AKTUALNO VPRAŠANJE V četrtek, 7. novembra, bo minilo štirideset let od zmagovite Oktobrske revolucije. Na jubilej tega najpomembnejšega dogodka v 20. stoletju se tudi pri nas na Gorenjskem povsod živahno pripravljajo. Iz posameznih krajev smo o teh pripravah oziroma o programih proslav zvedeli tole: Na Jesenicah bo v sredo, 6. novembra, svečana akademija, v četrtek pa slavnostna premiera Gorkijeve drame »Mati«. Javorničani prirejajo v torek, 5. novembra, literarni večer. Proslave pripravljajo tudi v Mojstrani, Žirovni- ci, Kranjski gori in ostalih krajih občine. — V Radovljici bo osrednja proslava 8. novembra. Sodelovala bodo vsa društva. — V Tržiču pripravljajo akademijo KUD Svoboda, TVD Partizan in Glasbena šola. V naslednjem tednu predvidevajo tudi gostovanje akademske folklorne skupine iz Ljubljane. — V Kranju bo dne 4. novembra ob 16. uri predaval v Prešernovem gledališču o pomenu Oktobrske revolucije ljudski poslanec Boris Ziherl. Osrednja akademija bo 6. novembra ob 20. uri prav tako v Prešernovem gledališču. Svoboda Kranj-center bo tedaj uprizorila delo Fr. Wolfa »Upor kotorskih mornarjev«. Kolektiv »Iskre« bo imel proslavo v četrtek, 7. novembra, v Prešernovem gledališču. V spomin na Veliki oktober bodo. od 5. do 7. novembra tudi delavska zborovanja v vseh večjih kranjskih podjetjih. V Škofji Loki bodo pričeli proslavo te pomembne obletnice prav tako kot v Kranju s predavanjem tov. Borisa Zi-herla, ki bo v ponedeljek ob 19. uri v dvorani kasarne. Za četrtek zvečer pa pripravljajo množične organizacije v sodelovanju s TVD »Partizan« in KUD »Svoboda« slovesno akademijo. -ey AKTUALNO VPRAŠANJE je GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO X. ST. 86 — CENA DIN 10.— Kranj, 4. novembra 1957 V sredo, 30. oktobra, je bilo v dvorani Delavskega doma na Jesenicah redno zasedanje delavskega sveta Železarne. Razpravljali so o izpolnjevanju plana za leto 1957, sklepali o pogodbi za razmejitev osnovnih sredstev med obratno ambulanto Železarne in Zdravstvenim domom Jesenice, o prenosu zemljišča na Bregu pri Žirovnici k ObLO Jesenice in še o nekaterih drugih vprašanjih. Ugotovili so, da se je proizvodnost večala letos s hitrejšim tempom kot preteklo leto in da znaša zdaj že okrog 51 kg na delavca, medtem ko je bilo lansko povprečje le 47,6 kg. To dokazuje, da so železarji ubrali pravo pot in da bodo z boljšo delovno disciplino lahko še bolje izkoristili delovni čas. Na seji so tudi sklenili, da bo Železarna prispevala delež sredstev za položitev telefonskega kabla od Ljubljane do Jesenic. Tehnični direktor je poročal, da sta obrata livarna in pocinko-valnica pločevine na Javorniku prav tisti dan izpolnila letni plan proizvodnje in da so na visoki peči štev. II. dosegli rekordno proizvodnjo — 252 ton surovega železa v 24 urah. Člani delavskega sveta so z aplavzom pozdravili ta uspeh in predlagali za omenjena obrata priznanje in nagrado. Glavni direktor tovarne Milan Kristan je na tem Po štiriletnih pripravah za reorganizacijo šolstva NE GRE ZA IME, MARVEČ ZA VSEBINO Nas okraj je med prvimi pred dnevi sprejel odlok o (postopni reorganizaciji šolstva, se pravi, o organizaciji osemletk. O Item je že nekaj let precej govora, pisanja, o tem razpravljajo razne komisije in širok krog pedagoških, kulturnih in javnih delavcev. Zbrati je bilo (potrebno mnogo podatkov, proučevati stanje, odkrivati negativne in pozitivne pojave v celotnem šolskem sistemu ter ob takih ugotovitvah iskati nove oblike oziroma pospeševati napredne, sodobne, pozitivne težnje, prilagojene našim pogojem in možnostim za dosego glavnega cilja pri vzgoji mladega človeka, samostojnega ustvarjalca, člana socialistične skupnosti. Seveda so poti k temu lahko kaj različne. IKjer je bila najprimernejša pot najprej odkrita in ■fcudi sprejeta ter (uveljavljena, je bil seveda uspeh najhitrejši. Morda smo prav v tem imeli v našem okraju srečno roko; potrdila ali ovrgla pa bo to seveda šele praksa. Res je, da ima šolstvo v tem že nekaj štiriletnih izkušenj. Že