PoEitični ogled, Avstrijske dežele. Sloveasko društvo je s svojim zadnjim zborovaajem v Soštaaji vse aemčarje ia liberalce štajerske izaemirilo. Na vse straai lažejo ia obrekajejo |,ia svetu zaterjajejo, da je društvo brez vsega pomeaa. No, zakaj se pa toraj toliko jezite ia ujedate? Društvo je bilo potrebao ia delalo bode neumorao aaprej. Slišati je, da je tirjaaje sloveaskih paralelk ia sloveaskega učaega jezika aa učiteljišči v Maribora posebao v Gradci zasmrdelo. Verajemo. Tam še vedao čepijo tisti čuki, kateri mislijo, da aemštvo kedaj pogoltae vse Sloveace. — Državai zbor pričae deaes svoje zborovaaje; šolska postava pride v pondeljek aa daevai red. —• Volitve za mestai zastop Ljubljanski bodo 16. 17. ia 19. aprila: iz volilaoga zapisaika je 60 aemških penzijoaistov izbacnjeaia; toti dedovje so vsi aekdaj iz Gradca, kder še sedaj deaarje vzdigujejo ia občinske doklade plačujejo, aalašč se preselili v Ljubljaao, da pomaožijo število aemčurjev ia pri volitvah poaiagajo. No, sedaj je temu koaec storjea. Nem- čurji se silao jezijo, še bolje pa sramajejo, ker je tolika zvijača prišla aa daa. — Na Ogerskem so ljudje silao razburjeai, zlasti magjarski: Jurij plem. Majlath. najvišji sodaik, 701etai starček, bil je v lastaej palači v Badimpešti od tolovajev sred aoči aapadea, zadrgaeu ia izropaa, jezik so mu iztrgali ia asta zamašili. Morivci so skoz okao se po vrvici spastili aa tla ia všli. Pravijo, da je prejšaji hlapec Spoaga v porazumljeaji hišaega husarja Brešča ubil Majlatha. Brešec je zaprt, Spoaga pa je všel. V Karpatah je zapalo veliko saega, ki aedaj kopai ia močno napeaja ogerske reke, da se bojijo povodaji. — Hrvatje dalmatiaski so silao hudi, da jim tlačijo nemščiao v višje urade, in jim tudi iz Haribora došli g. Pavič ae ugaja, ker ne zna prav krvatski. Vnanje države. Nemški ceaar Viljelm boleha tako, da je večjidel v postelji. Bismark hoce vvažanje tvtjega lesa aa Nemško zabraaiti zlasti hrastovih d.og. To pa Nemcem ai po volji, ker aimajo doma zadoati hrastja ia poslanci se močao upirajo Bisrnarku. — R.uski car poda se aieseca maja li kroaaajn v Moskvo. Tje pričakujejo mnogo tujih gostov, med temi je tudi greški kralj, čraogorski in bolgarski kaez, aadvojvoda Karl Lndvik, priac Karl pruski ia princ Waldemar daaski ia bržčas tiidi kralj perzijski. Zeleznico v Sibirijo pričnejo še letos staviti. — R,amuai nameravajo kanal skopati od Craevode do Kusteadža ia tako Doaav napeljati v Crao morje; za ladije iz Doaava do Carigrada bi ae pot skrčila za 500 kilometrov ia vsi prepiri zavoljo ustja sedaajega Doaavskega v Crao morje bili bi končaai. — Srbaki miaistri so starega aadškofa odstavili ia aa mesto ajegovo bil je izvoljea Mraovic. Posvečeaje škofovsko mu podeli Karlovački patrijarh. To je Srbe precej razžalilo. Sploh pa kralj Milaa ai aič priljubljen ia mogoče, da bode izgaan. — Craogorci ia Albanezi so se zopet zgrabili aa Skadarskem jezeru v ladijah; Albanezi bili so tepeai. — Greki začnejo železaice staviti, 12 milijoaov hočejo v to svrlio porabiti. — Tarški sultaa je v Libaaon blizu svete dežele poslal Prenka Bib-Dodo, albaaskega kaeza, za poglavarja. Svet se temu čudi. V Albaaijo kaeza sultaa ae pusti domov, a pošlje ga kot svojega aamestaika v daljao Azijo. — V južaej Ameriki so Chileaoi vendar eakrat mir skleaoli z aearečaimi Peruvijaaci!