Izvleček Luka VIDMAR ARHEOLOŠKI VODNIKI IZ BIBLIOTEK OPEROZOV v IN IZ NJIHOVE BLIZINE V SEMENIŠKI KNJIŽNICI V LJUBLJANI Abstract Članek obravnava skupino arheoloških vo- dnikov, ki so bili v lasti članov ljubljanske Akademije operozov in izobražencev iz nji- hove bližine in so se kot njihova zapuščina ohranili v Semeniški knjižnici v Ljubljani. Na podlagi analize pripisov, ki so jih v teh knjigah pustili njihovi lastniki, pojasnjuje odnos do materialne dediščine antike, ki so ga izobraženi Kranjci v obdobju baroka razvili na svojih potovanjih po Italiji.* The paper deals with a collection of archa- eological guidebooks, once the property of the members of Ljubljana' s Academia Operosorum and intellectuals in their cir- cle, now housed in the Seminary Library ofLjubljana as their estate. Analysing the notes made in the books by their owners, the article explains the attitude to the material heritage of antiquity developed by educated Carniolans of the Baroque period on their journeys to Italy. V zadnjem desetletju svojega življenja je ljubljanski pravnik in zgodovinar Janez Gregor Dolničar (1655-1719) zasnoval eno od svojih številnih hvalnic rojstnemu mestu: Labacum, urbium A ustriacarum antiquissima, amoenitate, nobilitate, litteris et episcopatu clarissima, Schonleb[n}ii historici celeber[r}imi patria, populo Jrequens. Arx quae ei im[m}inet, sat splendida, olim tribunalium - sedes. 1 »Ljubljana, izmed avstrijskih mest najstarejša, nadvse sloveča po prijetnosti, odličnosti, znanostih in škoftji, preslavnega zgodovinarja Schonlebna domovina, vrvi od ljudi. Trdnjava, ki se dviga nad njo, je bila dovolj odlična, daje bila nekoč sedež tribunalov.« ' Za dragoceno pomoč in nasvete pri delu v Semeniški knjižnici se zahvaljujem dr. Marijanu Smoliku, za pregled besedila in pripombe pa dr. Marjeti Šaše! Kos in dr. Stanku Kokoletu. 1 Zapis se nahaja na notranji strani hrbtne platnice rokopisa, kije pripadal najstarej- šemu sinu Janeza Gregorja Dolničarja, Alešu Žigi Dolničarju: Thalnitscher, Descriptio Urbis Venetiae, Urbis Patavinae. Ko je Aleš Žiga Dolničar leta 1 708 nepričakovano umrl v Neaplju, so bili njegovi rokopisi in knjige poslani k očetu v Ljubljano. Janez Gregor Dolničar je hvalnico napisal v letih po tem nesrečnem dogodku. Za življenje in delo Janeza Gregorja in Aleša Žige Dolničarja prim. Smolik ( l 980a); Smolik ( l 980c); Lavrič (1996); Lavrič (2001); Lavrič (2003a). 36 Keria VII - 2 • 2005 V tem besedilu je Ljubljana zaradi starodavnosti svoje antične predho- dnice povzdignjena nad druga avstrijska mesta. Zgodovina ljubljanske me- stne naselbine, kije po dognanjihJanezaLudvika Schonlebna (1618-1681) in Janeza Vajkarda Valvasorja (1641-1693) segala do Emone in do Jazonovih argonavtov,2 je nedvomno predstavljala pomemben vir samozavesti Janeza Gregorja Dolničarja in drugih članov Akademije operozov, ki so si na kon- cu 17. in na začetku 18. stoletja prizadevali približati znanstveno, kulturno in umetnostno življenje na Kranjskem Italiji.3 Antične korenine so v očeh operozov Ljubljani zagotavljale enako izhodišče in možnosti za razvoj ka- kor občudovanim italijanskim mestom.4 Kot večno veljaven zgodovinski in umetnostni ideal je v predstavah operozov nastopal zlasti Rim. Ljubljana mu je bila dolžna slediti prvič kot nekdanjemu središču rimskega cesarstva, ki se mu je nekoč klaajala kot antična Emona, in drugič kot aktualnemu središču katoliškega sveta, h kateremu se je obračala v času operozov kot sodobno mesto. Še več, Schonlebnova teza o Jazonovi ustanovitvi mesta leta 1222 pr. Kr.je Dolničarju ponudila priložnost, daje Ljubljano nekoč postavil celo nad sam Rim: Ante Romam conditam stetit Labacum annis quadringentis septua[g]inta tribus.5 »Ljubljana je bila zgrajena štiristo triinsedemdeset let pred ustanovi- tvijo Rima.« Takšnega prepoznavanja simbolne vrednosti antične dediščine pa pri Janezu Gregorju Dolničarju in drugih operozih verjetno niso spodbujale le Schonlebnove in Valvasorjeve objave. Gotovo so si operozi svoje poglede na duhovno in materialno dediščino antike na Kranjskem in v Evropi nasploh izoblikovali tudi v času svojega bivanja v Italiji, namreč v času študija, na potovanjih, ki so sledila zaključku študija, in na poznejših potovaajih, pove- zanih s službenimi dolžnostmi. Tedaj so imeli priložnost od blizu spoznati spomenike starega Rima in se o njih poučiti iz ustreznih zgodovinskih, topografskih in starinoslovskih knjig, ki so jih kupovali v Italiji, pa tudi v poznejših letih, ko so jih njihove obveznosti že zadrževale v Ljubljani. Velik del knjig, s pomočjo katerih so se operozi seznanjali z antičnimi spomeniki v Italiji, se je ohranil v Semeniški knjižnici v Ljubljani, h katere 2 Prim. Valvasor (1877-1879), vol. 4, knj. XIII, 3-9. 3 Pomen, ki ga je Dolničar pripisoval Schonlebnovim odkritjem, izpričuje laskava omemba tega zgodovinarja v hvalnici Ljubljane. Gl. op. l. 4 Prepričanje operozov, da pripada Ljubljani zaradi njene antične predhodnice mesto v kulturnem svetu Italije, dobiva danes potrditev v novih dokazih, daje Emona admi- nistrativno pripadala Italiji, ne pa Panoniji. Prim. Šaše! Kos (2003). 5 Zapis se nahaja na notranji strani sprednje platnice knjige o poklonitvi deželnih stanov Štajerske, Koroške, Kranjske, Goriške in Trsta cesarju Leopoldu I. leta 1660, ki jo je imel v lasti Janez Gregor Dolničar: Churelichz, Breve, e succinto racconto. Luka Vidmar: Arheološki vodniki iz bibliotek operozov in iz njihove bližine ... 37 ustanovitvi in formiranju so odločilno pripomogli.6 Že v VIII. členu svojih pravil, objavljenih v Akademskih čebelah leta 1701, so se namreč operozi ob- vezali, da se bo iz njihove darežljivosti ustanovila javna knjižnica.7 Obljubo so začeli pod pokroviteljstvom ljubljanskega škofa Herbersteina izpolnjevati 30. maja leta 1701, ko so ustanovno listino javne knjižnice podpisali najvišji dostojanstveniki ljubljanske škoftje, škof Žiga Krištof Herberstein, prošt Janez Krstnik Prešeren in dekan Janez Anton Dolničar.8 Obvezali so se, da bodo novoustanovljeni knjižnici podarili vse svoje knjige, in izrazili upartje, da se jim bodo z denarnimi sredstvi za vzdrževanje knjižnice in knjižničarja pridružili še drugi, kijimje mar za javni blagor in svobodne umetnosti.9 Knjižno zbirko nove javne knjižnice so med letom ustanovitve 1701 in letom 1725, ko je bila v Karlovem kolegiju, današnjem Bogoslovnem seme- nišču, dokončno urejena knjižnična dvorana, povečevali darovi zasebnikov, ki so sledili zgledu ustanoviteljev. 