z začetkom Šolskega leta 1053 so po mnogih pripravah, razpravah in proučevanjih v okrajnem merilu sestavili nov učni program in učni načrt za vse osnovne šole. Ta je opustil ves stari šablonski sistem in sprostil pedagoga-učitelja-k svobodnemu izbiranju snovi in prila-gojevainju razmeram. To se je zlasti pokazalo z uvedbo novega predmeta: domoznanstvo v osnovnih šolah. Sta-rokopitni način poučevanja zgodovine in zemljepisja se je s tem združil v enotno snov, prilagojeno kraju in krajevnim značilnostim. Pouk je postal za otroke toliko zanimivejši in seveda tudi uspešnejši. Veliko je pomagala inšpektorska služba. Šolski inšpektorji so bili razbremenjeni administrativnega in drugega upravnega dela, sprejeli so svoje okoliše, kjer tudi sami delajo na pedagoškem področju in se zato bolj seznanjajo s potrebami in težavami. Kaj kmal/u so izgubili prvotno vlogo »višjih« in postali svetovalci učitelj stvu. Se večjo prelomnico je pomenilo utrjevanje učiteljskih kolektivov. Prvi so začeli v tržiškem okolišu. Namesto šaiblonskih mesečnih učiteljskih konferenc na eni sami šoli, so uvedli periodične i konference za ves okoliš. Učitelji so se združevali po potrebi, spoznavali so razne oblike in prijeme dela in skušali najti najboljše rešitve pri vsakem primeru. Razbila se je prejšnja ozkost, odpadli so »višji« in »nižji«, ustvaril se je skupen kolektiv. Medsebojne izkušnje so še zlasti uspešno (izmenjavali na hospitacijskih šolah, ki so bile zlasti dobre v Naklem, Radovljici in 'Stražišču. Pomoč novemu sistemu »učenja oziroma prehod« k reorganizaciji šolstva so bili tudi razni priročniki, ki so jih pripravljali na okraju s pomočjo vsega učiteljstva. Med prvimi so izdali priročnik za domoznanstvo. Prav tako so v pomoč učitelj stvu izdali priročnik za ročno delo in za glasbeno vzgojo. Pripravljajo tudi priročnik za telesno vzgojo in za druge predmete. Seveda je to le pomožno gradivo s predlogi, ki jih učitelji prilagajo svojim potrebam in možnostim. Taki in podobni so bili prijemi in nove oblike dela, ki so se pokazale v zadnjih letih kot zelo uspešna Ves sistem organizacije se je počasi usmerjal na novo pot. Počasi so rasli pogoji za reorganizacijo šol — za združitev osnovnih šol in nižjih gimnazij v enotne, obvezne osemletne šole. Kjer so ti pogoji najbolj dozoreli in imeli tudi materialno osnovo, so se lotili reorganizacije. Tako je v okraju že sedaj 27 osemletnih šol. Sedanji odlok OLO o postopni reorganizaciji šolstva zaito ne pomeni nič novega, temveč samo potrjuje pravilnost dosedanjega dela, odobrava sedanje stanje in pravno dovoljuje nadaljevanje začete poti. Vendar je še danes okoli teh novih metod in tudi o konkretnih prijemih dokaj ugibanj. Nekateri izhajajo iz okorelih, starih pozicij in s prevelikim nezaupanjem gledajo na novo pot. Drugi poleg soglasnosti in celo odobravanja usmerjene poti, vendar kažejo bojazen, češ, da gre vse to s prevelikimi, prehitrimi koraki. Kdo ima prav, bo dokazal nadaljnji razvoj. Mnenja mnogih pedagogov, staršev, ocene učnih uspehov in vrsta drugih pokazateljev pa že danes ne- dvomno potrjuje, da je nova smer pravilna. Seveda so za reorganizacijo potrebna tudi sredstva. Predvsem je tu pomanjkanje učnih prostorov. Vzemimo samo primer v Krizah pri Tržiču. Skoraj 300 šoloobveznih otrok v treh izmenah osnovne šole uporablja samo tri učilnice. Dasiravno obstojajo sicer vsi pogoji za prehod na osemletko, tam prostori tega ne dopuščajo. Organizacija osemletk tudi ne bo mogla zajeti enooddelčnih šol v oddaljenih vaseh z malim številom otrok. Takih primerov je v okraju 14, oziroma skoraj 30, če upoštevamo tudi dvooddelč-ne osnovne šole. Res, že dosedanje spremembe učnega sistema itd., so tudi na teh šolah marsikaj izboljšale. Vendar ni moč upati na skorajšnje bistveno olajšanje. V daljši perspektivi je predvideno, da bi za take kraje organizirali osemletke na ta način, da bi se višji razredi osemletk osnovali v bližini, morda s potrebnimi internati, ureditvijo prevozov za otroke ali celo s primernimi