OHRANIMO ČEBELE fflaöDD® na saiepn® pnp@flße5 pffoSeöSa setve žeOve - kap a^mo, do žanCemo« V okviru letošnjega sejma Narava - zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo ČZS, JSSČ pripravila sklepno prireditev projekta »Od setve do žetve - kar sejemo, to žanjemo«. Vsi dogodki, ki so potekali v okviru tega projekta, so bili namenjeni povečanju prepoznavnosti ajde, ki je pomembna tako za čebelarje in kmete kot tudi za končne porabnike. Dogodki so potekali vse leto: projekt smo predstavili aprila, julija smo sejali medovito ajdo, avgusta smo občudovali polja cvetoče ajde, septembra pa smo jo ročno želi. Na sejmu Narava - zdravje bomo predstavili izdelke iz žit in ajde. V petek, 14. novembra, ob 10. uri, bomo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani pripravili novinarsko konferenco, tej pa bo sledila še sklepna prireditev. Vabimo Vas, da skupaj podo-živimo prijetne dogodke, se zahvalimo vsem sodelujočim in slovesno sklenemo projekt. Na novinarski konferenci bodo sodelovali: g. Boštjan Noč, predsednik ČZS, mag. Tanja Strniša z MKGP, g. Branko Ravnik iz KGZS in predstavnik GZS (Zbornice živilskih in kmetijskih podjetij). Po novinarski konferenci bomo predstavili še kreativno mapo, ki jo bodo ob tradicionalnem slovenskem zajtrku prejeli osnovnošolci. Sledili bosta predavanji ge. Blanke Vombergar iz Izobraževalnega centra Piramida o pomembnosti ajde v prehrani in ge. Marije Kalan iz KGZS o njenih bogatih izkušnjah s pridelavo ajde. Na sejmu Narava - zdravje, ki bo odprt od četrtka, 13., do nedelje, 16. novembra 2014, se bodo na stojnici ČZS, JSSČ s svojimi pekovskimi izdelki iz žit in ajde predstavile sodelujoče kmetijske šole. Predstavitve pekovskih izdelkov, ki jih bo mogoče tudi poskusiti, bodo potekale po spodnjem razporedu: • 13. novembra: Kmetijska šola Grm iz Novega mesta bo pripravila sladice: ajdovo torto, ajdov kruh z mandlji in suhim sadjem, lešnikove piškote, ajdovo potico in ajdov triet. • 14. novembra 2014: Izobraževalni center Piramida iz Maribora se bodo predstavil z medenjaki, ki so v lanskem letu zmagali na natečaju za Zlati me-denjak in medenjaki iz navadne in tatarske ajdove moke. • 15. novembra 2014: Šolski center Šentjur bo pripravil sladice in kruh iz ajde in žit. • 16. novembra 2014: Biotehniški center Naklo se bo predstavil z ajdovim kruhom z orehi, s teranom in z različnimi vrstami sira. Za celostno podobo stojnice bo poskrbela Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti iz Celja. Vljudno vabljeni na dogodek in obisk stojnice! Skupaj lahko naredimo pomemben korak k ohranjanju narave in čebel! Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ IZ ZNANOSTI IN PRAKSE SebeD Vlado Auguštin*, vlado.augustin@czs.si Pred skorajšnjim obdobjem mrzlega vremena se večina čebelarjev sprašuje, kakšna bo letošnja zima: bo hladna, dolgotrajna, z obilico snega, kako bodo čebele prezimovale, ali bodo imele dovolj hrane, koliko dni bo ugodnih za čistilni izlet čebel in podob- svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja no. Ker na takšna in podobna vprašanja, povezana s prezimitvijo čebel, ni mogoče odgovoriti, čebelarji z zaskrbljenostjo pričakujemo pomlad. Čebelje družine zdaj vstopajo v zadnje obdobje svojega razvoja - v obdobje mirovanja. To se začne konec oktobra, ko družine ostanejo brez zalege, in traja do januarja, ko matica zaleže prva jajčeca. Po- glavitne značilnosti tega obdobja so popolna odsotnost zalege, zmanjšanje življenjskih funkcij čebel in s tem porabe hrane na minimum ter nadaljnje zmanjševanje števila čebel v družini. Vedenje čebel v tem obdobju je odvisno predvsem od temperature v okolici. Ko se temperatura v naravi spusti na manj kot 10 °C, čebele nagonsko prenehajo letati in se z žrel umaknejo v notranjost panja. Tam se stisnejo v zimsko gručo, in ko vreme to omogoča, izletijo na čistilni izlet. Mraz, sneg, oddaljenost hrane od zimske gruče, vlaga, močni vetrovi, škodljivci in sovražniki pa so vzroki, da je to obdobje za čebeljo družino najbolj neugodno. Poglavitni pogoji za uspešno prezimovanje čebelje družine so: njena optimalna številčna moč, zadostna količina kakovostne hrane in njeno dobro zdravstveno stanje. Številčna moč čebelje družine Vzporedno z usihanjem paše matica že julija zmanjšuje zaleganje, čebele