10 Škof Herberstein je večino knjig iz svoje knjižnice najverjetneje prepustil že leta 1701, ko se je umaknil v pokoj v Perugio.11 Knjige prošta Prešerna so bile v zbirko vključene po njegovi smrti leta 1704, knjige dekana Janeza Antona Dolničarja pa prav tako po njegovi smrti leta 1714.12 Po smrti Marka Grbca leta 1718 so prispele še njegove knjige.13 Kmalu po smrti Janeza Gregorja Dolničarja leta 1719 so bile v javno knjižnico verjetno vključene nekatere njegove knjige, nikakor pa ne vse. Dolničar je namreč za glavnega dediča svojega premoženja, torej tudi knjig, določil svojega edinega preživelega sina Jožefa Antona. 14 Tako je zadnja skupina knjig iz hiše Janeza Gregorja Dolničarja v javno knjižnico prispela šele leta 1759, ko je brez potomcev umrl tudi Jožef Anton Dolničar. 15 Poleg knjig teh najbolj vidnih in velikodušnih darovalcev so zbirko tedanje Javne škoftjske, današnje Semeniške knjižnice v prvi polovici 18. stoletja bogatili tudi darovi drugih operozov in prijateljev javne knjižnice iz vrst stolnega kapitlja in deželnega plemstva, npr. knjige kanonika Jurija Andreja Gladiča, župnika Janeza Jakoba Schillinga, jurista Janeza Štefana Florijančiča pl. Grienfelda, kanonika Karla Jožefa barona Apfaltrerja, de- želnega glavarja Janeza Gašperja grofa Cobenzla itd. Prvi znani knjižničar 6 Za zgodovino Semeniške knjižnice gl. Smolik (1975); Smolik (1994); Smolik (2002). 7 Akademske čebele (1988), 9. 8 Za prepis ustanovne listine gl. Werth, Catalogus librorum; Dolničar (2003), 173-174. 9 Za prevod ustanovne listine gl. Steska (1900), 78; Smolik (1975), 6; Dolničar (2003), 328-329. 10 Za zgodovino gradnje semenišča in urejanja knjižnične dvorane v njem gl. Smolik (1959), 90-96; Smolik (2002). 11 Prim. Smolik (1994), 66. 12 Prim. Smolik (1994), 66. 13 Gl. popis Grbčevih knjig: Bibliotheca Gerbeziana. 14 Prim. Radics (1909), 159-161; Smolik (1980c), 74; Smolik (1994), 66, 68, op. 21. 15 Prim. Thallmainer, Jnventarische Extract. 38 Keria VII - 2 • 2005 Frančišek Jožef Thallmainer je nato Javni škoftjski krtjižnici pridobil vrsto knjig iz knjižnice škoftjskega dvorca v Ljubljani in iz knjižnice škofovske rezidence v Gornjem Gradu, saj je leta 1752 izpeljal zamertjavo duplikatov med temi tremi bibliotekami. 16 Knjige je Thallmainer kupoval ali pridobival z zamenjavo med letoma 1742, ko je nastopil službo bibliotekarja, in letom 1768, ko je - še vedno na mestu bibliotekarja - umrl. Tako knjige, ki jih je kupil za knjižnico, kot knjige, ki jih je kupil zase, je vključil v zbirko javne knjižnice. Knjižni fond, kakor se je izoblikoval do leta 1768,je bil nepoprav- ljivo okrnjen konec leta 1802, ko je v procesu sicer postopnega spreminjanja javne škoftjske v semeniško teološko knjižnico prišlo do velike razprodaje duplikatov in nepotrebnih, tj. neteoloških knjig. 17 Knjige so izločali še v letih 1819-1828, ko je službo bibliotekarja opravljal Janez Zalokar.18 Tedajje iz Semeniške knjižnice izginilo tudi nekaj knjig, obravnavanih v nadaljevanju (Dodatek, enote 5, 7, 8). Kljub temu se je v sklopu Semeniške knjižnice vse do danes ohranil večji del prvotne skupine arheoloških vodnikov, za katere sem ugotovil, da so prišli iz bibliotek operozov in iz njihove bližine, tj. iz biblioteke škofa Herbersteina, iz biblioteke kanonika Apfaltrerja in iz biblioteke ljubljan- skega škoftjskega dvorca. Na koncu upoštevam še tovrstne knjige Frančiška Jožefa Thallmainerja kot vestnega varuha knjižne zapuščine operozov in nadaljevalca njihovega izročila pri zbiranju publikacij z vseh polj človeškega znanja, še posebej italijanskih knjig s področja humanističnih ved. Knjige Janeza Gregorja Dolničarja Janez Gregor Dolničar je Rim obiskal aprila leta 1679, še pred pode- litvijo doktorskega naslova 21.junija 1679 v Bologni,19 nato pa je verjetno večino časa do leta 1683, ko se je poročil, preživel na potovanju po ltaliji.20 Že vsaj leta 1679 je začel zbirati italijanske vodnike,21 med katerimi so bile tudi knjige o spomenikih antičnega Rima. Po tem je obiskal Italijo vsaj še enkrat, in sicer spomladi leta 1703, ko je s sinom Alešem Žigo obiskal Benetke in Padovo.22 Dolničar sije najbrž že ob prihodu v Rim kupil Felinijev Trattato nuo- 16 Prim. Smolik (1967), 50; Simoniti (1974), 24; Smolik (1975), 10. 17 Prim. zapis o razprodaji tedanjega bibliotekarja]. B. Fabrisa na začetku Werthovega kataloga (Werth, Catalogus librorum). 18 Smolik (2002), 12. 19 Vidmar (2004), 160. Prim. Lavrič (2003a), 38, 39. 20 Smolik (1980c), 74. 21 Marca leta 1679 si je na poti v Rim ob postanku v Loretu kupil dva vodnika po loretski baziliki. Gl. Vidmar (2004), 159. 22 Gl. Lavrič (1996), 36-44. Luka Vidmar: Arheološki vodniki iz bibliotek operozov in iz njihove bližine ... 39 vo detle cose maravigliose dell'alma citta di Roma iz leta 1625, kije ohranjen v Semeniški knjižnici (Dodatek, enota 1) .23 V njegovo knjižnico je zagotovo prišel pred letom 1692, ko ga omenja v svojem katalogu knjig.24 O tem, daje imel Felinijev vodnik v rokah ob ogledovanju Rima, priča spis Nota- bilia de Roma, ki ga je sestavljal aprila leta 1679 v Rimu ali malo pozneje. V njemje namreč na podoben način kot Felini popisal predvsem antične spomenike Večnega mesta: sedmero gričev, Panteon, templje, obeliske, slavoloke, cesarske forume s stebri, mestna vrata, palače in nekropole.25 Felinijeva knjiga je še v starinoslovskem duhu 16. stoletja sestavljena iz množice kratkih, deskriptivnih poglavij o znamenitostih antičnega in so- dobnega Rima, ki jih dopolnjujejo umetniško skromni, vendar nazorni in poučni lesorezi. Dolničar sije v kazalu na koncu knjige s peresom označil nekatera poglatja, ki so ga posebej zanimala, namreč pogla".ia o poplavah Tibere, o antičnih akveduktih, termah, gledališčih, portikih, stebrih, kipih, palačah, svetiščih itd. Iz zapuščine Janeza Gregorja Dolničarja sta v tedanjo Javno škoftjsko knjižnico v Ljubljani prišla še dva vodnika po Rimu, ki se ukvarjata z antič­ nimi spomeniki. Knjige Roma septicollis antiqua, seu brevis discursus de septem montibus urbis Romae, de portis, et pontibus, aliisque antiquitatibus Mattea Ma- yerja, natisnjene v Rimu leta 1687 (Dodatek, enota 3),26 ni več v razvidu. Ohranila pa seje Roma sacra antica, e moderna, kije izšla v Rimu leta 1687 (Dodatek, enota 4). Delo je razširjena in izboljšana izdaja Felinijevega vodnika, ki se od prve izdaje razlikuje po novih pogla".iih in lesorezih, posvečenih visoko baročnemu Rimu.27 Vodnik je razdeljen na del o svetem Rimu, ki obsega opise cerkva, del o antičnem Rimu, ki obsega opise stavb in kipov starega Rima, in del o modernem Rimu, ki obsega opise znamenitosti po mestnih okrožjih, zlasti opise patricijskih palač z njihovimi zbirkami antičnih kipov. 