■
wm
"":; ijiBKptrcsBigjp« 'isjwww jrr<
% WT. <wr umrli
W>WM or iw TWf. y. T. %
iff tie
A> 3. Bnrlseoa, p.
GLAS NARODA
The largest Slovenian Daily is the United State«. « i
List slovenskih delavcev v Ameriki.
9wwj day and legal Holidays.
r 75,000
TILKTOH: SSTS OORTLAHDT.

21, 1903, »t lb« Port Office at Hew York, N. Y, under the Act of Congress of Much 3, 187».
TELEFON: 4687 CORTLAHDT.
HO. SSL — ŠTEV. 231.
HEW YOU, FRIDAY, OCTOBER 1, 1920. — PETEK, 1. OKTOBRA, 1920.
VOLUME XXVm. — LETNIK XXVH1
"IZDAJSTVO ITAUANOV"-PRAVILENIN
ITAUAM8KI DELAVCI PA PRAVIJO, DA JE TO IZDAJSTVO LE ( K«A NA KORIST NEMfiKIH JUNKERJEV. - MNENJE RAZNIH LISTOV. — NAJVIftJA MESTA V BOLJŠE VISKI ARMADI SO V
NEMŠKIH ROKAH.
Berlin, Nemčija, 10 septembra. — Obtoži*, ki izhajajo od ruskega ministrskega predhodniku Lenina in ki dolže ita I jamske socialistične voditelje Darauoins. Tnratti in Modigliaua. da so izdali italjdnski ] roletai ijiit, so natUl-Jtne v tukajšnji "Freiheit" ter so vzbudile med Itikajšujiini socijalisti velikansko senzacijo. List je natisnil še na-duljni članek Leninu, ki je izšel v moskovski "Pravdi" in v katerem m» glasi;	«
— Dogodki ▼ Italiji morajo odpreti oči celo najbolj zaslepljenih. Tnratti. Modigliana in Daragonia so zakrivili v Italiji sabotažo proti revoluciji v trenutku, ko je revolucija dozorevata.
Rim, Italija, 30. septembra. — V svoji arzpravi glede berlinskih objav, tikajočih se obdolžitev Lenina proti voditeljem italjanskih so-cijalistov pravi Gtarnnle d'Italia:
- Lenin in boljševizem služita nemškim reakcijonarcera, ki hočejo v Nemčiji zopet ustanoviti monarhijo ter se osvetiti nad svojimi prejšnjimi sovražiti ki s tem, da škodujejo zapadni Evropi s pomočjo revolucij*.
Najvišja mesta v boljševiški armadi ter sovjetski vladi se nahajajo v rokah Neineev, ki sejejo, preoblečeni v komuniste, stpip razdora in razpada po /apadnih državah. To je vzrok, zakaj se Lenin prav posebno jeii na italjanske socijalistiene voditelje, ki nočejo spraviti svojo deželo v pogin kot hi radi videli to Leninovi podrep-feiiki v Berlinu.
London, Anglija, 30. septembra. — Bančni uslužbenci v Italiji so pričeli z gibanjem, kojega namen je polastiti se kontrole nad finančnimi zavodi dežele.
Tako se glasi v nekem poročilu na Central News iz Rima, ki nahaja kot vir rimsko "Rpoea
Rim, Italija, 30 septembra. — Ljudje brez strehe in domovja. ki so nosili rdeče zastave ter peli socijalistične pesmi, so skušali včeraj zasesti dva možk* in en ženski samostan. Njih nakano pa je preprečila policija.
"PROTI MOSKVI!" - KLIC RADIKALCEV V FRANCIJI
ZBOROVANJE DELAVSKIH ZVEZ. - IZJALOVLJEN JE ŠTRAJ KA MESECA MAJA JE STAVILO DELAVCE NA ČUDNO RAZ POTJE. — SKORAJ BI BILO PRIŠLO NA KONFERENCI DO SPLOŠNEOA PRETEPA.
Bivši- nemški kronprinc ter neka i članov njegove družine.
NOVOSTI IZ POttTIGNIH TABOROV
MacSWINEY JE
VSEM yGANKA
POGAJANJA MED VARŠAVO IN MOSKVO
Senator Harding in Neme ja. - NacSwiney je spal tri ure ter pn-Govcril je tudi o geslu "America ^ 49. dan svojega stradanja. -first" — Oborožena moč. (U ni jonisti La napadli načrt Grey a
Marion, Ohio, 30 septembra. — Senator Harding je zaključil svoje prvo večje agitaeijsko potovanje v tej kampanji. V enem svojih govorov v Parkersb ur g, \V. Va.
London, Anglija. 30. septembra.
V kratkem času bo Poljska odgovorila na sovjetne predloge. — Boljševiki izgubili Lldo.
Riga, 30. septembra. — Poga-
Lord-župan MacSvviney, ki je da- j	med ruskimi in poljskimitoeijonarno propagando.