zavetišči za otroke v zimskem času. Storjenega je torej že precej, a še vedno sorazmeroma le malo na celotni začeti poti. Potrebna bo še večja pomoč in skrb oblastvenih organov, učiteljstva, še večje sodelovanje šolskih odborov, roditeljev in vseh organov. Vzgoja naših otrok namreč ni le stvar staršev im učiteljev, marveč vse naše skupnosti. K. M. zasedanju podal ostavko na svoje delovno mesto. -k- Mladina razpravlja in predlaga V »GORENJSKEM TISKU« Kranj, 3. Inovembra — Včeraj se je mladina podjetja »Gorenjski tisk« v Kranju zbrala na svoji redni letni konferenci. Iz poročila predsednika osnovne organizacije LMS Toneta Jenka je bilo razvidno, da je mladima v zadnjem času dosegla lepe uspehe. V zadnjih mesecih se je število v podjetju skoro podvojilo, tako bo lahko mladinska organizacija v bodoče lahko mnogo bolj samostojno delala. Na konferenci so sklenili, da bo treba v bodoče predvsem urediti ustrezen prostor za športno izživljanje, predvsem še, ker je šport mladimi, ki dela v nezdravih delovnih pogojih, še posebno potreben. V »ISKRI« Kranj, 3. novembra. — Poročilo predsednika mladinske organizacije v »Iskri« in razprava o poročilu je bila tu posebno pestra. Razpravljali so o problemih in delu mladine v organih delavskega samoupravljanja. Kot drugod je tudi tu mladina razpravljala kako bi se poživilo športno življenje. Športno izživljanje mladine naj se rešuje v bodoče v okviru celotnega podjetja, povsod tam, kjer je govora o povečanju produktivnosti dela. Razpravljali so tudi o zabavnem in kulturnem življenju mladine in predlagali naj bi se v bodoče posvečalo več skrbi zdravstveno šibki mladini. V BOMBAŽNI PREDILNICI IN TKALNICI TRŽIČ Tržič, 3. novembra. — Tudi v Tržiču je bila včeraj konferenca mladine Bombažne predilnice in tkalnice. Govorili so o strokovnem in splošnem izpopolnjevanju mladine, o delu mladine v organih delavskega samoupravljanja, razmerah v dekliškem domu itd. Na konferenci je mladina kritizirala delo starega mladinskega odbora, ki po njihovem mnenju ni oj.;-h-vil zadanih nalog. S tov. Petrom Uzarjem, ki je odšel na proslavo oktobrske revolucije v Moskvo, je pred odhodom na dolgo pot, imel naš sodelavec kratek razgovor, ki ga objavljamo v današnji številki »Glasa Gorenjske«. Cez Savo, pred Bledom, gradijo nov most (levo zgoraj). Jesen je pri kraju in zadnje poljedelske pridelke je treba dobro shraniti (desno zgoraj). Čeprav je že mesec november, sonce še toplo greje. t I I »POTUJEM V MOSKVO NA PROSLAVO OKTOBRSKE REVOLUCIJE" Iz Križ pri Tržiču je v soboto krenil na aolgo pot — v Moskvo tov. Peter Uzar. Skupno z delegacijo bivših udeležencev Oktobrske revolucije, ki je povabljena iz Jugoslavije, bo sodeloval na tamkajšnjih proslavah. »Od februarja petnajstega leta pa do enaindvajsetega, šest let in pol sem bil v Rusiji,« nam je povedal tov. Uzar, ko smo ga tik pred odhodom ustavili na kratek razgovor. »Mnogo zanimivega sem tam doživel. Spoznal sem moč delavstva. Vedno se spominjam tudi mogočnih manifestacij in proslav. Doma sem bil razočaran,« je dejal na vprašanje, kako je bilo ob vrnitvi 1921. leta. »Koj v Ma- riboru so nas zadržali z izgovorom na »karanteno« in skušali z raznimi policijskimi zvijačani izviti iz nas naše nazore in stremljenja. Slutili so, da prinašamo s seboj »rdeči«, nevarni duh. Ko sem se tam vendarle rešil, me jo isto čakalo tudi doma. Takratni srezki načelnik v Kranju me je osebno poklical. Skušal me je prepričati, da je pri nas že utrjena oblast, da je pač priznana naša država Jugoslavija in da bi bilo vsako drugačno vznemirjenje samo nesmisel in celo neumnost. Se bolj smešno pa je bilo politično prepričevanje križkega župnika. Tudi on me je poklical na osebni razgovor. Čeprav je uporabljal vero in božjo pravičnost, ki jo mora pač človek mirno čakati, je tudi on, kot vsi drugi, zahteval isto: ne pripovedovati o Rusiji, ničesar o revoluciji, o delavstvu in podobno,« »S kakšnimi občutki, tov. Peter, odhajate po tolikih letih na obisk v Moskvo?