2'1 Dolničar rimskega vodnika sicer ni signiral, je pa gotovo napisal nedokončan se- znam »Sette chiese di Madonna in Lubiana« na zadnji strani in seznam ljubljanskih Marijinih podob na notranji strani hrbtne platnice te knjige. Njen izvor v zapuščini Dolničarjev potrjuje tudi Thallmainer, Abecedni katalog: »ex haereditate Thalbergica«. Pred Dolničarjem je imel knjigo v lasti vsaj še en, najverjetneje italijanski lastnik, ki je na notranjo stran platnice knjige najbrž zapisal leto njenega nakupa, ki je bilo hkrati sveto,jubilejno leto: »An[n]o gubilleo 1650«. Tudi sam Felinijevvodnikje bil izdan v svetem letu 1625, ki gaje razglasil papež Urban VIII. 2·1 Thalnitscher, Catalogus librorum: »Le cose maravigliose di Roma, gvo«. 25 Spis je sestavljen na praznih straneh knjige Vitla Benedetta Mattea Mayerja, ki je izšla leta 1677 in jo je dve leti pozneje v Rimu kupil Dolničar. Za prepis in komentar besedila gl. Vidmar 2004, 162-169. 26 Thallmainer, Abecedni katalog, uvršča delo »ex haereditate Thalbergica« v» Fasciculum sign. Digestum Quotlibeticum Parte II«. 27 Po Thallmainerju prihaja knjiga »ex haereditate Thalbergica« (Thallmainer, Abecedni katalog). 40 Keria VII - 2 • 2005 Poleg teh poljudnih vodnikov po arheološki dediščini Večnega mesta pa je imel Janez Gregor Dolničar v lasti tudi ključno delo o arhitekturi antičnega Rima, namreč Vitruvijev traktat, kije pripadal izdaji iz leta 1513 (Dodatek, enota 5). Thallmainer namreč v svojem Abecednem katalogu na- vaja, da prihaja knjiga iz zapuščine Dolničarjev.28 Bibliotekar še dodaja, da je Vitruvijevemu delu dodana razprava O akveduktih mesta Rima Seks ta Julija Frontina, torej ena od redkih ohranjenih antičnih knjig o hidravliki. Knjige z Vitruvijevim in Frontinovim traktatom sicer ni več v razvidu v Semeniški knjižnici, vendar je mogoče to renesančno izdajo kljub temu identificirati s pomočjo natančnejše navedbe naslova v Thallmainerjevem Stvarnem ka- talogu. 29 Nedvomno gre za izdajo Giovannija Gioconda, ki jo je v Firencah leta 1513 založil Philippus de Giunta inje združila Vitruvijev in Frontinov traktat pod naslovom: Vitruvius iterum et Frontinus a Iocundo revisi repurgatique quantum ex collatione licuit. Gotovo so vodniki po antičnem Rimu skupaj z Vitruvijevim in s Frontinovim traktatom odigrali pomembno vlogo pri Dol- ničarjevi zasnovi spisa Antiquitates Urbis Labacensis iz let 1690-1693.30 Med knjige, ki so Janeza Gregorja Dolničarja vodile po antičnih spome- nikih, smemo poleg omenjenih šteti še starinoslovsko delo Historia antica, e moderna: sacra, e profana, delta citta di Trieste, ki ga je napisal tržaški bosonogi avguštinec, oče Irenej od sv. Križa, in ga izdal v Benetkah leta 1698 (Doda- tek, enota 2). Čeprav se Dolničar v knjigo ni podpisal, je njegovo lastništvo nesporno zaradi Thallmainerjevega zaznamka v rubriki a quo perceptus v Abecednem katalogu31 in zaradi nezamenljivih glos in komentarjev, s katerimi je popisal knjigo. Knjiga je prišla v Javno škoftjsko knjižnico leta 1759.32 Irenejevo polihistorsko delo skuša podati kar najbolj izčrpen pregled zgodovine, dogodkov, slavnih ljudi, družin, običajev in privilegijev mesta Trsta kakor tudi popis njegovih antičnih ostankov, spomenikov, grobnic itd. Zanimanje za antično umetnost izpričujeta zlasti tretja in četrta knjiga te kronike, ki sta posvečeni ohranjenim spomenikom Tergesta. Knjiga je okrašena s preprostimi lesorezi rimskih napisnih plošč, ruševin, sarkofagov in reliefov. Ugotovitve in ocene očeta Irenejaje Dolničar komentiral sproti in na priloženih listih. Posebej se je čutil izzvanega ob Tržačanovem pole- miziranju z njegovim stricem Schonlebnom. Oče Irenej namreč na nekem mestu zatrdi, da ne razume Schonlebna, ki postavlja neverjetne teze o smeri Alarikovega vojnega pohoda samo zato, da bi ubranil svojo Ljubljano kot antično Emono. Dolničar se na to žolčno odzove s komentarjem ob strani: »Fr. Ireneus, ignarus historiae. Nescit combinare et audet calumnire.«33 28 Thallmainer, Abecedni katalog: »ex haereditate Thalbergica«. 29 Prim. Thallmainer, Stvarni katalog (tematska skupina »Mechanici«). 30 Prim. Premerstein ( 1902). 31 Thallmainer, Abecedni katalog: »ex haereditate Thalbergica«. 32 Prim. Thallmainer, Inventarische Extract. 33 Gl. knjigo, navedeno v Dodatku kot enota 2, 497. Luka Vidmar: Arheološki vodniki iz bibliotek operozov in iz njihove bližine ... 41 Vse omenjene knjige je v mladosti gotovo bral tudi Dolničarjev sin Aleš Žiga (1685-1708), kije od leta 1704 živel v Perugii, od leta 1707 v Rimu, leta 1708 pa je umrl v Neaplju.34 Toda starinoslovska in polihistorska usme- ritev kakega Felinijevega in Mayerjevega besedila, kije bila še sprejemljiva v času mladosti Janeza Gregorja Dolničarja, ni mogla dolgo zadovoljevati umetnostno občutljivejšega opazovalca Aleša Žigo Dolničarja, ki je bil v Rimu sprejet v Accademio dell'Arcadia, torej v krog največjih literarnih in umetnostnih poznavalcev v Italiji.35 Ob ogledovanju in opisovanju antičnih kipov, npr. Laokoontove skupine, Belvederskega Apolona in konjeniškega spomenika Marka Avrelija,36 je zato gotovo uporabljal novejše knjige, ki so mu bile v takšnem okolju zlahka dostopne. Kljub temu ne gre spregledati možnosti, da se je Aleš Žiga Dolničar pri zasnovi naslova svojega spisa o Rimu (Notabiliora Almae Urbis Romae) vsaj nekoliko zgledoval po naslovu Felinijevega vodnika oziroma naslovu kratkega spisa o Rimu Janeza Gregorja Dolničarja (Notabilia de Roma). Knjige Janeza Antona Dolničarja Brat Janeza Gregorja Dolničarja, ljubljanski stolni dekan Janez Anton Dolničar (1662-1714), seje lahko z antičnimi spomeniki na italijanskih tleh prvič po bliže seznanil jeseni leta 1683, ko je pripotoval v Rim, da bi tam nadaljeval študij filozoftje in teologije. V Večnem mestu je zanesljivo bival še večji del naslednjega leta, ko je dosegel doktorat in bil ordiniran. Morda se je v Rim zopet vrnil v letih 1687 in 1688, ko je vodil pravdo za zmanjšanje obveznosti v stolnici pri beneficiatu sv. Jurija.37 Kljub temu se v Semeniški knjižnici ni ohranila nobena njegova knji- ga, ki bi obravnavala zgolj antične spomenike v Rimu. Zato pa je mogoče najti njegov izvod druge izdaje topografskega dela Descrittione della citta di Napoli, e del suo amenissimo distretto, et dell' antichita della citta diPozzuolo, ki ga je napisal Giuseppe Mormile (Dodatek, enota 6). Knjiga je bila natisnjena leta 1625 v Neaplju. Na prvi strani je težko čitljiv, delno zabrisan podpis nekega don Thomasa, nedvomno prvega lastnika knjige iz kraljestva obeh Sicilij. Na naslovni strani je ob okrasnem bakrorezu vpis zadnjega lastnika knjige pred vključitvijo v javno knjižnico, Janeza Antona Dolničarja: »l. A. T. Decani«. Provenienco potrjuje tudi Thallmainerjeva beležka.38 Je Dol- 34 Prim. Lavrič (1996), 35, 36. 35 Prim. Škerlj (1973), 115. 36 Prim. Lavrič (1996), 47-50. 37 Biografske podatke o Janezu Antonu Dolničarju povzemam po Radics ( 1863); Steska (1901); Smolik (1980b); Lavrič (2003a), 49-51; Lavrič (2003b). 