Pariz, Francija. 30 septembra. — V Orleansu zboruje zveza delavskih organizacij. :n tc zborovanje bo imelo najbrže velik upliv na notranjo politiko Francije. Ker se je bila splošna stavka meseca maja skoraj popolnoma izjalovila, je prišlo delavstvo na čudon raz-.potje: izbirati morajo med gospodarsko in med socijalno*revolucijo, j Meseca maja so hoteli railikalci spraviti vse francosko dclavstvM v tTetjo intemacijonalo, toda ta načrt so jim zmerni socijalisti pravočasno prekrižali.
V sredo sta govorila na skupščini tajnik železničarjev, Bidega-ray, ter voditelj rudarjev Bartuel. Obe ti dve delavski organizaciji sta bili zapleteni v majski štrajk. .
Bidegaray je rekel: — Radikalci so nameravali na blazen način uničiti delavsko zvezo, pri tem se pa vjeli v zanjko, katero jim je nastavila vlada. Bartuel je rekel, da so v majskem štrajku vsi rudarji prenehali z delom, dočim so železničarji, vsled katerih so za-ištrajkali, ostali deloma pri svojem poslu.
i Te besede so povzročile tako razburjenje, da bi prišlo kmalo do splošnega pretepa.
Ko je bil napravljen red, je izjavil Bartuel, da se ne bo podvrgel nobeni diktaturi komunistov, socijalistov ali pa kake druge organizacije.
Tommasi, načelnik delavcev, zaposlenih v tovarnah za te aeroplane, ki spadajo vsi k ekstremistom, je rekel, da so voditelji delavskih zvez odgovorni za izjalovljenje stavke.
Očital jim je, da so izpremenili svojo politik« ter Opustili revo-
i.es pričel -19. dan svoje stradalne I delegati so dospela na mrtvo to-
' "ko. Pol jska namerava v najkraj-
na
stavke, je spiti od poldesetrh pre-:.
tekli
zjutraj.
večer pa
poročilu, katelio }e izdala Irska
ŽENSKA VOLILNA PRAVICA ? AMERIKI
36,600,000 iensk ima volilno pravico v Združenih državah. — Cenitve svetnih uradnikov.
Washington, D. C.( 30 sept. — Na temelju raziMkavauja v ser.-m namili ljudskega štetja ter drugih uradnih aktov ho zvezni uradniki ugotovili, da je v Združenih državah '>,03.r>,000 žensk v starosti nad 21 let, izmed katerih ima so-irlasno z obstoječimi postavami 2G.500.000 iensk pravici vdeležiti volitve pri prihodnjih novembrskih volitvah.
Samopoaebi umevno je, da se ne more natančno določiti, katere teh žensk imajo pravico voliti, ker ni mogoč« ugotoviti, koliko teli Žensk je izgubilo državljanstvo vsled tega. ker no se poročile z inozcmci. Kljub temu pa se dom-nevs, da je en milijon žensk iz-med nad 5,000,00, rojenih v inozemstvu. nedržavljank. K temu pridejo še Arnerikanke, ki so se poročile z ameriškimi državljani jiiu bilo trebs preje naturalizirati rani. pravico glasovati, ne da bi jim bilo treba preje natiralizirati i se.
Soglasno s poročili ljudskega štetja bo v tekočem letu več kot 31,000,000 moikih, ki bodo imeli pravico do glasovsnjs.
G0MPER8 PROTI EVROPSKIM PREDLOGOM.
j* govoril tudi o primeri gover-»
ji.f rja Coxa med gesloma Amcr-,
»ica first" in *'Deutschlatid ueber " .
traj.
Ud onega časa naprej ni
, ,	j i še m času odgovoriti na sedem-
do pol ene danes; . y ,, ° . „,, .	, . , najst predlog sovjetmh zastopni-
lako se glasi v nekem . J -T.. ®
1 kov. Dokler se to ne zgodi, se ne
za samodoločbo dane
Washington, D. C., 30. sept. — V neki objavi, ki je izšla v oktobrski številki "American Fed-erationist", oficijelnem organu
Ameriške delavske federacije, zavrača predsednik te organizacije, Samuel Gompers na najbolj odločen in oster način prošnjo amsterdamskega izvrševalnega komiteja inednarodne strokovne zveze, naj se podpira mednarodne gibanje svetovnega proletarijata v prilog sovjetski Rusiji. Gompers izjavlja, da bi tako gibanje le pospeševalo stvar ruskega boljševizma v vojni proti Poljski in pravi, da ameriške federacije ni mogoče dobiti za kaj takega kot tudi sploh ne za revolucijo.
—. Tukaj se ločujejo pota ameriškega in evropskega delavskega gibanja, — pravi Gompers dobesedno.
atles
1 more s konferenco nadaljevati.
