\ j j | j j j j \ ' Ijivi, Eato so jih prevdarni katoličani s tem Badiaom na}bolje udarili. Vlada je od svojih lastnih pristašev na ta aačin prisiljena, da bo morala na celi črti popustiti in spremeniti ustavo, ki bo katoličanom prinesla pravce mirnegs življenja. Rudarski štrajk na Angleškem gre h kraja. Stavka je uničila sama sebe. Dolgo je trajala, ves denar, ki eo ga imeli pripravljenega posamezniki in organizacije, je pošel, delavstvo pa mora jesti, zato bo treba iti na delo. Zlomljena stavka Do pa seveda imela v delavsKih »trokoroih ia političnih organizaccijah slabe po^ledice. V Rusiji se je začelo novo življenje. Do edaj tam ni bilo niti toliko svobode, da bi smela biti kaka dmga stran ka, ampak samo komunistična, vladina. Zdaj pa se je pojavila nova, mogocna organizacija, nova stranka, ki je malo bolj pametna, kot je komunistična. V Rusiji se bo začelo politično življenje, ki naj prinese posebno ruskemu kmetu več pravice, kot jo ima pa sedaj. Državna politika. v naši državi. Koliko žasa bo še trajala sedanja vlada? Sedanja vlada je tako slabotna, tako nedelavna, da jo držijo le še po citnice, ko ni ne poslancev, ne ministrov v Beogradu. Kakor hitro pa bo sklicana narodna skupščina, tedaj bo vlada padla in se bo bistveno izpremenila. Radič dela, kar le more, da se vzdrži na vladi, pa če tudi s svojim političnim uskokom ministrom Nikičem. Razpadanje radikalne stranke se vedno bolj vidno kaže. Veliko je voditeljev, ki se ne morejo drugače pokazati, pa vsak svojo skupino napravijo. Da bi zavrli naraščajoče razpadanje, so poslali posebno odposlanstvo v Monte Karlo na Francoskem k Pašiču. Njegovi pristaši hocejo na vsak način, da pride Pašič zopet na vlado. Pašič se bode okrog 20. septembra vrnil y Beograd. Do tedaj hočejo Pašičevi pristaši pripraviti druge skupine in skupinice, da se znova odločijo za Pašica. Zopet so jim dobri -tisti, ki so se nekoč locili od njih, kot Nastas Petrovič, katerega tudi vabijo v svoj krog. Sedanjega notranj^a ministra Maksimoviča in njegovo skupino pa hočejo čisto izločiti. Stara barka, ki je do zdaj največ odlocevala v državni politiki naše države, se bo razbila. Jugoslovanski klub za poplavljefoee y Sloveniji. Uarodni poslanec dr. Hodžar je vložil že tretjokrat na vlado naslovljeno vprašanje, kaj vendar misli glede poplav v Slo veniji. Ničesar še ni ukrenila. Zahteval je, naj se odloži plačevanje davkov vsaj za eno cetrt leta, da bodo ljudje v  jeseni lahko kaj prodali, naj se odpišejo davki, kakor se je  ugotovilo škode po raznih komisijah. Za najnujnejšo po moč pa naj se vendar dovoli vsaj najpotrebnejša podpora.  Vlada, v kateri sedijo poleg srbskih ministrov toliko hvalisani radičevski in vsemogočni minister Pucelj, pa tudi na to tretjo zahtevo ne odgovarja in ji ne ustrerat. Pove naj zdaj kdo, kaj bi se še dalo drugega napraviti y tem oziru? Edina pomoč bo v tem, da se taka brezvestna vlada zruši in Ijudje, ki nimajo srca za ljudstvo, tudi enako brezsrčno pošijejo v pokoj, kadar bodo volit^e. To more biti pa maš odgovor na vladino inolčanje. V DRUGIH DRŽAVAH. Nemčija sprejeta y Društvo narodov. Te dai zboruje Društvo narodov v Ženevi. Najvažnejši dogodek tega zborovanja je, da bo konefino tudi Nemoija sprejeta v Društvo narodov. Nemcija je bila do zdaj skoro čisto ločena od ostalih držav, kar pa za mir v Evropi ni bilo najbolje. Zdaj je upati, da se napetost med Nemčijo in drugimi državami zmanjša. Papež in Društvo narodov. Papež želi in deluje veliko tudi na to, da je mir med narodi, da se narodi medsebojno sporazumejo in podpirajo. Zato je tudi znova začel delovati v tem oziru, da bi Društvo narodov čim bolj uspešno moglo delovati. V zadevah, ki se tičejo katoliške Cerkve, bo dal svoje mnenje. Verski boj v Mehiki traja dalje. Mehikanska vlada je mislila, da bo mogla ukloniti verne katoličane, ki bodo mo rali sprejeti njene protiverske postave, pa se je zmotila. Da bi pred svetom svojo polomijo zakrila, je poslala v liste poročila, da so se škofje začeli pogajati za sporazum. A to poročilo ni resnično, ker mehikanski katoličani vstra jajo dalje. Nobeden katoličan ne kupuje pri brezverskih trgovcih, ne vlaga svojega denarja y banke in hranilnice, ki jih vodijo brezverci, ne gre v «rostilne, kjer ni eaveden katoličan lastnik, ne dajo raslužka nobenemu, ki ni katoK3kt> zareden. Pri demarju so pa traaverei najbolj obout-