38 Thallmainer, Abecedni katalog: »Thalnitscher«. Thallmainer zapisuje priimek Thalnit- scher, tj. Dolničar, dosledno ob knjigah dekana Dolničarja, medtem ko uporablja za 42 Keria VII - 2 • 2005 ničar knjigo kupil leta 1684 ali 1685, ko seje iz Rima morda podal na izlet v bližnji Neapelj? Vodnik po Neaplju in njegovi okolici sestavljajo deskriptivna poglmja, opremljena s preprostimi lesorezi znamenitosti, npr. Vergilijevega groba in Sibiline votline. Mormile se sicer najprej posveti neapeljskim cerkvam in parkom, vendar najbolj podrobno predstavi prav antične razvaline in znamenitosti v okolici mesta, pri Pozzuoliju, Kumah, Bajah in Misenu. Poleg Mormilejeve knjige o Neaplju in okolici je bilo v dekanovi knjižni zbirki vsaj še eno delo, ki je med drugim obravnavalo tudi antične spomenike, in sicer knjiga Francesca Scota, Itinerario, overo nova descrittione de' viaggi principali d 1talia, ki je izšla v Padovi leta 1654 (Dodatek, enota 7). Thallmainer navaja v Stvarnem katalogu posebno, torej v okviru knjige ne- dvomno pomembno pogla\je »Descrittione di Roma con le cose notabili«.39 Knjige danes ni več v razvidu v Semeniški knjižnici. Knjige Janeza Krstnika Prešerna Tudi ljubljanski stolni prošt in palatinski grof Janez Krstnik Prešeren (1656-1704), prvi predsednik Akademije operozov, se je večkrat podal v Italijo, kjer je lahko občudoval njene antične spomenike. Kanonik in operoz Jurij Andrej Gladičje v govoru ob njegovi smrti povedal, daje Prešeren že v obdobju svojega dunajskega študija, med letoma 1674 in 1680, obiskal Italijo in Francijo.40 Tudi med letoma 1689 in 1692 se je kot posrednik salzburškega nadškofa Johanna Ernsta Thuna v pravdi s passavsko škoftjo zadrževal v Rimu.41 Kakor Janez Gregor Dolničar je imel Prešeren v lasti Mayerjev arheološki vodnik z naslovom Roma septicollis antiqua, seu brevis discursus de septem monti- bus urbis Romae, de portis, et pontibus, aliisque antiquitatibus, natisnjen v Rimu leta 1677 (Dodatek, enota 9). 42 V njegovi knjižnici je bilo delo znamenitega rimskega polihistorja,jezuitaAthanasia Kircherja, o egipčanskem obelisku, izkopanem v Rimu pod papežem Aleksandrom VII. Delo Obelisci Aegyptiaci nuper inter Isaei Romani rudera effossi interpretatio hieroglyphica je izšlo v Rimu leta 1666 (Dodatek, enota 8). Knjige ni več v razvidu. Prošt je imel v lasti tudi starinoslovsko delo Antiquitatum Romanarum corpus absolutissimum, delo več znanstvenikov, Ioannesa Rosina, Thomasa knjige iz zapuščine Janeza Gregorja Dolničarja vedno izraz ex haereditate Thalbergfra, tj. iz Thalbergove zapuščine. 39 Thallmainer pripisuje delo dekanovi knjižni zbirki (Thallmainer, Abecedni katalog: »Thalnitscher«). Prim. tudi Thallmainer, Stvarni katalog. 40 Bren (1919), 206-209. 41 Miklavčič ( 1952), 564; Smolik (1994), 64. 42 Thallmainer, Abecedni katalog: »Preschern«. Luka Vidmar: Arheološki vodniki iz bibliotek operozov in iz njihove bližine ... 43 Dempsterja in Andrea Schotta, kije izšlo leta 1619 v Kolnu (Dodatek, eno- ta 1 O). Na hrbtni strani prvega lista knjige je nalepljen Prešernov tiskani ekslibris. Na naslovni strani, ki sledi, sta vpisa prejšnjega oziroma prejšnjih lastnikov. Zgornji vpis je prečrtan in nečitljiv, spodnji pa prelepljen in delno čitljiv vpis Janeza Friderika pl. Hofferja. Knjiga posveča posamezna pogla\ja antičnemu Rimu in njegovemu prebivalstvu, bogovom in templjem, svečenikom, koledarju in praznikom, politični ureditvi, zakonom, vojski itd. Kranjski izobraženec, ki se je želel poučiti o rimski arhitekturi, sicer v leksi- konu ni našel podrobnih opisov, je pa lahko v njegovi prvi knjigi pregledal natančne sezname rimskih templjev, mestnih vrat, slavolokov, akveduktov, ulic in term, urejene po mestnih okrožjih, v spremnem besedilu pa se je lahko seznanil s funkcijo in z zgodovino teh stavb. Prešeren si je v knjigi podčrtal imena pomembnih avtorjev in zgodovinskih oseb ter knjižne na- slove in si vanjo zapisal več krajših sprotnih pripomb in pojasnil.43 Knjige Žige Krištofa Herbersteina Ljubljanski škof Žiga Krištof grof Herberstein (1644-1716) se sicer zaradi dostojanstva prelatske funkcije ni pridružil svojim kanonikom in sodeželanom, ki so ustanovili Akademijo združenih in Akademijo operozov, vendar je ne glede na to zaradi naklonjenosti in podpore njihovim projek- tom postal njihov najtesnejši sodelavec. Tudi on se je v raznih obdobjih svojega življenja dalj časa mudil v Italiji, kjer je imel priložnost spoznavati spomenike starega Rima, pa tudi kupovati prvovrstne knjige. Z Italijo se je prvič srečal v času študija. Kot gojenec nemškega vzgojnega zavoda Germanikje leta 1665 v Rimu zaključil študij teologije. Po imenovanju za ljubljanskega stolnega prošta leta 1667 se je vrnil v Rim, kjer je leta 1668 dosegel doktorat filozoftje in teologije na univerzi Sapienza. Ko se je leta 1701 odpovedal ljubljanski škoftji, se je vrnil v Italijo, da bi tam preživel ostanek svojega življenja. Umrl je leta 1716 v Perugii.44 Škofje imel po Thallmainerjevih podatkih v lasti knjigo Ritratto di Roma antica (Dodatek, enota 11), natisnjeno v Rimu leta 1627, ki pa je ni več v razvidu v Semeniški knjižnici. Zvezana je bila skupaj s pastirskim romanom Erotodidascalus Casparja von Bartha, natisnjenim v Hannovru leta 1625.45 V Herbersteinovi knjižnici se je torej očitno nahajal izvod prve izdaje vodnika 43 Gl. knjigo, navedeno v Dodatku kot enota 10, nepaginirana uvoda tiskarja inJacoba Dempsterja in Schottov dodatek o rimskih rodovih in družinah na koncu knjige. 44 Biografske podatke Žige Krištofa Herbersteina povzemam po Dolinar ( 1993), 72-7 4. Gl. tudi Klemenčič ( 1996). 45 Gre za latinsko priredbo španskega romana La Diana Enamorada Gasparja Gila Pola. Thallmainer je Barthovo delo v rubriki a quo perceptus označil kot Herbersteinov dar. Thallmainer, Abecedni katalog: »Herberstein«. 44 Keria VII - 2 • 2005 Ritratto di Roma antica, ki naj bi ga napisal Pompilio Totti. Knjiga, ki je s pomočjo bakrorezov in lesorezov predstavljala stavbe, dogodke in življenje v antičnem Rimu, je bila namenjena raziskovalcem antičnih ruševin. Knjige Karla Jožefa Apfaltrerja V Semeniški knjižnici se je med knjigami o antičnem Rimu ohranil tudi izvod vodnika, ki ga je pod naslovom Roma avanti, e doppo Romalo, investigata nelle sue ruine per la Facilita de' Forastieri napisal Pietro de' Sebastiani in izdal leta 1679 v Rimu (Dodatek, enota 12). Njegov nekdanji lastnik je na drugi strani nad skrajšanim naslovom knjige zapisal: Ex libris Caroli Josephi L. B. ab Apf altrer, SS. Theologiae doct. et Protonotarii Pontificii. 