« »Zelo sem vesel tega. Zlasti pa želim videti, kakšne spremembe so tam, kakšni so uspehi takratnega boja, krvi in lakote. Takrat je bilo zelo hudo. Vendar, ljudje so bili navdušeni. Lačni in ranjeni so umirali v trdni veri, da bo za njihove otroke življenje dosti lepše.« K. M. 2109 886 LJUOJE IN DOGODKI A V poročilu, ki ga objavlja moskovski tisk o plenumu CK KPSZ med drugim pravi, da je plenum sklenil izključiti maršala Zukova iz Prezidija in Centralnega komiteja. Plenum ugotavlja, da je minister za obrambo tov. Zukov v zadnjem času kršil leninska načela vodenja oboroženih sil, da je uveljavljal linijo odklona dela partijskih organizacij, političnih organov in vojaških svetov za likvidiranje vodenja kontrole Partije ijn vlade nad vojsko in vojno mornarico. Plenum je ugotovil, da je začel ob osebni udeležbi tov. Zukova v Sovjetski zvezi rasti kult osebnosti. Tov. Zukov ni opravičil zaupanja, ki mu ga je izkazala Partija. Pokazal se je nedoraslega političnega voditelja, ki je nagnjen k pustolovstvu, tako v pojmovanju najvažnejših nalog v zunanji politiki kot tudi v vodenju obrambnega ministrstva. Zato je plenum CK KPSZ sklenil izključiti ga iz članstva CK KPSZ in naročil sekretariatu CK KP SZ naj ga pošlje na drugo delo. A V Atenah se je začel protikolonialni kongres držav Sredozemlja in Bližnjega vzhoda. Po izjavi grške protikolonialne lige, ki je dala pobudo za kongres, naj bi le-ta razpravljal o kolonializmu in svobodnem družbenem razvoju držav Sredozemlja in Bližnjega vzhoda. A Iz Budimpešte poročajo, da je predsednik Astronomskega sveta Sovjetske akademije znanosti prof. Kuharin povedal, da bodo v novembru izstrelili nov umetni satelit. Kdaj ga bodo izstrelili ni povedal, pripomnil pa je, da bodo v geofizičnem letu izstrelili še več satelitov. A V razpravi o tehnični pomoči je v političnem odboru Generalne skupščine govoril tudi jugoslovanski delegat dr. Jože BrileJ. Glavni del svojega referata je posvetil finančnemu položaju razširjene tehnične pomoči, glede na to je bilo nujno planirati program za leto 1958 na ravni nižji od lanske. A Na Koroškem ukinjajo slovenski jezik kot posebni učni predmet v nekaterih nižjih srednjih šolah, kar vzbuja resno zaskrbljenost in nezadovoljstvo slovenskega prebivalstva. Tako so nedavno kljub uredbi iz leta 1945 o dvojezičnem šolstvu na Koroškem, ki je še vedno v veljavi, ukinili slovenščino v več šolah v Celovcu. A V soboto zvečer je odpotovala v Sovjetsko zvezo jugoslovanska partijska delegacija, ki se bo na povabilo CK KPSZ in vlade ZSSR udeležila proslav v počastitev oktobrske socialistične revolucije. V delegaciji so: Edvard Kardelj, Aleksander Rankovič, Lazar Koliševski, Veljko Vlahovič, Uglješa Danilovič, v Moskvi pa se bo delegaciji pridruži) še Veljko MičunoviČ. Danes pa je odpotovala v Moskvo skupina Jugoslovanov, ki so sodelovali v oktobrski revoluciji — Nikola Grulovič, Peter Uzar, Miladin Curčič in Franjo Novak. POD ŽARKI UMETNE LUNE »Sputnik« — to rusko ime se je že po vsem svetu oprijelo sovjetskega umetnega satelita — je že nekaj stokrat obkrožil našo zemljo in preletel nekaj desetin milijon kilometrov. V njegovi senci pa se na našem planetu razvijajo najrazličnejši mednarodni dogodki, potekajo diplomatske akcije in protiak-cije, snujejo se novi načrti in se spreminjajo uradne politike. Največji vpliv ima nedvomno ta velikanski korak znanosti in prvi neposredni pogled človeka v vesolje — na področju razorožitve. Ne samo, da je sovjetski satelit pokazal enakovrednost sovjetske znanosti in morda tudi trenutno rahlo premoč nad zahodno, zlasti ameriško, pač pa je odprl tudi nove perspektive za razvoj oboroževanja. Jasno je, da raketa, ki je lahko tako visoko zanesla satelit, doseže z uničevalnim orožjem, n. pr. z atomsko bombo, tudi sleherni kotiček ,naše zemeljske krogle. To pa je samo ena stvar. Druga, še strahotnejša, pa se nam odpira, če pomislimo, da bi umetni satelit lahko po-služil tudi kot izredno ngodna točka za obstreljevanje določenih ciljev na zemlji. O takih možnostih že