Načelnik poljske delegacije, Dombski, je sporočil predloge spal, | poljskemu zunajemu ministr-u,
. .	-	.-j	■•------»	|MMj7<i\riiiu /.uiiujriuii 111111
- Svojim rojakom. je reke dar pa je bil vit,eti liekoliko o- kneaEll Sapiehi v Varšavi, uitor. — sem vedno prid.goval krep-jm aanes zju1rait čeprav je, Soglasno iz nekem neoficij
senator. —	«.-.t..u i"	krcpčaii danes zjutraj, čeprav je, Soglasno iz nekem neoficijelnim
jono vero, ki se izraza v teh dveh ' i7Vanredll0 slab	— ; poročilom, se ne bodo Poljaki za-
jbesedah, namreč America first. I Por04-.j,0 na 1Ionie Office glede dovolili s predlagano mejo. Pripominjam pa, da je, nekdo sku- ,si„-aja župana izjavlja, da je nje-j Pravzaprav je knez Sapieha vo-ši.1 primerjati to geslo z onim,.^'jgovo stanje bistveno neizpreme-Iditelj poljske delegacije. Dombski terega so se posluževali Nemci te-	ne more ničesar ukreniti a svojo
Opaziti ni ničesar drugega.	ampak mora v vseh osirih
kot počasno poslabšanje vsaki vprašati za svet. Enako je dan, -— se
Ravnatelj --------- „---------„- ,	_
...	i • i-i -	» more Joffe posebej poročati
ickel danes, da je bil župan Mac-1 „ .	f , j t
Dumoulin, pomožni tajnik zveze, je pozival navzoče k slo«ri. Ko je bila seja končana, so začeli radikalci kričati:_ Proti Moskvi, proti Moskvi!
AVSTRIJA SE HOČE PRIKLOPIH NEMČIJI
Plebiscit je bil z o žirom na zavetnike ogoden. — Predarlska je zahrepenela po Švici.
MACEDONIJA NAJ POSTANE NEODVISNA
kom vojne.
— Jaz ne vem, če morem pravilno izgovoriti to geslo, a kolikor , r.zumem, pornenja enostavno, da so Nemci najprvo mislili na Nemčijo. Svoje rojake hočem opomniti na to, da Je postala Nemčija v duhu tega gesla v teku štiridesetih let prva med naprednimi narodi v vsakem oziru. In veste, kdo vse to uničil? Domišljavi in av-tokratični duh enega moža (mi poznamo Nemce boljše!), ki je iz-pretnenil upliv in popularnost velikega naroda v enega najbolj tragičnih prizorov cele svetovne po-vestnice.
Dunaj, Avstrija, 30. septembra. Pristaši vsenemške stranke so da-
Washington je izvedel o tajni po. godbi med Albanijo, Bolgarsko in zastopniki Italije.
Washington, D. C., 30. sept. — Tukajšni ofieijelni krogi so dobi-
tudii
v rvnročiln -« sovjetno delegacijo, katero vodi "" ' ..^	i"««^ le^oiuc.jonarnim ouoorom in za-
r v o^	Adolf Joffe. O vsaki malenkosti I	ah.ner	te™u so bil, stopniki Italije tajna pogodba gle-
j I>r,xton jetmsn.ee je,	^W.^ti „socijalisti m krščanski so- de vstanovitve neodvisne mace-
Moskvo.
cijalci. Opozicija je izjavila, da
Svvinev dober jetnik, ki ni samj™^ Jiranjc Poljakov	^ vršil plebiscit na Koroškem
povzročil nobene zadrege ter tn-l hodni fronti bo najbrže preeej,ter da bl zavezn,kl naJbrze ne bl"
SLO VENCI PROTI LASKI KO. MISUI.
Borlin, Nemčija, 30. septembra. Sem je dospelo poročilo, da so se vršile* v Pliberku na Koroškem •elike demonstracije, naperjene proti italjanskim članom plebiscitne komisije.
Šele, ko je vojaštvo stopilo v akcijo, je zavladal red.	*
d- gledal na to, da je niso povzro-, yleklo mirovna>pogajanja. Polj. čili njegovi prijatelji.	|skp r.ete w z veliko naKllC0 bli-
— V koliko je meni znano i»|žaj0 litvinskemu mestu Vilni. lahko si mislite, da sem dobro; Pari^ Francija, 30. septembra, poučen. — je rekel, — ni vzel Xa -pošnjo Poljske je poslala Litva MaeSvv inev k sebi nobene hrane ; svojo delegacijo v Suvalki, vsled izza časa, ko je prišel sem. Videli česar se bodo pogajanja med sem tukaj številne jetnike, a ni- obema strankama najbrže že ju-kdo teh ni vzbudil toliko simpatij tri ali v soboto začela. I ri mojih podrejenih kot ravno! Tozadevna poročila je dobil — Iz tega pa Črpam svoj nauk j MacSwiney. Mi ne soglašamo z ^eoski zunanji urad. ter svarim svoje rojake pred dik-ji jim v njegovih nazorih, a kljub taturo enega moža v Združenih I temu si je osvojil naša srca. državah. (To je prokleto slab ar-j Belfast, Irska, 30. septembra. — gumen t.) C'e bom izvoljen, bo j V svojem komentarju glede pred-vladala volja ameriškega naroda.! logov Viscount a Grey, tikajočih
Prtiiiisliti dobro, komo bo slo vročili dooor zo postiti
' v stari kra] afi pa za vožaj« Bstks.