1702. (»Izmed knjig Karla Jožefa barona Apfaltrerja, doktorja presvete te- ologije in papeškega protonotarja, 1702«). Tudi Thallmainer je v svojem Abecednem katalogu knjigo označil za Apfaltrerjev dar.46 Baron Apfaltrer, ki je knjigo kupil leta 1 702 ali malo pred tem, je bil kanonik ljubljanskega stolnega kapitlja. Poročilo Jožefa Kalasanca barona Erberga ga uvršča med sloveče kranjske pridigarje.47 Po letihje moral biti vrstnik operozov, saj je umrl okoli leta 1708.48 Z ozirom na njegovo poreklo, stan, službeno mesto in duhovno širino, ki jo izpričuje Erbergova opomba, ne nazadnje pa tudi knjiga v Semeniški knjižnici, je mogoče domnevati, daje bil dober znanec škofa Herbersteina, njegovega naslednika Ferdinanda Kuenburga, prošta Prešerna, dekana Dolničarja in drugih operozov. Apfaltrerjev vodnik, ki je bil napisan za tuje obiskovalce Rima, gradi podobo tedanjega Večnega mesta kakor tudi večina sočasnih vodnikov s pomočjo primerjave med antičnim in modernim Rimom. Prvi del je po- svečen zgodovini Italije od vesoljnega potopa do Eneja, drugi pa Romulovi ustanovitvi Rima in spomenikom Večnega mesta. De' Sebastiani v tem delu knjige locira prve rimske stavbe izza časa ustanovitve, nato pa se posveti opisu znanih stavb iz cesarske dobe. Spotoma se ustavlja ob arhitekturah sodobne- ga Rima. Avtorjeva posebnost je, da jih stalno primerja z njihovimi antičnimi predhodnicami in razsoja, v kolikšni meri dolgujejo svojo lepoto umetnosti starih. De' Sebastiani zaključuje svoje delo s standardnimi seznami rimskih 46 Thallmainer, Abecedni katalog: »ab Apfaltrer«. 47 Uršič (1975), 137. 48 V letih 1 708-1719 so bile namreč napisane prošnje in priporočila v zvezi s kandida- turo za kanonikat, izpraznjen po smrti Karla Jožefa barona Apfaltrerja (Nadškofijski arhiv Ljubljana, KapiteUski arhiv Ljubljana, f. 13/01). Za opozorilo in podatke se zahvaljujem dr. Lilijani Znidaršič Golec. Luka Vidmar: Arheološki vodniki iz bibliotek operozov in iz njihove bližine ... 45 gričev, mostov in mestnih vrat, kakršne srečamo tudi v drugih vodnikih po Rimu, pa tudi v Dolničarjevem spisu Notabilia de Roma iz leta 1679. 49 O Apfaltrerjevem branju knjige Roma avanti e doppo Romolo in o njego- vem zanimanju za temo odnosa med antiko in sodobnostjo, ki jo na izviren način odpira de' Sebastiani, pričajo zelo številni pripisi s peresom in svinčni­ kom. Lastnik je prečrtava! tiskarske napake in popravljal napačno ali slabo natisnjena lastna imena, npr. »Antimoro« v »Antinoro«50 ali »S. G[ ... ] in Fon te« v »S. Giovanne in Fonte«.51 Prav tako je dopisoval maajkajoče vejice, naglase in črke ter podčrtaval imena rimskih spomenikov, npr. Zlate palače (Domus aurea) ,52 malega obeliska pred cerkvijo S. Maria sopra Minerva53 itd. Poleg de' Sebastianijevega opisa konjeniškega spomenika MarkaAvrelija na Kapitalu, v katerem je ta zaradi odličnosti izdelave označen za pravi zaklad, pa sije kanonik s svinčnikom dopisal »N[ota] B[ene] «,torej »Pomni!«54 Knjige iz škofijskega dvorca Leta 1752 so bili iz knjižnice ljubljanskega škoftjskega dvorca v Javno škoftjsko knjižnico skupaj z drugimi knjigami prineseni trije vodniki po Rimu in eden po Neaplju. Obstaja verjetnost, da so jih kupili ali brali škofje, ki so bili sopotniki in večji ali manjši podporniki operozov, torej Žiga Krištof grof Herberstein (1683-1701), Ferdinand grofKuenburg (1701-1711), Franc Karel grof Kauniz (1711-1717), Viljem grof Leslie (1718-1727), morda pa tudi Thallmainerjev pokrovitelj, škof Žiga Feliks grof Schrattenbach (1728-1742). Najstarejši med omenjenimi knjigami je poznorenesančni vodnik z naslovom Libri quattro dell'antichita della citta di Roma, ki ga je leta 1565 v Benetkah izdal Bernardo Gamucci (Dodatek, enota 13). Thallmainer navaja v Abecednem katalogu, da prihaja delo iz škoftjskega dvorca.55 Provenienco je označil tudi na notranji strani sprednje platnice: »ex aula episcopali«. Prvotni lastnik knjige se je sicer podpisal na dnu naslovne strani, vendar je bilo njegovo ime pozneje izbrisano do neprepoznavnosti. Gamuccijevo delo vodi bralca s kratkimi poglmji in z lesorezi po antičnih znamenitostih Večnega mesta. Uvodnemu načrtu starega Rima sledijo opisi s podobami najpomembnejših antičnih stavb in spomenikov, tj. ostankov na Kapitalu, templjev, palač in slavolokov na Rimskem forumu, Koloseja, Marcelovega 49 Prim. Vidmar (2004). 50 Gl. knjigo, navedeno v Dodatku kot enota 12, 21. 51 Gl. knjigo, navedeno v Dodatku kot enota 12, 116. 52 Gl. knjigo, navedeno v Dodatku kot enota 12, 43. 53 Gl. knjigo, navedeno v Dodatku kot enota 12, 81. 54 Gl. knjigo, navedeno v Dodatku kot enota 12, 118. 55 Thallmainer, Abecedni katalog: »ex aula episcopali«. 46 Keria VII - 2 • 2005 gledališča, Cestijeve piramide, Dioklecijanovih term, Neronove Zlate palače, cesarskih stebrov, Panteona itd. Drugi vodnik po Rimu iz škoftjskega dvorca ima naslov IZ Mercurio Errante delle Grandezze di Roma, tanto antiche, che modeme (Dodatek, enota 16). Izvod z letnico 1693 pripada prvi izdaji tega priljubljenega vodnika, ki ga je napisal pesarski antikvar Pietro Rossini. O prvotnem nahajališču v ljubljanskem škoftjskem dvorcu pričata Thallmainerjeva vpisa na notranji strani sprednje platnice in v rubriki a quo perceptus v Abecednem katalogu. 56 Rossinijevo delo predstavlja bralcu oziroma popotniku na jedrnat način mestne znameni- tosti; v primerjavi z drugimi vodniki je tokrat poudarek na spomenikih iz profane sfere. Na začetku so kot po navadi opisani antični spomeniki, tj. templji, slavoloki, cirkusi, terme, mostovi, gledališča, obeliski, akvedukti in grobnice. Temu sledita seznam mestnih trgov z merami in seznam glavnih ulic. Potem se Rossini posveti cerkvam, drugi del vodnika pa je namenjen opisu sodobnih rimskih palač in vil. K njihovi predstavitvi spadajo obsežni inventarji njihovih umetniških zbirk, tudi zbirk antičnih kipov. Tretji vodnik po Rimu, ki je iz škoftjskega dvorca prišel v javno knji- žnico,57 je leta 1708 pod naslovom Descrizione di Roma antica e moderna izšel v Rimu. Gre za izdajo, ki združuje v dveh volumnih nekoliko starejša ume- tnostnotopografska vodnika Filippa de' Rossija po antičnem in modernem Rimu (Dodatek, enota 15). Prvi del (Descrizione di Roma antica) je posvečen spomenikom antičnega Rima, ki so z bakrorezi pogosto predstavljeni dva- krat, v rekonstruirani nekdanji obliki in v sodobnem stanju. Vodnik po Neaplju v dveh zvezkih, katerega izvod je v današnji Seme- niški knjižnici, je pod naslovom Moderna distintissima descrizione di Napoli v Neaplju leta 1703 in 1704 objavil Domenico Antonio Parrino (Dodatek, enota 14). Na notranjo stran sprednje platnice je Thallmainer napisal: »ex aula episcopali«. V prvem delu predstavlja avtor Neapelj. Drugi del je posvečen okolici Neaplja, med drugim antičnim spomenikom na obali, otoku Capri, Pozzuoliju, Kumam, Pompejem, pa tudi Vezuvu ipd. Knjige niti škofje niti poznejši bralci v javni knjižnici zagotovo niso veliko uporabljali, ker je nekaj listov ostalo nerazrezanih še iz tiskarne. Knjige neznane provenience Med knjigami neznane provenience, ki so prišle v tedanjo Javno škoftj- sko knjižnico v Ljubljani zanesljivo pred letom 1768, ko je umrl bibliotekar Thallmainer ,je bil renesančni traktat De origine et amplitudine civitatis Veronae, 56 Thallmainer, Abecedni katalog: »ex aula episcopali«. 