UNIS - TOS
Povečali dohodek in produktivnost
Delovna organizacija UNIS -TOS v Savljah je v zadnjih šti-rih letih izjemno povečala svoj dohodek in skupaj z njim tudi produktivnost. Danes ocenju-jejo, da so v preteklem letu ustvarili 960 milijonov dinarjev celotnega prihodka, povprečni neto osebni dohodki delavcev pa se gibljejo okoli 20 000,00 dinarjev.
»Naša organizacija, ki jo se-stavljata dve temeljni organi-zaciji in delovna skupnost skupnih služb, je dolgo časa iskala svoj proizvodni pro-gram To iskanje je pomenilo razdrobljeno proizvodnjo na eni in dokaj nizko produkliv-nost na drugi strani Iz leta v leto so se ponavljali enaki re-zultati, vse dokler nismo neke-ga dne potegnili črto in se opredelili za velikoserijsko proizvodnjo najdonosnejših in najzahtevnejših izdelkov,« nam je ob obisku tega 580-članskega kolektiva povedal Mllan Suštar, glavni direktor delovne organizacije.
»Ko smo se leta 1977 odce-pili od tovarne koles BOG smo se opredelili za vključevanje v domačo elektronsko industrijo in kovinsko opremo pisarni-ških prostorov in stanovanj-skih zgradb. Istočasno pa smo še naprej razvijali specialne transportne naprave za tekstil-no industirjo, viseče in valjčne transportne proge. Taka ožitev programa nam je omogočila proizvodnjo večjih serij in po-večanje izvoza,« dopolnjuje di-rektorja tovariš Jeza, vodja splošnega sektorja.
USPEŠNI NA SVETOVNEM TRGU
Najprej so začeli izvažati v Sovjetsko zvezo in si počasi utirati pottudi na konvertibilna tržišča. Njihove transportne naprave so začeli kupovati Ja-ponci, Zahodni Nemci, Avstrij-ci in drugi. Kajpak so prisotni 'tudi v neuvrščenih deželah, zlasti v Alžiriji, kjer so s tran-sportnimi trakovi opremili že tri tovarne čevljev, za četrto pa se prav sedaj dogovarjajo. V Ugandi in Libiji pa opremljajo posamezne objekte s svojim kovinskim pohištvom »SICO«.
Lani so izvozili na konverli-bilna tržišča za 43 milijonov di-narjev svojih izdelkov, na kli-rinško področje pa kar za 262 milijonov dinarjev. To pomeni, da so ustvarili 18.000 dolarjev deviznega priliva na zaposle-nega. Za letošnje leto pa načr-tujejo stoodstotno povečanje izvoza na zahodna tržišča, in nekaj manjše na klirinška.
VZPODBUDNI REZULTATI DOMA
Tudi drugi kazalci gospo-darjenja so vzpodbudni. Oce-
njujejo, da je bil celotni pri-hodek lani 960 milijonov dinar-jev, kar je za 50 odstotkov več kot v letu 1981, dohodek je bil 385 milijonov dinarjev ali 42 odstotkov več kot leto poprej, dohodek na delavca pa kar 750 tisoč din oziroma povečan za 28 odstotkov glede na leto 1981 Pri tem so imeli delavci povprečne (neto) osebne do-hodke okoli 20 000 dinarjev, kar je precej nad republiškim poprečjem Omeniti velja. da so zelo dobro nagrajeni in sti-mulirani prav delavci v nepo-sredni proizvodnji. In neredko se zgodi, da priučon proizvod-ni delavec zasluži precej več kot pa denimo projektant, če-prav ta primerjava morda ni najboljša, kajti tudi projektan-te v tem kolektivu štejejo v pro-izvodnjo. Vedeti moramo na-mreč, da so vsi izdelki, ki jih izvažajo, plod lastnega znanja in tehnologije.
Še podatek, da je po prvih ocenah akumulacija lani zna-šala 100 milijonpv dinarjev In ko smo se pogovarjali o vseh teh kazalcih smo izvedeli, da je produktivnosf v lanskem letu porasla za 20 odstotkov. O stalnem naraščanju produktiv-nosti govori tudi dejstvo, da je bil leta 1979 dohodek na de-lavca 100.000 dinarjev lani pa že 750.000 dinarjev, kar ni ma-lo kljub inflaciji in rasti cen. V štirih letih seje kolektiv pove-čal le za 160 delavcev.
Saveljska tovarna, ki ima del enega tozda še v Grosupljem, je trdno vpeta v sestavljeno or-ganizacijo združenega dela UNIS iz Sarajeva. To, kot pravi-jo, jim omogoča, da laže pride-jo do potrebnih reprodukcij-skih materialov, istočasno pa tudi širše izvozne možnosti in povezovanje.
Omenimo le še to, da so se v UNIS-TOS odločili, da bodo razvijali in proizvajali le takšne izdelke, ki bodo plod lastnih tehnoloških rešitev in ki bodo izdelani iz domačih materia-lov. Tudi ves sedanji proizvod-ni program temelji na domačih materialih in tako devize po-trebujejo le za udeležbo v različnih samoupravnih »spo-razumih«, ki jim omogočajo nakup potrebnih surovin.
In načrti?
Veliko jih je. Pred kratkim so dokupili del zemljišča ob to-varni in tam bodo zrasle nove proizvodne hale, ko bo prišel čas zanje, kot pravijo v UNIS-TOS, saj jim sedanjih 13.000 kvadratnih metrov proizvodnih površin povsem zadošča. Prav sedaj pa končujejo razvoj no-vega stroja - koordinatnega prebijalnika pločevine kot tudi kompletnega programa servi-snih miz,  ki jih upsorabljajo
razni inštituti, šole, servisi in delavnice.
Menijo narnreč, da bodo ti novi programi skupaj z osnov-nim programom transportnih naprav in elektronike omogo-čali še uspešnejši nastop, ne le na domačem, ampak tudi na tujih tržiščih.
ADNREJ DVORŠAK