govorijo vojaški strokovnjaki na Zahodu in to ne brez določenega strahu, čeprav so možnosti za tak razvoj človekovega posega v vsemir še — upajmo — postranske. Prvi sekretar CK KP SZ Hru-ščev je morda malo pretiraval, vendar pa je le v bistvu pravilno poudaril, da sedanji razvoj znanosti in njene perspektive postavljajo danes najsodobnejše orožje — topove in reaktivna letala — v muzej. Ameriški predsednik Eisenhower pa je pohitel, da bi zanikal takšno gledanje in j« izjavil, da bodo ZDA še nadalje posvečale pozornost tudi temu »muzejskemu« orožju. Ni sicer jasno, ali je to storil res iz prepričanja, ali pa da bi zgolj pomiril preplašene duhove v svoji hiši (zlasti tiste industrijske kroge, ki delajo velikanske dobičke z vojno industrijo). Vsekakor pa ni mogoče zanikati, da je Sputnik načel novo obdobje v človeški tehniki in znanosti. In ker je dandanes še tako, da se najvažnejši izumi še vedno uporabljajo na vojaškem področju, je njegov vpliv na oboroževanje in s tem na raz-orožitvene razgovore zelo velik. Seveda pa, če bi pričakovali, da se bo zdaj v dolgotrajnih razorožitvenih pogajanjih vse mahoma postavilo na glavo in da bodo nasprotne strani druga drugi prihitele v naročje, bi bilo le preveč prostodušno. Kolesja diplomacije se počasi vrtijo. Preteklo bo še dosti časa, preden bodo vodilni državniki velesil sprevideli potrebo po resnični razorožitvi in se je tudi iskreno lotili. To pa predvsem zato, ker tako ena kot druga stran razpolagata danes že s tako strahotnimi uničevalnimi sredstvi, da druga za drugo menita, da se ne bo drznili začeti novega svetovnega požara. In kot je ta zavest koristna, ker preprečuje nov svetovni spopad, tako je po drugi strani škodljiva, ker zavlačuje napredek v razorožitvenih pogajanjih. Zato v teh dneh, ko pred političnim odborom Generalne skupščine OZN znova razpravljajo o tem najvažnejšem mednarodnem problemu, ne moremo zaslediti večjega napredka. V glavnem se ponavljajo že obrabljeni predlogi, ki so tudi dozdaj pripeljali le v slepo ulico. Zahod je vsa svoja razoro- žitvena stališča strnil v resolucijo, blok zahodnih držav pa jo predložil Generalni skupščini. Norveška je skupaj s Kanado in Japonsko obnovila tudi že star in ne preveč korenit predlog o registraciji vseh atomskih eksplozij. Nov pa je predlog SZ. V njem sovjetska vlada predlaga, naj bi ukinili oba. sedanja razorožitve-na odbora in sestavili stalno komisijo, v kateri bi bile zastopane vse članice ZN. Na Zahodu so sovjetsko pobudo zelo hladno sprejeli, ker menijo, da 'bi taka široka, zlasti pa javna razprava prej zavlekla, kot pa pospešila sporazum o razorožitvi. Po drugi strani pa ni mogoče zanikati tudi prednosti tega predloga, saj priteguje h konstruktivnemu delu in razdeljuje odgovornost na vse dežele, članice OZN. Največja ovira za sporazum pa je še vedno, da vsaka stran vztraja zgolj na svojem predlogu in noče od njega odstopiti niti za ped. Do sporazuma pa lahko pride le nekje na pol poti. In prav za tak sprejemljiv izhod iz sedanje zagate je zelo dobrodošel jugoslovanski predlog o razorožitvi. Z njim je jugoslovanska delegacija skušala obe strani pripraviti do sporazuma tam, kjer se tako Vzhod kot Zahod zelo zbližujeta. Ne da bi naštevali posamezne predloge takšnih stičnih točk, ki jih predvideva jugoslovanski osnutek resolucije, je že na prvi pogled očitno, kako stvarna in koristna je jugoslovanska pobuda. Tistim, ki jim je res do razo-rožitvenega sporazuma, daje prav ta predlog najboljšo priložnost, da se brez strahn za svoj ugled sporazumejo na najpomembnejšem vprašanju naše dobe. MARTIN TOMAZlC IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIHO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 476 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-Z-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 6W DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV v nedeljo smo zabeležili za čas od 4. do 10. novembra .V prvih dneh tedna padavine z ohladitvijo. Zatem vse do konca tedna suho, sprva