57 Thallmainer, Abecedni katalog: »ex aula episcopali«. Isto oznako je Thallmainer napisal na notranjo stran sprednje platnice obeh zvezkov dela. Luka Vidmar: Arheološki vodniki iz bibliotek operozov in iz njihove bližine ... 47 ki gaje napisal Torello Sarayna inje izšel v Veroni leta 1540 (Dodatek, enota 17). Dela danes ni več v razvidu v Semeniški knjižnici v Ljubljani.58 Knjiga je z lesorezi Giovannija Carota, ki so rekonstruirali prvotno podobo antičnih stavb, pomagala širiti inovativne interpretacije antične in sodobne arhitek- ture iz kroga naprednih severnoitalijanskih umetnikov.59 Predstavljala je spomenike antične Verone, namreč areno, gledališče, slavoloke, mestna vrata itd. Nedvomno jo je zaradi istega zanimanja za antično arhitekturo, ki so ga izkazovali njeni bralci v 16. stoletju, kupil tudi neki izobraženi Kranjec, bodisi zasebnik in poznejši donator bodisi - kar je manj verjetno - Thallmainerjev predhodnik bibliotekar. Knjige Frančiška Jožefa Thallmainerja Verjetno je bibliotekar Frančišek Jožef Thallmainer (1698-1768) po- skrbel za nakup vodnika z naslovom Descrizione di Roma antica, ki je izšel v Rimu leta 1739 (Dodatek, enota 20) .60 Izvod je pripadal novejši izdaji vodnika po antičnem Rimu Filippa de' Rossija. Knjige ni več v razvidu v Semeniški knjižnici v Ljubljani, čeprav jo je imel bibliotekar Jurij Vole v evidenci še leta 1840.61 Thallmainer je z zamenjavo pridobil tudi izvod znamenitega Palladi- evega traktata I quattro libri dell'architettura, kije izšel v Benetkah leta 1581 (Dodatek, enota 19).62 Bibliotekarju je torej uspelo najti izvod ene izmed najstarejših beneških izdaj Palladieve knjige, kijo od prve izdaje ločuje le enajst let. Za ljubitelje antične arhitekture je bil traktat zanimiv zlasti zato, ker je v njegovi četrti knjigi avtor z rekonstrukcijami in s spremnimi bese- dili predstavljal zgradbe starih Rimljanov. V knjigi ne najdemo nikakršnih vpisov ali pripisov, le zabavne risbe in senčenja, s katerimi se je kratkočasil neki bralec v 18. stoletju.63 Thallmainer osebno je imel v lasti verzijo še enega Palladievega dela, in sicer španski prevod arheološkega vodnika Le Antichita di Roma,64 kije prvič izšel leta 1554 v Benetkah. Traktat je izšel v sklopu knjige Las cosas maravillosas (Dodatek, enota 18), ki je bila natisnjena v Rimu leta 1628. 58 Thallmainer, Stvarni katalog, označuje zvezek, v katerem naj bi bil Saraynov traktat, s pomožnim naslovom: »Eutropius Monachus p.: Insigne Volumen, Historiae Romanae compendium «. 59 Prim. Maschio ( 1997). 60 Prim. Thallmainer, Abecedni katalog. 61 Vole, Jndex Bibliothecae maioris. Glede na Volčevo signaturo je mogoče sklepati, daje bilo delo v dveh volumnih. 62 Thallmainer, Abecedni katalog: »commutatione perceptus«. 63 Gl. kajigo, navedeno v Dodatku kot enota 19, npr. 1, 42; II, 40, 66; N, 24. 64 Thallmainer, Abecedni katalog: »Thallmainer«. 48 Keria VII - 2 • 2005 Thallmainer je zvezek označil z alternativnim naslovom »Caverna protribus opusc.«65 Zvezka oz. knjige ni več v razvidu v Semeniški knjižnici. Ohranjena skupina knjig v Semeniški knjižnici, ki se ukvarjajo z antič­ nimi spomeniki, dokazuje, da so se operozi skupaj z drugimi izobraženimi Krartjci prve polovice 18. stoletja zanimali zlasti za spomenike Večnega mesta. Le posamezne knjige so posvečene antičnim ostankom v okolici Ne- aplja, v Veroni in v Trstu. Stari Rim je bil v času operozov še vedno končni cilj izobraževalnih potovanj po koncu študija, novi Rim pa po njihovem trdnem prepričanju prav zaradi svoje slavne preteklosti še vedno glavno žarišče kulture in umetnosti v Evropi, vredno posnemanja. Njihovi pripisi in druga znamenja v knjigah kažejo, da so se branja in spoznavanja ostankov antičnega Rima pogosto lotevali z veliko predhodnega znanja, vedno pa z velikim zanimanjem. DODATEK Ohranjeni in pogrešani arheološki vodniki in knjige o antični arhitekturi v Semeniški knjižnici v Ljubljani Knjige so zbrane po skupinah glede na njihovo lastništvo. Lastniki so razvrščeni po pomenu, ki ga imajo za Akademijo operozov. Znotraj posame- zne skupine knjig so avtorji oziroma naslovi knjig razvrščeni po abecednem redu. V drobnem tisku so navedeni podatki, ključni pri dosedanjem in nadaljnjem raziskovanju provenience knjige s pomočjo starih knjižničnih katalogov. Na koncu je navedena veljavna signatura knjige v Semeniški knjižnici v Ljubljani (SKL). Janez Gregor Dolničar 1. FELINI, PIETRO MARTIRE Trattato nuovo delle cose maravigliose dell'alma citta di Roma. In Roma, per Andrea Fei, 1625. SKL XI 18 čr. 2. IRENEO DELLA CROCE Historia antica, e moderna: sacra, e profana, della citta di Trieste, celebre colonia de'cittadini romani. In Venetia, appresso Girolamo Albrizzi, 1698. SKL V VII 3 rd. 65 Thallmainer, Abecedni katalog. Luka Vidmar: Arheološki vodniki iz bibliotek operozov in iz njihove bližine ... 49 3. MAYER, MATTEO Roma septicollis antiqua, seu brevis discursus de septem montibus urbis Romae, de portis, et pontibus, aliisque antiquitatibus. Romae, Giacomo Molo, 1687. Knjigo navaja Thallmainer, Abecedni katalog, ki zvezek označuje kot »Digestum quotlibe- ticum parte II«. Izvod istega dela kakor knjiga, navedena kot enota 9. Werth, Catalogus librorum, in Vole, Index Bibliothecae maioris, knjige ne omenjata. Nije več v razvidu. 4. ROMA SACRA Roma sacra antica, e moderna. In Roma, per Giovanni Battista Molo, 1687. Popravljena in razširjena izdaja knjige, navedene kot enota l. SKL X I 17 čr. 5. VITRUVIUS POLLIO, MARCUS Vitruvius iterum et Frontinus a Iocundo revisi repurgatique quantum ex coltatione licu it. Florentiae, sumptibus Philippi de Giunta, 1513. Knjigo navajata Thallmainer, Abecedni katalog, in Thallmainer, Stvarni katalog. Werth, Catalogus librorum (Fol. 265), jo še navaja. Vole, Index Bibliothecae maioris, je ne omenja. Nije več v razvidu. Janez Anton Dolničar 6. MORMILE, GIUSEPPE Descrittione delta citta di Napoli, e del suo amenissimo distretto. Et dell' antichita delta citta di Pozzuolo. In Napoli, nella stampa di Egidio Longo, 1625. Druga izdaja. SKL X I 22 čr. 7. SCOTO, FRANCESCO ltinerario, overo nova descrittione de' viaggi principali d1talia. Padova, per Matteo Cadorin, 1654. Knjigo navaja Thallmainer, Abecedni katalog. Thallmainer, Stvarni katalog, navaja posebej poglmje »Descrittione di Roma con le cose notabili«. Werth, Catalogus librorum (Fol. 232),jo še navaja. Vole, lndex Bibliothecae maioris,je ne omenja. Nije več v razvidu. Janez Krstnik Prešeren 8. KIRCHERUS, ATHANASIUS Obelisci Aegyptiaci nuper inter Isaei Romani rudera ejfossi interpretatio hieroglyphi- ca. Romae, ex typographia Varesii, 1666. 