1 ' i ■ i ■■
Bodaj fivt»o T«aa —gotovosti In slonb«, vsak Mi
hitro bogat, m glede ne svojega bližnjeg*. Baxzu agentje in ni bankirji reetejo povnod, kakor gobe po deiju.
V teh £aeih m stavijo ▼ denarnem prometa neprtfeko preko starim isknienhs in premoinia tvrdkam; kako bo po mšJarn reiskuienim aatetnikoai aiafoit izpolniti tvoje nonteaeljene oblj# be, j9 veliko vprMonje
Nate densiM pod jetve se mmdmfk te po novi sveči In a aa£m prianerno udisjisi issmna v Rvropi dovolj hitro in Hiro i^pUinjejo. V6eraj srn«
300 kron......$ 3.00 • 1000
«00 km......$ 4.00	8000
800 kron...... 9 6.00	10000
Vrednost denarja eedej nI oNim > kovano; k tega reelojra nam ni mo«o«o podati prej. Mi tsteoM po eeni Istega dno, ko aam y roka.
Dnar w*m ja podati aajbolj po S Iw Tort mmk Draft
Frank
......$ S JO
......I 47.00
......$ 94.00
ee vaCkrai
Money Order, aH pa
flakier,
ne pa volja predsednika.
Topeka, Kansas, 30. septembra. Governer Cox je tekom svojega tukajšujega govora v avditoirju razpravljat tudi o sili kot delu Lige narodov.
-— ;Taz misiim. da bo moralični upliv zadostoval. — je rekel, vendar pa je mmignil, da bo treba staviti za ta moralični upliv in pritisk tudi oboroženo silo. Governer Cox je nadalje izjavil, da ni bilo treba v sta letih niti enega strela, da <e vzdr/j Monroe dok-tdino.
Wgeeling, W. Vi., 30. sept. — Franklin D. Roosevelt, demokratični kandidat za podpredsedniško mesto, je tJferaj napadel v tukajšnjem avditoriju, v katerem je 24 ur preje govoril senator Harding, nameravano tarifno politiko repu-hiikanskega predsedniškega kandidata, koje namen so visoke carine v varstvo ameriških industrij in sicer zelo oster način. — Roosevelt je izjavil, da bo imela ta politika za posledico, da se bo etlo bogastvo dežele se bolj koncentriralo v rokah maloštevilnih (čisto pravilno) in da se bo s tem r a pravilo konec padanju cen vseh življenjskih potrebščin, ki se je se pričelo. ^-,«—,—— ■■ - . *
re rešitve irskega problema, obsoja I'nimis News predloge Greya, o katerih izjavlja:
— Ti predlogi so povsem v soglasju s tradicijoualno politiko vseh angleških poskusov, da se pomiri Irsko, kajti ti predlogi sle-t> črti najnunjšer*a odpora. Do-Her ne bodo angleški državniki opustili te politike ter utemeljevali irsko zakonodajo preje na princip kot pa na potrebo trenutka, toliko časa bo ostalo irsko vpra-tanje nerešeno.
The Northern Whig, nadaljni unijonistični organ, pravi:
Varšava, Poljska. 30. sepetmbra. Soglasno iz uradnim poročilom so zasedle poljske čete vaZno mesto Lido, ki se nahaja 45 milj južno od Vilne. Mesto Pinsk, katero so -
li zadovoljni s takim korakom.
Kljub temu pa še ni izključeno, da bi se vse stranke ne zedinile glede tega vprašanja in v tem slučaju bi se vršile 'volitve tekom prihodnjih šestih mesecev.
Dunaj, Avstrija, 30. septembra. Predarlska se hoče odcepiti od Avstrije in se pridružiti Švici. Tozadevno prošnjo je že poslala Švici in Ligi narodov.
Štiritisoe zdravnikov, ki so bili v službi pri raznih podpornih društvih, je, zastavkalo. Sedaj nočejo več obiskovati bolnikov, ker ne dobe zadostne plače.
Pariz, Francija, 30. septembra.
zavzeli v torek, so začeli utrje-i. . .. , vati	J Avstrijska provinca Voralberg v
severozapadnem kotu Tirolske,
Pinsk se nahaja devetdeset milj vzhodno od Brest Litovska.
Poljsko prodiranje v severovzhodni smeri se nadaljuje.
Poročila s fronte pravijo, da se boljševiki na celi črti umikajo. Ruski vojni minister Trocki je si-
donske države.
Tozadevna poročila so dospela iz Jugoslavije.
Albanija namerava vprizoriti vojaško demonstracijo na alban-sko-jugoslovanski meji.
Na ta način bi bila jugoslovanska vlada prisiljena poslati večino svojega vojaštva v ta del dežele.
Ko bi ne slovenskem in hrvaškem ozemlju le malo vojakov, bi Italija na svojo lastno roko rešila jadransko vprašanje.
