Po naših gradiliščih Zadružnih domov
Naprcdek pri gradnji zadružnih domov v našem okraju
V zadnji številki smo prikazali nekaj zadružnih gradilišč in ugoto-vili polet, ki je zajel ta gradilišča. Medtem je »podaljšani teden zadruž-nih domov« razgibal še druga gra-dilišča, ki v samem tednu še niso prišla iz svojega mrtvila. Druga pa, ki so že pred tem tednom pokazala voljo izpolniti sprejeti sklep in zgra-diti dom letos, so zelo uspešno na-daljevala svaje delo.
Tako nam poročajo iz Grajene
Pred tednom zadružnih domov nismo razpravljali o tem, kdaj mi-slimo proslaviti otvoritev našega doma, danes pa smo z delovnim poletom v tem tednu napredovali tako daleč, da se že prav resno menimo o dnevu, ko bomo bližnjo in daljno okolico povabili na našo otvoritveno svečanost. Pred 18. ju-lijem nismo dokončali še niti iz-kopa, danes 31. julija pa imamo za-betoniranih že celih 55 m8 temeljev in zddar, ki brez njega več ne mo-remo naprej in nam strokovno po-maga ves dan, že postavlja prve opaže za betoniranje nadzidka. Vpra-šanje gramoza smo do sedaj uspešno rešili z izkopom v našem potoku Grajeni; ker pa nam ga je tam zmanjkalo, ga dovažamo iz Rogoz-nice. Nismo malodušni in vemo, da nam bo z nadaljnjo aktivizacijo ljudstva uspelo rešiti to vprašanje vsaj delno z lastnimi prevozi, čeprav je razdalja za naše kravje vprege kar velika. Trdno upamo, da nam bo priskočila na pomoč tudi okrajna uprava z nekaj vožnjami, tako da naše delo ne bo zastalo. Za to uslugo ji bomo vrnili ob času opeko. Danes ir irao sicer gotovo šele eno samo p :, to je cca 55.000 komadov in to bomo v bližnjih dneh že nosili iz peči naravnost zidarju, da bo vidno rastel naž Zadružni dom. V nasled-njih treh tednih zažgemo dnigo peč in s to bo naša potreba krita. Nato pa bomo nadaljevali z izdelavo opeke. Ne mislimo še na to, da bi sxianjo poljsko opekarno izgradili v svoje krajevno podjetje, vendar j( še mnogo domov, ki bodo še ra-b:'i opeko. Za rekonstrukcijo našega kmetijstva in lepše življenje ne ra-bimo samo še mnogo zadruinih do-mov, temveč tudi druga gospodar-ska poslopja in delavnice, ki nam bodo nudile v prihodnjosti v izobi-lju kar potrebujemo v vsakdanjem življenju. S Slovenjo vasjo smo se že dogovorili, da si bodo opeko de-lali pri nas. Kako zelo je teden za-družnih domov pospešil delo pri nas, dokazuje že samo število oprav-ljenih ur. Med tem, ko smo do 25. julija opravili komaj 4799 ur prostovoljnega dela, je to število ur do 31. julija naraslo na celih 8364. Res je, da so nam pomagali sindi-kati, predvsem pa Zveza borcev, vendar smo ponosni, da smo večji delež dali sami in da bo naš za-družni dom, kot vse kaže, res naš, zgrajen z našimi žulji in predvsem z našimi lastnimi napori. Naš per-spektivni plan je sedaj tale: do kon-ca avgusta porabimo opeko, ki jo imamo in pridemo nekaj čez prvi betonski venec. Istačasno bomo do-kcnčali drugo peč. S to drugo pečjo in ostrešjem, ki ga že pripravljamo, upamo v prvih dveh tednih sep-tembra dom gotovo končati in vas vse tako okrog 15. septembra pova-biti na otvoritev. Ni pa izključeno, da dokončamo gradnjo v surovem stanju že prej.