delavke pa avgusta iz panjev preženejo trote, da ne bi po nepotrebnem za-žirali njihovih zalog hrane, saj je treba z njimi varčevati za dolgotrajno zimo. Obseg celotnega čebeljega gnezda se skrči v tisti del panja, v katerem nameravajo čebele prebiti zimske mesece. Do oktobra se število čebel v družini v primerjavi s koncem avgusta zmanjša za četrtino, čez zimo pa ta izgubi še tretjino zimskih čebel. Dolgoletna opazovanja kažejo, da bodo dobro prezimile in se spomladi uspešno razvijale tiste družine, v katerih je konec oktobra minimalno vsaj 5000 čebel, če so njihovi panji čez zimo postavljeni na osončenih stojiščih. Na hladnih mestih (kjer panjev ves dan ne dosežejo sončni žarki) pa mora imeti družina vsaj 7500 čebel. Odmiranje določenega števila čebel je normalen pojav, če je to število nesorazmerno veliko, pa so možnosti za uspešno prezimitev družine zelo majhne. Vzroki za povečano umrljivost čebel so najpogosteje bolezni ali krajša življenjska doba, ki je posledica avgustovskega in septembrskega pomanjkanja paše, zlasti cvetnega prahu. Optimalna velikost zimske gruče povprečno močne čebelje družine naj bi tako v naših podnebnih razmerah obsegala šest ulic plodišča oziroma od 10.000-15.000 čebel. Povprečno moč družine najlaže ugotovimo ob poznojesenskem zatiranju varoj, ko so družine brez zalege. Zadostna količine kakovostne hrane Za AŽ-panje velja, da naj imajo čebele čez zimo v plodišču od 12-15 kg hrane. LR-panji z eno naklado naj imajo v začetku oktobra od 10-12 kg hrane, panji z dvema nakladama pa od 15-20 kg. Jeseni je poraba hrane zmanjšana na minimum, saj pov- prečno močna čebelja družina potrebuje približno kilogram hrane na mesec. Pozneje, ko se začne vzreja zalege, to je po navadi v prvi polovici januarja, se začne poraba povečevati, vendar skupna količina porabljene hrane od začetka novembra (ko ni več zalege) do prve paše konec marca ni večja od 8 kilogramov. Čebelarji moramo čebeljim družinam za prezimovanje poleg zadostnih količin medu priskrbeti tudi zadostne količine cvetnega prahu. Pelod namreč vsebuje vse sestavine, ki jih čebele potrebujejo za svoj normalen razvoj. Čebele, ki nimajo dovolj cvetnega prahu, se fiziološko hitreje starajo, njihova življenjska doba je krajša, manj so odporne proti boleznim in slabše prenašajo nizke temperature. Ker je kakovost zazimljenih čebel odvisna od količine cvetnega prahu, je priporočljivo, da imajo čebele jeseni na voljo pašo, bogato s cvetnim prahom, kajti le tako se lahko oskrbijo z zadostnimi zalogami cvetnega prahu za prezimovanje. Če pa se jeseni pojavi še kaka tiha paša, mlade matice vneseni cvetni prah porabijo za vzrejo zalege, zato so v obdobju mirovanja brez potrebnih zimskih zalog. V takšnih primerih mora za zaloge cvetnega prahu poskrbeti čebelar. Najboljša in najpreprostejša možnost za to, da si zagotovimo zalogo cvetnega prahu, je v obdobju cvetenja sadnega drevja. Tedaj čebele v panj prinesejo toliko peloda, da matici primanjkuje prostora za odlaganje jajčec. Iz čebeljega panja, v katerem sta dva sata (ali več satov) vsaj do tretjine napolnjena s cvetnim prahom, en sat brez zalege odvzamemo in ga shranimo v zamrzovalniku do za-zimljenja. Tedaj ga dodamo družini, ki ji primanjkuje cvetnega prahu, in to neposredno ob osrednje sate, na katerih se oblikuje zimska gruča. Zdravstveno stanje čebelje družine Čebele pogosto pestijo številne tegobe - bolezni in različni zajedavci. Kljub veliki skrbi čebelarjev in rednemu zatiranju pa njihov največji sovražnik ostajajo varoje. Boj proti tem zajedavcem mora potekati vse čebelarsko leto, in to z ustreznimi razpoložljivimi sredstvi in metodami. Poleg tega mora biti strategija zatiranja usklajena v čebelarskem društvu oz. v celotni regiji. Cilj vseh teh ukrepov morajo biti zdrave čebele, varno delo čebelarja ter seveda neoporečen med in drugi čebelji pridelki. Ta cilj lahko dosežemo le, če smo pri zatiranju varoj stalno aktivni in če uporabljamo učinkovita sredstva, ki ne puščajo ostankov. Pozno jeseni so čebelje družine že pripravljene na zimo. Počasi se bo izlegla še zadnja zalega, čebelja družina pa si bo izbrala mesto za prezimovanje. Da so čebele brez zalege, najpreprosteje ugotovimo, če pogledamo v čebeljo družino z najmlajšo matico. Če v njej ni zalege, je ni tudi