Zadnji čas je prišlo na albanski meji do velikih spopadov med Albanci in Jugoslovani.
vstraja pri svojem sklepu, da se odloči od materinske dežele ter je vsled tega naslovila na centralno vlado na Dunaju prošnjo, ka-l tero naj bi slednja formalno izročila Ligi narodov in s katero naj cer izjavil, da bo reorganiziral J hi se provinci dovolilo, da se pri-svojo armado, toda dosedaj se se klopi Švioi. (Od Avstrije ne more
En miljon škode je bil posledi-ea. velikega požara na nekem pomolu v Galveston, Teas, kjer so bile nagromadene velike zaloge bombaža.
ni ničesar takega zgodilo.
V Poleziji so pobili Poljaki četrto rusro armado. Vjeli so tri-tisoč častnikov in vojAov ter zaplenili veliko množino vojnega materijala.	f
Generalnemu štabu se je posrečilo
- Načrt pomen ja enostavno, da pravo5asno pobe&nitL « hoče Anglija umiti svoje roke s fmntc generala Wrangla nl z ozirom na Irsko ter pustiti, da bilo že par dni nobenih ^^
nikdo ničesar pričakovati.)
SEDAJ 37 ŽETEV EKSPLOZIJE.
izvojujeta jug in sever boj med seboj. To je rešitev s pomočjo državljanske vojne. Nobene potrebe ni govoriti o katerikoli rešitvi, dokler se ne iztrebi Sinfanjcev ter niih organizacije umorov in nasilja.
GTJHABD PKOGA
PARNIK "PANNONIA"
odpluje dno 30. oktobri, do Trsta in Dn-
............ ti71.00
pollute H. s aapng* (
Najbrže si bo nekoliko opomogel s 30,000 puškami, katere so mu' pred kratkim poslali zavezniki
SLOVENSKA VEST.
Jntri, v soboto 2. oktobra se bo poročil v New Torku rojak Mr. Feliks Benčič, doma iz Roča t Istri z gospieo Boži Blatnik, doma iz Doba na Gorenjskem. Obilo sreče!
Potem ko je včeraj 37-letni Theodore Peck iz Nyack podlegel svojim ranam v neki bolnici v New Yorku, je število žrtev eksplozije na Wall Street naraslo na 37. Peck zapušča udovo ini dva otroka v Istarosti šestih in treh let.
Medtem pa detektivi ie vedno skušajo najti vzrok eksplozije ter iščejo sedaj nekega Rusa,ki je znan v komunističnih krogih ter nadaljna dva moža, katera so vo-deli v bližini poitnega nabiralnika na vogalu Cedar in Nassau Sta., kjer so našli svarilne listke.
BOJAKL HAXOftAJY* SB WA "GLAS VHODA''
DJSMAEJTE POilLJATVE V ISTRO, KA GORIŠKO HT VOTRAHJSKO.
Izvršujemo denarna iz ^hia popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po edi Istri, va Goriškem in tudi na Notranjskem, po ocemlju, ki je ■eeedeno po italjanski armadi
VSetaj smo računali ca pošilja-tve italjanskih lir po eledežik eenah:
60 lir 100 lir 300 lir 500 lir 1000 lir
. $2 80 . $ 6.00 . $14.40 . $33.00 . $46.00
Vrednost denarju sedaj ni stal* na, menja ee vežkrat neprišako« vano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnn«
i
IG nimamo po emd itišg* dn4, ko nam poslani denar doepe n roka.
mm ja poslati najbolj pa Postal Money Order. aH P» Vow York Bask Draft.
Frank Iski«^ <



___

? GLASINA^ODA"
TSl-OVSNIAN BAILY1 ^
tooikno P l/BU I
[BHIKO COMPAIT
NK lAKUK,
(t
LOUIS BtfNCDIK.
Manhattan. N«w York City.
Ca Mrt
•LA« NARODA (Vatoa mt tfta NuN) day axeapt Sunday« an« Subscription yearly |UI
Muni
Mat
aa m piioMuMo. Denar naj aa ibt kraja naročnikov prodmo, da aa m inl. da hltraja najdemo naalovnlka.
O L A• NARODA
af Manhattan, Naw Varft. R. V.
i: Cortlantft «7«
Nemir na Siciliji.
Naslednji t'-lanek, katerega je napisal Amerikanee Mauriee Magnus, jr valiti tu li zm naše rojake, ki so paijii italjaiiskim impe-ripalistoin v kremplj«. IV postopa ofieijelna Italija tako že s Sicilijo, kako bo šele postopala z anekt iranimi kraji. K*'«, lepa bodorno* t se obeta naši ni Primorcem.
Sicilija, vrt Italije, je obenem tudi pastorka Italije. Šestdeset let je poteklo izza rasa, ko so se Sicilija uri zbrali kro«» zastave Gari-baMija. da izienejo nekompetentne in tiranske burbonske kralje. Htirbuni so bili neznosni iu ni bila ljubezen do združene Italije ali do Piemotitezov, ki je napotila Sirili jane k tej bitri akciji. Garibaldi je bil jtmak. oprostit-Ij, apontol prostosti iu kot takega pa je pozdravil«. prebivalstvo Sicilije, ki tii moglo še nadalje prenašati neapoli-tauftkega jarma.