Starše prebolevajo začctnc težave
Ko smo prišli 24. julija v Starše nekako ob sedmi uri zveČer, smo našli predsednika krajevne uprave za gradnjo zadružnega doma, tova-riža Ogrizka, na gradilišču pri pre-kladanju strešne opeke. Mož je pre-pašten, da bi rekli o njem eno samo slabo besedo, vendar naj dovoli, da mu rečemo: tovariš Ogrizek, sam ne boš mogel zgraditi zadružnega doma. Dne 6. avgusta, ko smo se zopet v naglici znašli v Staršah, smo nale-teli na tovariša Ogrizka pri nakla-danju žita na kamion, na gradilišču samem pa smo naleteli na tovariša Tement Janeza iz Rošnje, člana KU. Tovariš Tement vzbuja videz zelo poštenega moža, vendar mu ne ver-jamemo, 6e pravi, z ozirom na za-družhi dom, >-da se ljudstvo še boji tote hiše«. Saj vendar Starše niso tako zaostale. da bi še verjele v bajko o skupnih kotlih in kasarnah,
kakor smo to lahko zadnjič ugotovili v Majšperku. Dejansko gre za šibko stran KU, ki ji še ni uspelo organi-zacijsko zajeti ljudstvo. Kljub na-čelni volji, ki jo kaže ljudstvo za gradnjo, je treba vedeti, da se ljudje ne bodo v veliki večini prišli ponu-jat za prostovoljno delo. Treba jih je organizacijsko dobro zajeti. Saj v »podaljšanem tednu zadružnih do-mov« ljudje niso stali križera rok: Izkopali so studenec, tako, da ima res lepo gradilišče sedaj vodo, :n tudi pri izkopu so v tem času na predovali. Vendar: vse to je malo, zelo malo. Starše so slabše od Sld-venje vasi TovariS Tement pozna eno samo pesem: dajfe nam orodje; vi bi nam morali preskrbeti samo-kolnice; dajte nam aktivista, ki bo ljudem pregnal strah pred »toto hi-šo«. In še mnogo drugih zahtev po-stavlja pred nas. Čakamo samo, da nam reče: pridite, zgradite nam za-družni dom. Tovaruš Tement! Pri-znamo marsikaj. Mi vemo, da imate slabega tehnika. Tovariša, Majstra iz Strnišča še sploh niste videli na gradilišču! Vaš aktivist tovariš Vrabl Jože je imel zadnje tri tedne posla z ljudskim posojilom in ni mogel priti k vam. Član okrajne uprave, tovariš Krepfl Simon je vaš va-ščan, pa iz obzirnosti ne kaže do-volj ofenzivnasti, ker se boji za-mere. In sam predsednik vaše KU, tov. Ogrizek, je premehak, da bi sd upal reči komu po potrebi trdo be-sedo. Tako je, tovariš Tement, in nič drugače. Smisla za organizacijo vam manjka!! —
KU je sestavila nekake frontovske brigade po vaseh Rošnja, Loka in Starše. In kaj se je zgodilo?! Roš-njani niso prišli na delo tistega dne kot so obljubili, da pridejo po raz-poredu. Ali niso nato Ločani takoj drugi dan, ko bi naj šli gradit dom, rekli: Če Rošnjani ne gredo, tudi mi ne gremo?! In kaj je naredila KU?! Nič!! Čisto preprasto!! Nič ni sto-rila!! In kaj bi bila morala storiti?! Poklicati na odgovornost tiste, ki so obljubili priti, pa obljube niso izpol-nili. KU pa jih ni takoj še isti dan poklicala na odgovornost, ker ni imela dobre evidence; ker je bila oportunistična in ker mlsli, da je samo predsednik KU, tovariš Ogri-zek, poklican graditi zadružni dom. — Še manj velja ugovor tovariša Tementa, češ, vsi funkcionarji so pasivni, ker se boje, da bi »gor pla-čali«: tako da je bilo 1918., tako 1941., tako 1945. leta. Mi pa bi rekli: funkcionarji se ne boje, kajti naša ljudska oblast ni od danes na jutri, pač pa se boji tovariš Tement iz Rošnje, član KU, tovariš Tement, ki saraemu sebi ne zaupa; tovariš Tcment, ki menda sam ne verjame, da so osvobojene ljudske množice naše nove, Titove Jugoslavije zmož-ne ustvariti Še "vse več kakor pa sa-mo zgraditi en zadružni dom v Staršah.