hladno vreme, nato po postopno topleje. INDONEZIJSKA VOJNA DELEGACIJA V »ISKRI« Kranj, 3. novembra. — Del indonezijske vojne delegacije, ki se te dni mudi v Jugoslaviji, je včeraj dopoldne obiskala tovarno »Iskra« v Kranju. Goste je sprejel sekretar podjetja in se z njimi dlje časa razgovarjal. M. D. PRVO CEPLJENJE PROTI OTROŠKI PARALIZI V SKOFJI LOKI škofja Loka, 3. novembra. — V Škof j i Loki so danes začeli s cepljenjem proti otroški parali- zi. 2e dopoldne je bilo cepljenih okoli 210 otrok od 350. Starši (kažejo veliko zanimanje za cepljenje in radi prispevajo ustrezni znesek za cepivo. S cepljenjem so začeli v delavskih in kmečkih okoliških naseljih in ga bodo v prihodnjih dneh nadaljevali. A. C. MLADINSKA KONFERENCA V INDUSTRIJI BOMBAŽNIH IZDELKOV Kranj, 3. navembra. \— Danes je bila v tovarni IBI v Kranju redna letna mladinska konfe- r 41. P O N E D E L J E n navijač Človek sem, kot so vsi ostali ljudije. Ljubitelj sem demokracije. Tudi samoiniciativen sem. A konec koncev — družbeno bitje. Kako si želim družbe, ne morem napisati. Da bi me le videli v kavarni, na športnem igrišču, v gledališču! Prvi sem za te stvari, primojdunaj da. Poglejte me na nogometni tekmi. Nepoznani žogobrci so prišli. Ne vem niti od kje so in igrajo pioti mojim ljubljencem (življenje bi dal za barve svojega moštva, pri moji časti). Gledam. Grizom nohte. V meni kljuje športni duh. Kako naj bi ne? Moj ljubljenec je prodrl v kazenski prostor. Sam je z žogo. A sodnik — pomislite (nima smisla, da napišem tisto, kar mi je kot erupcija prišlo iz mojih ust), žvižga »of.^aid«. Tako mi je hudo, da bi najraje umrl in le kako naj se potem obvladam, da ne bi vsaj kričal na vse grlo. Kmalu zatem dosodi sodnik »faul« proti nam (toda zakaj? moj ljubljenec je vrnil milo za drago). Ne zdržim več. Skačem. Zahtevam, da tudi sodnik dobi svoje. Kar začujem nek glas iz bližine: »Tovariš ne izzivaj pretepa in ne moti mirnih gledalcev!« Pomislite, kaj mi zdaj pravi ta »pametnjakovič■ Pravzaprav, — si je mislila, — je v resnici lep fant. — Bila je ponosna na to in izdaj, ko je prebolela rahlo razočaranje zaradi neprestane zdrahe med njim in Dominikom, je spet čutila, da sta si z bratom blizu. Končno je bil le njen, da njen, v njenih rokah je zrastel, varovala ga je, ko je še v sami srajci tekal okoli hiše. Ko ga je gledala, se je spomnila rdečega krilca, ki mu ga je sama sešila, ko mu je bilo štiri leta. Kamorkoli je pogledala okrog hiše, povsod je videla tisto trdeče krilce, otrok je tekal v njem okoli vigencev in se skušal povzpeli celo na lopute koles. Kje so že tista leta! Zdaj je bila spet vesela njegove mladosti. Ana je premišljala b tem, medtem ko se je brat pripravljal, da bo šel vasovat k ,Španu. Nikoli nista spregovorila o tem, toda uganila je, da zahaja tja zaradi Marinke Na tihem je fanta občudovala in si mistMla, da v vsej Kropi m neveste, ki Ibi bila Alešu bolj primerna. Sicer sta oba še zelo mlada, toda lahko počakata nekaj časa in potem bi bilo kar prav, če hi se vzela. Ani se je zdelo, da vidi v tem poroštvo srečnih časov. Ona se bo omožila z Dominikom, Aleš se bo oženil. .. ne, bilo je kair prelepo misliti na vse to! Ko bil le Aleš in Dominik postala prijaznejša drug z drugim! Morebiti bo bratu mladostna muhavost prešla in potem bo razumel, da je Dominik pravega kova. Človek s 373 ženami Ljudem naj bi pomagal razum živalim pomaga poseben čut 2e dolga stoletja se selijo ptice se livke i— zdaj lete s severa na juig, zdaj spet z juga na sever. Držijo se vedno istih, natančno določenih poti. Ena izmed takih stalnih ptičjih poti je vodila tudi čez puščavo Las Vegas. Toda odkar se je v tej puščavi pred leti prvič razpočila ameriška atomska bomba, so ptice selivke spremenile smer svojega leta. S posebnim čutom so zaznale smrtno nevarnost atomskega ozračja in se ji ognile, čeprav so morale zaradi tega napraviti velikanski ovinek in ubrati za več sto kilometrov daljšo pot. Vsem pa se ni posrečilo ogniti smrtni nevarnosti, zato so poginile. Najdrznejše