50 Keria VII - 2 • 2005 Knjigo navaja Thallmainer, Abecedni katalog. Werth, Catalogus librorum (Fol. 138),jo še navaja. Vole, Jndex Bibliothecae maioris,je ne omenja. Nije več v razvidu. 9. MAYER, MATTEO Roma septicollis antiqua, seu brevis discursus de septem montibus urbis Romae, de portis, et pontibus, aliisque antiquitatibus. Romae, Mascardi, 1677. Knjigo navaja Thallmainer, Abecedni katalog. Izvod istega dela kakor knjiga, navedena kot enota 3. Werth, Catalogus librorum, in Vole, Index Bibliothecae maioris, knjige ne omenjata. Ni je več v razvidu. 10. ROSINUS, IOANNES Antiquitatum Romanarum corpus absolutissimum. Coloniae, sumptibus Bernardi Gualteri, 1619. SKL W I 30 čr. 11. TOTTI, POMPILIO Ritratto di Roma antica. Žiga Krištof Herberstein In Roma, per Andrea Fei, a spese di Pompilio Totti, 1627. Thallmainer, Abecedni katalog, navaja, da se nahaja v: Gaspar Barth: Erotodidascalus, Han- noviae 1625. Werth, Catalogus librorum, in Vole, Jndex Bibliothecae maioris, ne omenjata niti Tottijevega niti Barthovega dela. Ni ju več v razvidu. Karel Jožef Apfaltrer 12. SEBASTJANI, PIETRO DE' Roma avanti, e doppo Romalo, investigata nelle sue ruine per la Facilita de' Fora- stieri. In Roma, per Francesco Tizzoni, 1679. SKLu V 17 rd. Ško1tjski dvorec v Ljubljani 13. GAMUCCI, BERNARDO Libri quattro dell'antichita delta citta di Roma. In Venetia, per Gio. Varisco e Compagni, 1565. Luka Vidmar: Arheološki vodniki iz bibliotek operozov in iz njihove bližine ... 51 Thallmainer, Abecedni katalog, zvezek označuje kot »lnfluxiones quotlibeticae«. SKL V IV 2 čr. 14. PARRINO, DOMENICO ANTONIO Moderna distintissima descrizione di Napoli, citta nobilissima, antica e jedelissima. In Napoli, nuova stamperia del Parrino, 1703-1704. SKL X II 2, 3 čr. 15. ROSSI, FILIPPO DE' Descrizione di Roma antica e moderna. Tomo !-II. In Roma, Michel' Angelo e Pier Vincenzo Rossi, 1708. SKL X II 10, 11 čr. 16. ROSSINI, PIETRO Il Mercurio Errante delle Grandezze di Roma, tanto antiche, che moderne. In Roma, Giovanni Molo, 1693. Prva izdaja. SKL u IV 31 rd. Neznana provenienca 17. SARAYNA, TORELLUS De origi,ne et amplitudine civitatis V eronae. Veronae, ex officina Antonii Putelleti, 1540. Knjigo navaja Thallmainer, Abecedni katalog, ki zvezek označuje kot» Eutropius Monachus p.: Insigne Volumen, Historiae Romanae compendium«. Werth, Catalogus librorum, in Vole, Index Bibliothecae maioris, knjige ne omenjata. Nije več v razvidu. Frančišek Jožef Thallmainer 18. PALLADIO, ANDREA Antiguedades dela ciudad de Roma. In: Las cosas maravillosas dela sancta ciudad de Roma. En Roma, Guglielmo Facciotto, 1628. Knjigo navaja Thallmainer, Abecedni katalog, ki zvezek označuje kot »Caverna protribus opuse.« Thallmainerjevosebni nakup. Werth, Catalogus librorum, in Vole, IndexBibliothecae maioris,je ne omenjata. Nije več v razvidu. 19. PALLADIO, ANDREA I quattro libri dell'architettura. In Venetia, appresso Bartolomeo Carampello, 1581. Thallmainer pridobil z zamenjavo. SKL y VI 7 rd. 52 20. ROSSI, FILIPPO DE' Descrizione di Roma antica. Roma, 1739. Keria VII - 2 • 2005 Knjigo navajata Thallmainer, Abecedni katalog, in Vole, Jndex Bibliothecae maioris, pri kate- rem ima signaturo SKL V VIII 22, 23, vendar je ni več v razvidu. Verjetno Thallmainerjev nakup. Werth, Catalogus librorum,je ne omenja. VIRI Vsi navedeni viri se nahajajo v Semeniški knjižnici v Ljubljani (SKL). BIBLIOTHECA GERBEZIANA - Bibliotheca Gerbeziana. Ljubljana ok. 1718. SKL, nepaginirani rokopis brez signature. CHURELICHZ, Breve, e succinto racconto - Churelichz, L.: Breve, e succinto racconto del Viaggio, solenne Entrate, & ossequiosi Vasallaggi, Essibiti alla Gloriosa Maesta dell' Augustissimo Imperatore Leopolda, dall' Eccelsi Stati e fedelissimi Vasalli dell' inclite Ducale Provincie di Stiria, Carinthia, Carniola, Goricia, Trieste, & c. principiato nel Mese di Giugno, e finito d' Ottobre L' Anno 1660. Vienna 1661. Signatura: SKL u IV 30 rd. THALLMAINER, Abecedni katalog- Thallmainer, F. J.: Abecedni katalogjavne škofijske knjižnice v Ljubljani. Ljubljana 1752-1 768. SKL, nepaginirani rokopis brez izvirnega naslova in brez signature. THALLMAINER, Inventarische Extract - Thallmainer, F. J.: Inventarische Extract denen von Joseph von Thalberg hinterlassenen Buchern sambt dem Schatz Libell. Ljubljana 1759. Signatura: SKL, rkp. 17. THALLMAINER, Stvarni katalog- Thallmainer, F. J.: Stvarni katalog javne škofijske knjižnice v Ljubljani. Ljubljana 1 752-1768. SKL, nepaginirani rokopis brez izvirnega naslova in brez signature. THALNITSCHER, Catalogus librorum- Thalnitscher, l. G.: Catalogus librorum Bibliothecae Thalnitscherianae. Ljubljana 1692. Signatura: SKL, rkp. 17. THALNITSCHER, Descriptio Urbis Venetiae, Urbis Patavinae- Thalnitscher, A. S: Descriptio Nobilissimae Urbis Venetiae, Descriptio Urbis Patavinae. Goritiae 1703. Signatura: SKL, rkp. 79. VOLC, IndexBibliothecae maioris- Vole,].: Index Bibliothecae maioris in Semi- nario clericorum Labaci. Ljubljana 1840. SKL, nepaginirani rokopis brez signature. WERTH, Catalogus librorum- Werth, l. F.: Catalogus librorum impressorum in bibliotheca hac episcopali ad usum publicum destinata asservatorum, ordine alphabetico grata methodo concinatus. Ljubljana 1770. SKL, rokopis brez signature. Luka Vidmar: Arheološki vodniki iz bibliotek operozov in iz njihove bližine ... 53 LITERATURA AKADEMSKE ČEBEI.E (1988) - Akademske čebele ljubljanskih operozov. Prev. P. Simoniti. Ljubljana 1988. BREN (1919) - Bren, H.: Za zgodovino akademije ljubljanskih operozov. Carniola 9 (1919), 205-217. DOLINAR (1993) - Dolinar, F. M.: Prošti novomeškega kapitlja. 1493-1993. Novo mesto 1993. DOLNIČAR (2003) - Dolničar,]. G.: Zgodovina ljubljanske stolne cerkve. Lju- bljana 1701-1714. Ur. A. Lavrič. Ljubljana 2003. KLEMENČIČ (1996) - Klemenčič M.: Nagrobnik ljubljanskega škofa Žige Herbersteina (1644-1716) vPerugi. Kronika44 (1996), 8-10. LAVRIČ (1996) - Lavrič, A.: Umetnostni spisi Aleša Žige Dolničarja. Acta historiae artis Slovenica 1 (1996), 35-78. LAVRIČ (2001) -Lavrič, A.: Ustanavljanje umetnostnih akademij v Ljublja- ni na pragu 18. stoletja. StatutAcademiae trium artium in Academiae incultorum. Acta historiae artis Slovenica 6 (2001), 67-82. LAVRIČ ( 2003a) - Lavrič, A.: Janez Gregor Dolničar in njegova Zgodovina ljubljanske stolne cerkve. V: DOLNIČAR (2003), 11-62. LAVRIČ (2003b) - Lavrič, A.: Zgodovina ljubljanske stolne cerkve po doku- mentih Janeza Antona Dolničarja. V: DOLNIČAR (2003), 443-495. MASCHIO (1997) - Maschio, R.: Caroto (Carotis; Carotto), Giovanni. V: Allgemeines Kunstlerlexikon, Bd. 16. Munchen-Leipzig 1997, 523-524. MIKLAVČIČ ( 1952) - Miklavčič, M.: Prešeren Janez Krst. V: Slovenski biograf ski leksikon, zv. 8. Ur. Franc Ksaver Lukman. Ljubljana 1952, 564-566. PREMERSTEIN (1902) - Premerstein, A.:]. G. Thalnitschers Antiquita- tes Labacenses. Jahreshefte des Osterreichischen Archeologischen Instituts 5 (1902), col. 7-32. RADICS (1863) - Radics, P.: Eine krainerische Gelehrten-Familie. Bliitter aus Krain 7 (1863), 178-180, 182-184, 187-188, 190-191, 195-196, 199-200. RADICS (1909) - Radics, P.: Nadaljevanje Dolničarjeve "Epitome". lzvestja Muzejskega društva za Kranjsko 19 (1909), 159-161. SIMONITI (1974) -Simoniti, P.: Med knjigami iz stare gornjegrajske knjiž- nice. Zbornik narodne in univerzitetne knjižnice 1 (1974), 17-48. SMOLIK (1959) -Smolik, M.: Kako so zidali semenišče v Ljubljani. Kronika 7 (1959), 90-96. SMOLIK (1967) - Smolik, M.: Franciscus Josephus Thallmainer. 