Lskreno želimo, da vzamejo Starše te nauke resno in da v tekmovanju s Slovenjo vasjo dokažejo, da naše Dravsiko polje le ni tako zakrknje-no, kakor je to mnenje doslej o Staršah precej upravičeno veljalo. In še to naj si zapomnijo Starše: ko-likor bodo skupnosti dali, toliko bo-do od nje tudi prejeli. —
Na zadružnem gradilišču
Bolfenk se ob jami za apno
nemoteno sončijo žabe
Ko smo se 6. t. m. znašli na za-družnem gradilišču Bolfenk, smo malone zavidali žabam, katerih ob 10. uri predpoldan noben človeški korak ni motil v njihovem idiličnem sončenju. Svetlomodro nebo brez oblačka se je bočilo nad lepo slove-njegoriško pokrajino. Razen nekaj precej na slepo razritega gradilišča ni bilo daleČ naokrog nobenega vid-nega znaka, da smo v drugem letu naše petletke, ko stopnjujemo na-pore za izgradnjo socializma v naši deželi. Prlbližno 8 ms kamenja, nekaj po gradilišču razmetanih desk, ka-kih 50 m3 gramoza, pridobljenega na licu mesta in do 8 m3 peska ne more biti dokaz za razgibanost, ko se grade vendarle zadružni domovi širom naše domovine že dobrega pol leta. Po celem tednu zadružnih do-mov, ki je poka^al v haloških pre-delih in na ptujskem polju narav-nost lep delovni polet; po podaljša-nem tednu zadružnih domov, ki je v istih krajih rmnil ob nezmanjša-nem navdušenju. Kratko odmerjeni čas nam ni dopužfal, iskati predsed-nilia KU, tovariia Vidica, niti stati-
stičarja, da bi nam pojasnil, kako je mogoče, da so v dekadi od 20. do 31. julija opravili vsega 322 ur. Druga gradiHšča so v istem 6asu s pravim duhom medkongrasnega tek-movanja opravila 2000 delovnih ur in več ter napravila tako v enem samem tednu veČ kot vseh šest me-secev pred tem. Spor o tem, kje bodi gradilišče, ne opravičuje tolik-šnega zaostanka. Tehnika, to»variša Bartola, poznamo dcbro in vemo za njegovo agilnost. Tudi za Bolfenk zadolženi aktivist, tovariš Štumber-ger Jože, ni najslabši. Nujno jima svetujemo, da se povežeta tesno s članom okrajne uprave, tovarišem Megličem in predsednikom KU, to-varišem Vidicem, ter da nadokna-dijo vsaj v bližnjem »mesecu za-družnih domov« od 15. avgusta do 15. septembra vse dosedanje po-manjkljivosti, da nam tako tudi sredi Slovenskih goric v najkrajšem času zrase vidno znamenje sociali-zacije naše vasi. Vsi naj vedo: za-družni dom zgfadimo ali v 35—55 dneh, ali pa ga sploh ne zgradimo. To dokaznje že veliko število domov po naši ljudski republiki Sloveniji in tega se mora zavedati tudi Bolfenk, pa čeprav so pogoji za gradnjo mor-da nekoliko manj ugodni kot drugje.
