditev ne udele7uie)o množično. Slavnostni govornik Vlado Vrbic je bil v svojem govoru na irenuike hudomušen, pa verjeino mnogo manj piker, kot so pričakovali predstavniki trenutne občin.ske oblasti. ''Danaiinji praznični nugovorznstuvljam bolj kot spominski razmislek i) zadnjem desetletju prejšnjega stoletja« o prvem desetletju v samostojni Sloveniji. Zato v njem ne bo razprave o tem. ali je Primicova Ju* lija v resnici imela večje t)pnije(Kl helene Blatne, ne bo drobnih, a sladkih prov se ustavila. Danes naj bi bilo za kulturne dejavnosti namenjenih pri-bližno toliko sredstev kol pred pelimi leti, kar ob upoštevani inllaciji pomeni pol manj. razlogih za ta padec bi lahko govorili dolgo In z več zornih kotov-trdim pa nekaj: prav je« da nas do kulture pripeljejo lepo urejene asfaltne poti - hudo nan>be pa bo. če se bodo le- pe asfaltne poti končale v duhovnem miJČviiju. V zadnjem delu slavnostnega govoru se je ustavil v danaSnjem času. "Še proti koneu t^emdeselih snu^ ime-ii na eni strani močne ljubiteljske dejavnosti in na drugi močam a vendar vsebia^ko dokaj klasično omejen kulturni center. Na ta ali oni način, s pi^mi^čjo ljubiteljev, poklicne kulture in oblasti, pa so se začele pojavljali dejavnosti, ki ao rasle, pre-ríLŠčale /iLstavijeoe cilje in se osamosvajale. Polelne kulturne prireditve, založništvo Pozoj z množico i/danih knjig. Poletne gjasbene šole, Pikin l'estival, raziskovalni tabori, likovna kolonija diplomantov Alu. citrarski festival. humanitarni Bolero, Dnevi mladih in kulture. Festival Ku n i gu nd a, ml adi n ski center, prijazna Kulturnica, Maxjazz dogodki. Plesni teater Velenje, novi muzej premogovništva Slovenije ..." Nailepsi dokaz, da mi?si(> postaja mesto s kulturno tradicijo, so prvi izšolani igralci in režiserji, pa glasbeniki, jazz plesalci in slikarji iz ALU, nenazadnje tudi poln umetniški razred na velenjski gimnaziji- ''Očitno so mladi ob koncu dvajsetega stoletja začeli spoznavati, da je Velenje tudi na piih, po svoje nagradili tudi za trud pri pripravi prigrama za krajane. 05 bratov Letonja Šmartno ob Paki Dobri bralci ŠMARTNO OB PAKI, 13. ^bruarja - Na šmarski osnovni šoii trdijo, da so nJIhO' vi učenci zelo pridni bralci. Od 308 jih Je v letošnji sodelovalo 227. Kol smo slikali na prisrčni sk>vesnosli ob podelitvi bralnih značk v avli sole, so pobliže spoznavali življenje in delo Frana Milčinske- ga Ježka vsi učenci od 1. do 4 razreda, na r^iz-redni stopnji pa 85 učencev. Mentoriea bralne značke na šoli Metka Marovi pa jim je zaželela, da bi bila priznanja vsem dobitnikom spodbuda za nadali nie uspeŠm> branje kniig. mtp Na pprireditvi ob letošnjem prazniku so glavnino programa pripravili najmlajši. Bili so dobri in prisrčni, veseti pa so bili tudi bogatega darila za vrtec. Na pňiožnostni slovesnosti je za prijetno razpotoženje poskrbela gostja - klovnesa Eva Škoftč Maurer,