1698-1768. Muzikološki zbornik 3 (1967), 47-53. SMOLIK (1975) - Smolik, M.: Semeniška knjižnica v Ljubljani (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 54). Ljubljana 1975. SMOLIK (1980a) - Smolik, M.: Thalnitscher (Dolničar) Aleš Sigismund. 54 Keria VII - 2 • 2005 V: Slovenski biografski leksikon, 'ZV. 12. Ur. Alfonz Gspan in Fran Petre. Ljubljana 1980, 71-72. SMOLIK (1980b) - Smolik, M.: Thalnitscher (Dolnitscher) Janez Anton. V: Slovenski biografski leksikon, VI. 12. Ur. Alfonz Gspan in Fran Petre. Ljubljana 1980, 72-73. SMOLIK ( 1980c) - Smolik, M.: Thalnitscher (Dolnizher, Dolnitscher) Janez Gregor. V: Slovenski biografski leksikon, 'ZV. 12. Ur. Alfonz Gspan in Fran Petre. Ljubljana 1980, 73-76. SMOLIK (1994) - Smolik, M.: Janez Krstnik Prešeren in prvajavna znan- stvena knjižnica v Ljubljani. V: Academia opemsorum. Zbornik prispevkov s kolokvija ob 300-letnici ustanovitve. Ljubljana 1994, 61-72. SMOLIK (2002) - Smolik, M.: Bogoslovno semenišče in Semeniška knjižnica v Lju- bijani. Ljubljana 2002. Tipkopis pri dr. Marijanu Smoliku v Ljubljani. STESKA (1900) - Steska, V.: Academia operosorum. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 1 O ( 1900), 3 7-54, 77-94. STESKA (1901) -Steska, V.: Dr. Anton Dolničarpl. Thalberg (1662-1714). Dom in svet 14 (1901), 65-74. ŠAŠEL KOS (2003) - Šašel Kos, M.: Emona was in ltaly, not in Pannonia. V: Tke A utonomous Towns oj Noricum and Pannonia/Die autonomen Stadte in Noricum und Pannonien. Pannonia. 1 (Situla 41). Ur. M. Šašel Kos in P. Scherrer. Ljubljana 2003, 11-19. ŠKERLJ ( 1973) - Škerlj, S.: Italijansko gledališče v Ljubijani v preteklih stoletjih. Ljubljana 1973. URŠIČ (1975) - Uršič, M.: Jožef Kalasanc Erberg in njegov poskus osnutka za literarno zgodovino Kranjske. Ljubljana 1975. VALVASOR (1877-1879) - Valvasor,]. W.: Die Ehre des Herzogthums Krain. Rudolfswerth 1877-1879. VIDMAR (2004) - Vidmar, L.:Janez Gregor Dolničar v Loretu in Rimu leta 1679. Acta historiae artis Slovenica 9 (2004), 159-169. Archaeological Guidebooks from the Libraries of the Operosi and Their Circle Housed in the Seminary Library in Ljubljana Summary Ljubljana' s Academia Operosorum, which helped to regenerate scien- tific, cultural and artistic activities in the Carniola of the late 17tll / early 18th century by introducing the influence ofBaroque ltaly, was deeply interested in researching and understanding the material and spiritual heritage of Roman antiquity. The Operosi believed that the memory of Emona, the ancient predecessor ofLjubljana, promised a successful development ofthe Luka Vidmar: Arheološki vodniki iz bibliotek operozov in iz njihove bližine ... 55 modem city, since it symbolically connected Ljubljana with the historical and artistic centre ofEurope, the city ofRome. On the one hand, such views on the ancient past were reinforced by Carniolan historians of the previous generation,Janez Ludvik Schonleben andjanez Vajkard Valvasor; on the other, they stemmed from their own observation of Roman monuments, based on their journeys to Italy undertaken immediately after their studies or during their service, and on reading specialised books, bought either on these occasions or in Ljubljana. Many of these books are now housed in the Seminary Library in Ljubljana, as several Operosi donated their private libraries to this new public library, which they helped to establish in 1701.Janez Gregor Dolničar ( 1655-1719), a Ljubljana lawyer and historian, as well as one of the most prominent members of the Academia Operosorum, owned at least three guidebooks to Rome, written by Pietro Martire Felini and Matteo Mayer and containing detailed descriptions of mainly ancient monuments. His private library also included the architectural treatise by Vitruvius and the hydraulic treatise by Frontinus. Moreover, a few chapters ofDolničar's book on the history ofTrieste, written by Father Ireneo della Croce, are devoted to the monuments of ancient Tergeste.Janez Anton Dolničar (1662-1714), the Dean of Ljubljana's Cathedral, owned a guide to Naples, written by Giuseppe Mormile and dealing mostlywith ancient ruins in the countryside. Janez Krstnik Prešeren (1656-1704), the Provost ofLjubljana's Cathedral and the first President of the Academy, used the archaeological guide to Rome by Matteo Mayer and the thesaurus Antiquitatum Romanarum corpus absolutissimum. Bishop Žiga Krištof Herberstein (1644-1716) owned Ritratto di Roma antica, a guide to Roman ruins by Pompilio Totti. The Cathedral's Canon Karel Jožef Apfaltrer ( died ca. 1 708) likewise bought and read a guide to ancient Rome, Roma avanti e doppo Romalo by Pietro de' Sebastiani. In mid-18'h century, three guides to Rome and one to Naples, furnished with many descriptions of ancient monuments, were brought from the library of the Bishop's Palace in Ljubljana. The oldest among them are Libri quattro dell'antichita detla citta di Roma, published in Venice in 1565 by Bernardo Gamucci. The Seminary Library also houses a boo k of unknown provenance, namely a copy ofthe influential Renaissance treatise De origine et amplitudine civitatis Veronae, published by Torello Sarayna in 1540. In mid-18'h century, librarian FrančišekJožefThallmainer (1698-1768) enriched the collection of literature on ancient Rome with three additional books. The books discussed prove that the Operosi and their Carniolan con- temporaries were mainly interested in the ancient monuments of the city ofRome, which continued to represent the most important destination of educational travel. The glorious past ofthe Eternal Citywas one ofthe chief 56 Keria VII - 2 • 2005 reasons why the Operosi saw Rome as the main centre ofEuropean culture and art and believed that modem Ljubljana should follow its example. Naslov: Luka Vidmar Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU Novi trg 2 SI-1000 Ljubljana e-mail: Luka.Vidmar@zrc-sazu.si