Vitomarci (Sv. Andraž) bodo otvorili dom 3, oktobra 1943
Prvo sejo KU so imeli v Vitomar-cih 7. julija in šele 5. avgusta je to varis iz Ptuja zakoličil gradilišče. Danes, 6. avgusta, že odkrivajo zetn-Ijo na gradilišču, kopljejo gramoz v nekoliko oddaljeni gramoznici (se-daj imajo odkritega cca 60 mft) in v torek, 10. avgusta, bodo začeli iz-delovati opeko. Seje te krajevne uprave formulirajo natančno sklepe. Tako predvideva seja z dne 1. avgu-sta več sklepov (prevoz lesa, orga-nizacija delovne sile, nabava nujne-ga materiala iz Ptuja); za vsak posa-mezen sklep zadolže imenoma to-variša ali tovarišico, ki naj ta sklep tega in tega dne izvede. Na naše vprašanje nam je statisticar, tova-riš Zeleako Franc, odgovoril, da so dcAočeni tovariši vse sklepe zapis-nika z dne 1. avgiista izvršili. Napak pa je, da ne ve niti statisticar niti administratorka KLO, kdo je pred-sednik krajevne organizacije LMS. Kako naj bo delo res uspeŠno, če se niti funkcionarji pasameznih or-ganizacij na vasi med seboj ne po-znajo ali se niti ne poizkušajo spo-znati. To veliko organizacijsko na-pako, ki obstoja t«di marsikje drugje, je treba in povsod, kjer ob-stoja, nemudoma odpravitL Pred-stavniki OF, LMS, AF2, KZ s par-tijsko celico na čelu morajo tvoriti trden, enoten borbeni štab, ko bo s svojo enotnostjo zmagoval vse te-žave v teku gradnje. Ce bi se v Bol-fenku ta štab med seboj poznal in enotno nastopal, tedaj bi statističar ne mogel reči, da obstoja mladinska organizacij a le na papirju, v isti sapi pa reči, da je daslej mladina vendarle storila največ. Prav tako je treba tovarišu Zelenku rz Bol-fenka reči, da je statističar zato, da pošilja poročila na okrajno upravo in ne, da jih zadržuje pri sebi. Tu-kaj kot marsikje je videti, da sma-trajo statistiko za precej nepotreb-no birokracijo in ne morejo priti do spoznanja, da je redno poSiljanje poro&il, pa Čeprav negativnih, edina pot, po kateri je okrajna uprava sproti obve&fena o poteku in v sta-nju, odpraviti težave, ki nastanejo iz dneva v dan, pri čemer mora in hcče okraina uprava pomagati po svojih najboljših močeh.
Precejšnja ovira za gradnjo doma je tudi šola, ki je še danes v tistem razbitem in oropanem stanju, kakor jo je zapostil okupator. Domnevamo sicer, da je zanemarjeno šolsko po-slopje le izgovor za nekaj tistih, ki jim ni do doma in če bi ne bilo šole, ki bi jo bilo treba po njihovem mnenju obnoviti pred gradpjo do-ma, bi pač našli drug izgovor. Kljub temu želimo, da se potrudi pro-svetni odsek OLO Ptuj, najti sred- ' stva za obnovo šole, da tako odpade ta majhna ovira.                                  j
Če vemo, da gradi dom kar sedem ! vasi  in  sicer   Drbetinci,   Vitomarci, { Hvaletinci,  Rjavci,   Smolinci,   Slav- ! šLna  tn Gibina,   kar  da   okrog   1200 ljudi.  tedaj   ne more biti  govora  o tem, da je nemogoče dograditi dom do termina prvega oktobra. ki si ga je postavila KU. Treba je le, da se poFtavijo po teh vaseh  frontne bri-gade, da se predstavniki   ma^-ovnih
orgamzacij povezejo mea »eouj v enoten, deloven in borben štab, ki bo neumorno vodil borbo ne samo za dosego tega termina, temveč celo za njegovo prekoračenje. Izkušnje v naši LR Sloveniji, kjer smo doslej dogradili že preko 144 domov, do-kazujejo namreč, da domcrv naše ljudstvo ne gradi mesece, temveč tedne. Je že tako in to naj vedo ludi v Vitomarcih.
Teh nekaj primerov gradnje naših domov, ki smo jih abifekali, nam odkrije marsikako pomanjkljivost, ki jo je treba nujno odpraviti; po kaže pa nam tudi, kaj se da doseči (primer Gra:ena) tam, kjer ljudstvo ve, kaj pomeni zgraditev doma za nipftov dvig in napredek.
l^inodnjic pnnesemo porocna se z gradilišč, ki jih doslej še nismo utegnili obiskati. Ta gradilišca so Velika Nedelja, JurŠinci, Janežovci, Litmerk, Gorišnica, Dornova, Zavrc in Nova vas pri Marku. Na teh gra-diliščih je delo v času od 18. julija zelo napredovalo. Tako predvsem v Veliki Nedelji, Gori-šnici in Novi vasi pri Marku. Prepričani smo, da bo marsikateri teh domov do izida naše druge številke že rasel proti prvemu nadstropju in da bo tudi ono pri-pomogla k temu, da v prihodnjih dveh mesecih ne mine nedelja, ne da bi otvorili vsaj en dom: v čast in ponos vsem, ki so gradili in v korist našega ljudstva, niegovega boljšega življenja in napredka.