med njimi so napravile majhen ovinek, zašle v atomsko meglo in popadale imrtve na zemljo. Kako so mogli ptice taho hitro zaznati, da polet čez puščavo Las Vegas ni več varen? Človek zaznava smrtonosne radioaktivne žarke s posebnim aparatom, z Geigerjevim števcem. Te naprave ne more pogrešati nihče, ki ima opravka z atomskimi poskusi. — ZA RAZVEDRILO Ptice seveda nimajo takih priprav, zato pa imajo po mnenju strokovnjak kov poseben čut, s katerim zaznavajo radioaktivno izžarevanje. Kako bi si sicer mogli razložiti, da so po eksploziji atomske bombe nenadoma zapustile staro pot, po kateri so se selili vsi njihovi predniki. Ze dolgo je znano, da imajo živali, posebno pa ptice dobro razvit orientacijski čut. Koliko je že bilo primerov, da so se na primer mačke ali psi vrnili k svojim gospodarjem popolnoma sami. Pri tem so prepotovali neznane dežele, naleteli so ha najrazličnejše ovire in težave, toda nazadnje so le prišli domov. Kakor ni znano, dd kod živalim tako razvit orientacijski čut, tako doslej tudi niso mogli ugotoviti, od kod nenadoma novi čut, s katerim zaznavajo ptice atomsko nevarnost, ki jo povzroča človek s svojimi za obstoj človeštva kaj nevarnimi atomskimi poskusi. Naj bo kakorkoli, vendar so »neumne* živali v tem primeru dokazale, kakšno nevarnost povzroča radioaktivno izžarevanje. Človek, razvrnskn bitje, pa še kar naprej razpravlja in dopušča, da se poskusi z atomskimi bombami nadaljujejo... Pričakovati bi bilo, da bi ljudje vsega sveta začeli uporabljati svoj razum tudi v smeri za-Sčite človeštva, ne pa da samo razmišljajo o čimbolj močnem in uničujočem orožju, ki ne more nikdar koristiti človeštvu. Ljudi naj bi vodil razum, živalim pomaga narava sama. Pred kratkim so odprli na neki londonski kliniki nov oddelek za zdravljenje raka. Oddelek so opremili s tako imenovano kobaltno bombo. Po izjavi direktorja Britanskega atomskega centra so z novo pripravo dosegli zelo »Povedali so mi, da ribe najraje primejo, kad^ dežuje!« ohrabrujoče uspehe v boju proti tej zahrbtni bolezni. Radioaktivni žarki, ki jih izžareva kobaltna bomba, uničujejo rakove celice, ne da bi pri tem kakorkoli poškodovali zdravo tkivo. Zanimivosti Ne da bi povcJali kdo je, ga verjetno vsi poznate, saj je vsem nam zelo priljubljen mlad slovenski filmski igralec. Pa vseeno, Janez Čuk je to, ki je za bralce »Glasa Gorenjske« dal svoj poklon — svojo fotografijo. ULIČNI REFLEKTORJI IZ ALUMINIJA V Veliki Britaniji so zgradili nov tip uličnih reflektorjev iz superčistega aluminija, ki ga pridobivajo s posebnim elektrolitskim postopkom. Reflektorji iz takega aluminija odbijajo in usmerjajo 83 °/o žarkov, ki jih oddaja žarnica, in so za celih 20 % boljši od kromiranih reflektorjev in boljši od reflektorjev z ogledali. Njihova prednost je tudi v tem, da niso vezani na določeno obliko, ker njihova celotna površina enako dobro odbija žarke; razen tega pa so tudi cenejši ođ običajnih reflektorjev. Z LETALOM ČEZ OBA TEČAJA 10. novembra bo iz ZDA poletelo posebno letalo, r, namenom, da preleti Severni in Južni tečaj. To bo prvič v zgodovini letalstva, da eno in isto letalo doseže obe skrajni točki zemeljske oble. ZA DALJŠE ŽIVLJENJE Sovjetski znanstveniki so se začeli ukvarjati s podaljševanjem človeškega življenja. V ta namen raziskujejo fizikalno-ke-mične lastnosti človeških beljakovin in razne spremembe v živčevju in notranjih organih. Upajo, da jim bo uspelo preprečiti prezgodnje staranje. Pred kratkim se je začel v Indiji proces proti enemu izmed 600 bivših kraljev, ki so vladali številnim državicam, iz katerih je sedaj sestavljena Indija. Obtožnica očita temu bivšemu kralju, da je sedaj guverner Haide-rabada, Nuabu Miru Oslmanu ali Kanu Bahaduri, da ima še vedno tisoč sužnjev, kar je po novih indijskih zakonih prepovedano'. Toda mimo tega je ta bivši kralj zanimiv še z druge strani. — Kljub častitljivi starosti, 73 let, ima v svojem haremu nič manj kot 373 žena. V King Kotiju ima svoj dvorec s 560 sobami. Njemu in haremu streže 35.000 slug