S«-vem i in centralni Italjani, čeprav hočejo na vsak način imeti \ svojih rokah Sicilijo in čeprav se poslužujejo bogatih proizvodov tega otoka kadarkoli jih potrebujejo, pa vendar z zaničevanjem na-stopajo proti Sicilijaiioui in Siriliji. Vsi protesti Sicilije zadenejo na gluha ušesa. Njene potlanee s«- v parlamentu prekriči ali pa jih zasleduje. Njenim železnicam manjka |.otrebš«in za redno obratovanje, kadarkoli je kak /»-It-zriiški voz nevposobeu, da bi še nadalje prevajal ljudi ali%>lafro po Italiji sami, ira pošljejo na Sicilijo. fCikakih novih	se ne srrad! — in notranjost otoka obenem z zaspanimi lati-fundiji je Izven dos»-;ru modernih transportaeijskih sredstev In posledica teira je, da m.ua ta del dežele ostati neobdelan. Izvrsrna železniška služba na d »Ure ra/dalje se ustavi v trenutku, ko se preko-rači Mesinsko morsko ožino.I
Vse mogoče industrije, trgovina javna prometna sredstva 111 ilruiro na polotoku. \ *e to je stavkalo skozi mesece. Revolucija je zrel« in istotako agit 1« ija. a nikdo noče delati. Slabotna vlada, ki se boji bližajočega *e konca, pa *i zaman prizadeva spraviti v soglasje te brezumne clenieutc, ki še nadalje ogrožajo že itak kritični ekonomiki položaj de/.e|ef K stropi mi odredbami, temveč s tem, da se i.adalje pita te postopače na *troške onih. ki vrše svoje pošteno delo ter s»» vzdržujejo vsake agitacije in vseh stavk. Vlada ima nadalje zaposlenih ua tisoče iu tisoče nepotrebnih javnih uradnikov v namenu. da se zavaruje iu dasi zagotovi glasove in podporo teh pošto paeev.
Sicilija je sita teh teatraličnih manipulacij slabe tn nestalne vlade, ki misli le na ohranjenje svojega nekompoteutnega Jaz in na ainekure ki *o zvezane m tem.
Sn-dija je bogata deiela. njena zemlja je rodovitna, njeno naravno bogastvo presenetljivo in njen liarod priden, miroljuben in delaven, ieleč si miru iu uživanja sadov miru.
V	Italiji sami, to je na polotoku ni dosti živil na razpolago in nlada prihaja ter konfiscira težko pridelane pridelke sieilijanskega farmerja za katere je moral trdo delati v znoju svojega obraza. Farmer vuli. kako mu jemlje vlada košček kruha iz ust in prisiljen je kupovati drugod to; kar potrebuje.
Sicilija bi lahko vzdržala samo sebe. če bi se brezobzirne odred be kontinentalne vlade ne vmešavale ter ropal*, otok na tak nesramen način. Sicilijanska lira hi lahko imela svojo polno vrednost \ Ameriki in Anpliji. Iniporti Sicilije za leto 1919 so zna&ali 400 milijonov lir, eksporti pa tisoč in dvesto milijonov lir.
V	noči dne ,"> maja so bili po cestah Palerma nabiti Tepaki, ki »o poživljali narod na lo«-itev Sicilije od kontinenta. Te lepake je vlada seveda odstranila, a kljub temu postala velno močnejši glas na ločitev t*l Italije ter za ustanovljenje starodavnega sieilijanskega kraljestva.
J_"LJIJUU
Novi angleški dokumenti o umoru carske obitelji.