v družinah s starejšimi maticami. Zdaj napoči najpomembnejši del čebelarjevega leta. Ker so vse varoje v čebelji družini na čebelah, se jih lahko najpreprosteje in najučinkoviteje znebimo. Priporočam vam uporabo oksalne kisline. O pogojih in načinu uporabe ter o pripravi in koncentraciji te kisline za poznojesensko zatiranje varoj je v zadnjih letih v glasilu Slovenski čebelar pisalo več avtorjev. Več o načinu dela s to kislino lahko preberete v članku »Uporaba oksalne kisline v poznojesenskih mesecih«, ki je bil objavljen v Slovenskem čebelarju, št. 11, november 2013, str. 351-352. Prav tako je bilo o uporabi oksalne kisline v čebelarstvu v zadnjem času veliko povedanega na predavanjih, delavnicah in strokovnih razpravah, zato z uporabo tega sredstva za zatiranje varoj ne bi smelo biti večjih težav. Uničevanje varoj pozno jeseni oz. pozimi je izjemno pomembno, saj tako uničimo večino varoj, ki so preživele poletno zatiranje ali so se v družini naselile znova in so osnova za populacijo, ki nam bi povzročala težave v prihodnjem čebelarskem letu. Naš cilj je, da je po zadnjem zatiranju v čebelji družini manj kot 50 varoj. Za zdravstveno stanje čebelje družine je torej pomembno, koliko varoj je ostalo v družini, in ne, koliko jih je odpadlo po zatiranju. Prav zaradi tega je pomembno, da čebelar preverja naravni odpad varoj še pred njihovim zatiranjem. Tudi letos so posamezni čebelarji na podlagi števila odpadlih varoj po prvem zatiranju sklepali, da v njihovih panjih ni varoj, a se je ta ugotovitev pozneje izkazala za napačno. Čebelarji se moramo zavedati, da bomo prave rezultate dosegli le s pravočasnim zatiranjem ter z dobrim sredstvom proti varojam, uporabljenim na predpisan način in v predpisanem odmerku. Učinkovitost sredstva je sicer odvisna od številnih dejavnikov, kot so rok uporabe, način shranjevanja, način uporabe, moč čebelje družine, čas uporabe, vremenske razmere in drugi, ki jih moramo upoštevati. Na koncu se tudi vprašajmo, kaj lahko še storimo za boljše prezimovanje čebel. Najpomembnejše je, da čebeljim družinam med prezimovanjem zagotovimo popoln mir. Tako moramo požagati vse veje, ki bi ob vetru lahko udarjale po panjih, ter postaviti tudi strašila in pasti, ki bodo od panjev odvračali ptice in glodavce. Skrbimo za to, da v panjih ni prepiha, da so postavljeni na suhem in da v čebelnjaku ali zunaj njega ni motečih dejavnikov, ki bi preprečevali mirno prezimovanje čebeljih družin. J ©Bmpogio ® SebeDflDh prBdeDkov D. d©D Andreja Kandolf Borovšak*, andreja.kandolf@czs.si, in Nataša Lilek**, natasa.lilek@czs.si V Opatiji na Hrvaškem je od 28. septembra do 1. oktobra letos potekal simpozij Mednarodne komisije za med (International Honey Commission). Ta je bila ustanovljena leta 1990, da bi postavila nove standarde za med. V tem obdobju je komisija uvedla uradno priznane in usklajene metode za med ter sodelovala pri pripravi zakonodaje o medu. Ukvarja se tudi s standardizacijo preostalih čebeljih pridelkov. Komisijo zdaj vodijo predsednica Gudrun Beckh iz Nemčije, podpredsednici Maria Teresa Sancho (Španija) in Ligia Bicudo de Almeida Muradian (Brazilija) ter podpredsednik Vikas Nanda (Indija). Na simpoziju so znanstveniki z vsega sveta predstavljali svoje raziskave o vseh čebeljih pridelkih. Prvi dan je bil namenjen delu posameznih komisij (komisija za senzorične analize, komisija za določanje pristnosti čebeljih pridelkov, melisopalinološka komisija, komisija za propolis), ki delujejo v okviru Med- mag., svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane ' svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane narodne komisije za med, naslednja dva dneva pa predstavitvam strokovnih prispevkov. Na kratko lahko rečemo, da se povsod po svetu spopadajo z enakimi izzivi: z veliko raznovrstnostjo čebeljih pridelkov, ki otežuje oblikovanje standardov njihove kakovosti, s ponaredki medu in voska, s trditvami o ugodnih vplivih medu na zdravje in še s čim. Strokovnjak s Kanarskih otokov je kot zgodbo o uspehu predsta- vil med s Tenerifov, označen z zaščitenim geografskim poreklom. Med s Te-nerifov doslej ni bil znan. Naredili so ka-rakterizacijo približno desetih vrst medu in izvedli promocijske dejavnosti, podobne našim, rezultat vsega ■ Zgodba o uspehu - med s Tenerifov