in evnuhov. Vse skupaj pa straži njegova telesna garda, sestavljena iz 1000 potomcev bivše arabske najemniške vojske, ki so jo njegovi predniki že pred davnimi časi privedli v Indijo. To pa še ni vse. Njegovo bogastvo je tako veliko, da mu ni para na svetu in da se tudi noben ameriški bo- gataš ne more meriti z njim. Mož je dobival nekaj let od indijske vlade kot odškodnino za podržavljeno zemljiško posest letno okoli 700 milijonov dinarjev. Pozneje so mu indijske oblasti izplačale enkratno odškodnino, ki je znašala okoli 2 milijardi dinarjev. Razen tega so mu priznale lastnino nad premičnico, ki je ni malo. Saj je samo en njegov diamant vreden 500 milijonov dinarjev. Takih diamantov in draguljev pa ima mož - toliko, da niti sam ne ve koliko. Največje bogastvo pa ima spravljeno v posebnih blagajnah, skritih v podzemeljskih granitnih prostorih njegove palače v King Kotiju. To ogromno bogastvo je pred 200 leti naropal eden izmed njegovih prednikov, ko je zasedel kraljevino Golkonge. Pred leti je Bahadura hotel prešteti svoj zaklad. Iz Bombaja je poklical znanega draguljarja Dinshana Gazda-ra, ki je prebil 6 mesecev v podze- ■— Jaz sem se pa pripravil za iov na divjo perutnino. Pravijo, da je .,. ... rekla žena svojemu možu, ki je godrnjal, da je kosilo prismojeno: »Kako, da ne bereš časopisa pri jedi kot drugi možje, namesto da paziš na to, kaj ješ?« ... rekel gospodar, ko je pregledoval račune: »Kakšen sistem je vendar to? Izdajamo denar, ki ga nimamo, za stvari, ki jih ne potrebujemo, samo zato, da bi se pob ah ali pred ljudmi, ki jih ne moremo trpeti!« meljskih prostorih, nato pa se je nalogi odpovedal, ker ji ni bil kos. Rekel je, da bi moral prebiti pod zemljo vse življenje, če bi hotel oceniti vse bogastvo. Vendar je povedal, da je v zakladnici 68 velikanskih blagajn, natrpanih z dragulji, ki so vredni več tisoč milijard. Neki draguljar iz New Delhija je pred leti ponudil Bahaduri v prodajo rubin od 25 karatov. Toda Bahadura mu je odgovoril, da takih drobnarij ne kupuje. Ker draguljar o tem ni bil prepričan, mu je Bahadura pokazal diamant težak 182 karatov, to se pravi dragulj, ki je za 70 karatov večji od največje znanega dragulja na svetu. Bivši kralj se za sedanji proces ne zmeni, češ kdo mu kaj more. Toda njegovi kolegi biivši plemiči, sultani in kralji — sedanji guvernerji posameznih držav, so nad to zadevo zelo zaskrbljeni, ker se zavedajo, da poleg novih hidrocentral, tovarn in gradi-lišč, ki jih je v zadnjih letih v Indiji čedalje več, se zakladi vrste Bahadura ne more ohraniti. Se pravi, da mu jih država, posebno če ima opraviti s sodiščem, lahko zapleni. Narodno stražo so Kranjčani ustanovili tudi po prvi svetovni vojni, ki pa je imela precej drugačen pomen kot leta 1848. Oktobra 1918 je bila usoda Avstro - Ogrske države zapečatena in umik soške armade je bil vezan na gorenjsko ozemlje. Narodna straža je imela nalogo, da razoroži avstrijsko vojaštvo ne-slovanske narodnosti in skrbi za red in mir. Službo je vršila predvsem na kolodvoru, kjer so vlaki vozili v razne kraje razpadle monarhije okrnjene vojaške oddelke, a tudi dobro o-borožene in strnjene čete. Ker so sprva narodno stražo sestavljali le slabo oboroženi starejši rezervisti in za vojaško službo nesposobni meščani (tudi tpetič-niki, ki so se z odkupnino izognili fronte in bili zdaj pri zaplembah naenkrat pripravljeni sodelovati), se je parkrat primerilo, da so vojaki razorožili narodno stražo na kolodvoru, pobrali prejšnjim transportom zaplenjeno blago in se odpeljali naprej. Ko so pozneje narodno stražo okrepili z vrnivšimi se vojaki, je kmalu postala nevarna za meščane same, ker so se vrinili vanjo nezanesljivi ljudje, ki so organizirali neke vrste zeleni kader, katerega naloga je bila, obračunati z vojnimi dobičkarji in pleniti po mestu. Na raznih hišah so se pojavili seznami oseb, ki so jih nameravali pobiti. Da bi prišli za ta namen do potrebnega orožja, so skušali v začetku novembra razorožiti na kolodvoru bosanski pehotni polk in se po-