Angleški general Knox je poročal, da pada velik del krivde u-mora carja Nikolaja 11. in njegove obitelji na Žide. Lncien Wolf upravitelj židovskih založb na AngUškem, pa se je uprl tej trditvi, da bi opral Žide. 44 Daily Telegraph" je objavil uradno poročilo bivše Kolčakove vlade, ki trdi, da je carsko obitelj v Jekaterinbur-gu ustrelila tolpa Latiš« v. Car z obiteljo je bil v obednlci, ko so prišli Latiai in oddali salvo. Le velika kneginja Anastazija Nikolajevima še ni bila mrtva ; zato so jo pobili s kopitom puške ter jo zabodli. Osemnajst vrst od Jekaterinburg* so našli grob in ob njem se razne dragotine, križce, gumbe, steznik, broše itd. Razen carja, ee-ftsrice, hčerke in sina so bili 16. julija 1919 ustreljeni tudi sluge, kuhar in dvorske dame Carja je ustrelil boljfoviski poveljnik Ju-rovskij, ki je zbrani cbitelji prečital smrtno obsodbo List 4 4 Rosi ja" je prinesel boljševiško službeno poročilo, ki trdi, da je dal bojševiski komisar v Permi zapreti 2S oseb zaradi umora 11 oseb carske obitelji. Med obtoženci so člani boljševiškega %ovjeta v Jekaterinburgu, Gruzinov, Jakontov in Malutin ter dve ženski. TTmor je organiziral boljševik Jakontov, ki je bil tudi obsojen na smrt ter s sokrivci vred resnično usmrčen. Ca- je baje pred svojo smrtjo dejal: "Zaradi tega umorstva bo Rusij.i boljaevike preklinjala V* Zdaj prinaša londonski 4'Times" nove članke o tem uinfm. (Tanki Imajo, tedenco, naslikati ruski narod kot topo maso brez "lastne sodbe, tolpe, ki se daje mirno voditi od prvega pustolovca in ki je ne pri stop na plemenitim idejam. Skratka, članki naj dokažejo, da je ruska ™r«Hi danes skrajno barbarska, brez* etike in idealov, članki dalje dokazujejo, da je Nikolaj Romanov poplačal zločinstra -svojih očetov In dedov ter ga ni niti i* daleka ni po usodi mogoče primerjati z Ludovikom XVI. Francoski nesrečni kralj je bil oseb^pristopen liberalni stroji i* j* Wel dati narodu ustavo.^Car Nikolaj pa je bil do zadnjega a vt okra t in njegovo vladanje je bilo nepretrgana ve-
riga nasflstva ter krvavih zločinov. Bil je terorist najgrše vrste, in logično je, da je padel kot žrtev terorja. "Times" dokazuje, da je bil umor carja Nikolaja naročen iz Berlina ter da so bili Lenin in Trocki in tovariši le zvesti izvršitelji ukazov bivšega nemškega vrhovnega poveljstva. Car da je postal žrtva svoje prevelike zaupnosti v Ruse in nezaupnosti v eutento. Kot sovražnik Nemcev in inter-naeijonale je bil car umorjen, trdi "Times'*. Pri umoru je sodelovalo 28 oseb, od katerih je bilo kasneje nekaj obsojenih in ustreljenih. Gotovo je, da je sodelovalo pri umoru več Židov boljševikov, ki so delovali v zrn i slu Lenina, plačanca nemške vlade.
Do
f
Pili
Hew York, H. Y. dila. Toliko mi je znano, da Frank '"Slovo in vrnitev", izvirna!Keržišnik, doma iz Dobrave, fara
Trata nad Škofjo Loko, je mrtev. Za John Čuka sem pa slišal, da je že prost iz ječe. Oblastim se je
igra v petih dejanjih, posneta po resničnih dogodkih iz svetovne vojne, spisal vdeleženec iste. živo opisuje, kaj so morale trpeti matere in žene, ko so odhajali njih sinovi in možje in kaj so morali prestati v vojni; zato je pa tem večje veselje tistih srečnih, ki so se povrnili k svojcem, četudi marsikdo imajoč na svojem telesu vidna znamenja grozot vojne in vrtini spomin minulih muk.
lirez d v mi a bo mogočno učinkovala ta poljudna igra. polna živahnih dejanj in pozornost vzbujajočih zapletijajev ter pristnega humorja na nas, ki smo biLi v A-meriki med svetovno vojno in torej nismo skusili, kako bridka je ločitev sinov od starišev, mož od žena, ko so odhajali v vojno med upom in straholl, češ. aH padello ali se povrnello domov.
Ker imajo uloge naši priznani najboljši igralci in igralke, ker je igra nekaj za nas prisebnega Ln se vprizori v pokritje stroškov odra ter .so se za to vsa društva župnije solidarno zavzela, da bi skupno dosegli tem lepši uspeh, zato p<» pravici pričakujemo kar največje vdeležbe od strani greater-newyorskih rojakov v nedeljo 3. oktobra popoldne ob petih na 62 St. Mark's Place v New Yorku.
Benigen.
Imperial, Pa.
Tukaj v naši naselbini je zmeraj do«sti novic, samo nobenega ni, da bi jih poročal. Nekatere naselbine poročajo vsako malenkost, kot naprimer poroke in krsLe. Tudi tukaj pri nas dosedaj še niso nobenega poročili in krstili pod hrastom. Škoda za papir, za različne malenkosti, ki se pišejo.
Tudi jaz bi ne bil danes vzel peresa v roke, če bi ne bilo sledečega : Bilo je že enkrat poroeano o aferi John C'uka in Frank Ker-žišnika. Tiče se uboja. Stvar mi znana, kako se je zgo-
bil sam naznanil. Frank Keržišnik je bil član SNPJ.
Glavna stvar, kar me je napotilo, da poročam, je to: Stvar se Hi zgodila v naselbini Imperial ampak v tri milje oddaljeni naselbini diff Mine, Pa. Toliko na znanje, da se ne bo mislilo smo se tukaj pobijali. Pozdrav!
V. Peternel.
ni dosti
Peter Zgaga
V Jugoslaviji so pripeljali kon-trabantarja pred sodišče, in sodnik ga je zaeel pestiniti na vse mogoče načine.
»— Zakaj sta kontrabantiralif — Zakaj? Povejte mi vendar vzroki In nedolžni človek je sklonil glavo ter rekel ponižno:
— Veste, gospod sodnik, štiri dolga leta stradanja, lakote in revščine. Naenkrat je postalo v mojih hlačah toliko prostora, da nisem vedel kam bi žnjim. Lotil sem
se torej kontrabanta.
• • •
C'e bi hotel pater Skaza svoj pisateljski slog 'dobro opiliti, bi od njega prav nič ne ostalo.
Nekje je vojni profitir, ki tehta skoraj štiristo funtov. Iz dobičkov si je kupil posestvo in se peča s ^"Iprašičjerejo. Od jutra do večera 1 jc v svinjaku.
In ko ga je nekoč nekdo vprašal, kaj je temu vzrok, je odvrnil : — Prašičem moram dajati dober vzgled.
» _ •
Middlebranch, Ohio.
Tu iz te male naselbine so kaj redki dopisi. Kaj je vzrok? Dopisnikom je lahka ugana. Kdor je za samokolnico, ta ni za pero, pa vseeno se ga včasih poprimemo. če je prav lahko.
Delavskih razmer ne bom opi-[privedel nazaj. Raditega so ga soval, ker so jako kisle. Garati se zaprli še bolj strogo, mora od zore do mraka, kakor kosci v starem kraju. Še tobaka nam manjka, pa bomo res pravi kosci.
Na pečlarskem polju kaj dobro Čimbolj premišljujem, tembolj obratujemo in se vsi razumemo se mi da me je prevaril lopov, med seboj. Poslopje imamo dokaj ki rai je prodal diamalltiii prstan obilno s farmo. Seveda ga lastuje
Čudnega jetnika imajo v Lexington, Ky. Videl je namreč, kako je 6 njegovih tovarišev pobegnilo in on je pobegnil za njimi ter jih
Že zopet so nam dovolj premoga obljubili.
SttgoHUromtHka
Ustanovljena L 1898
M	t
iCatuL S*bturta
Inkorporirana L 1900
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
261.
MIHA«, HOV Urib«,
LOUIS B&Liirr, lOf, Fnr InoM, Lenk a rainQ: JOSEPH PlSHzJlL
on. Ii. BKO&ICH, By,
Blipjiift neizplačanih amrtnta! LOUIS OO0THLLO. Salida. O
Dr. JOS. T. GBAHKZ, Ml SL M. S, Plttatmrgfe, Pa.
t FOBBRi. BOK IT«, M BLiBOINtlK,	m,
JOHN BUPXIK, SL B, M» llj<|
mi in,
JOHN PLAHTI Jr„ JOHN MOVSKN, *>
MATT. FOOOOUVI
m.
fOHN •oufes. By 4NTHONT MOTZ, Mil
So. dktfo, DL (TAN YABOGA. 1120 Natron Allay.
tii a ■■■ ■■ i a
rmaonrgn, pa. Tn BKrail tftajofla m vadoA
fTODOLV PERDAN. WM M MB
Arenas, Olereland, Ohio. PRANK fiKRABHicX BN VTaBlagBI
Bt, Denver, Oola GREGOR HBEttiK. 401 ■ M 1T|*
Johnstown. Pt, Jednotlno giaaQol "BLAB FTABOW kakor todl Oanarna po«llJ»t»* aaj
družba. Dolgčas nam prihaja, pa se kratkočasimo in pogovarjamo radi deklet. Eden pravi, da bi bilo dobro vzeti kakšno kuharico slovenske ali hrvatske narodnost
z.i osemdeset eentov.
* * *.
Čudna pota usode! — Neki jet-rik v Sing Singu je bil od gover-nerja Smitha pomilošeen na pri-
drugi spet. da kuharja, pa ne be- P°roe>lo zdravnika. Ko pa se je
lega, pa** pa ernega.
Toraj slovenska dekleta, pa tudi hrvatska ni.no izključena, se prosijo, da ne bi pozabila te prilike. Tu smo sami tržaški okoličani na dobri podlagi in ob priliki vneti za vsako slovensko ali hrvatsko dekle.
Torej peelarjem in pečlarieam svetujem, da naj se naroČe na CJlas Naroda za dolge zimske večere, da vam kratek čas dela. Za sedaj naj zadostuje. Bodite pozdravljeni vsi pečlarji in pečla-riee.	Peelar.
Včeraj in danes.
Spisal Henri Barbusse.
Njen obrazek ni bil nič večji mrtve cvetice na Sipah in čutimo: kot velika roža in življenje, ki je/'Uboga zima!" In ali ni strašno, bilo pripravljeno zanjo, se je zde- če bujno poletje ubije življenje lo kot krasen vrt. Bila je očarlji- ljubke pomladi? va in vsa okoliea se ji je smeh-1 Nekega večera je nagnila gla-Ijala. Njen oče je bil srečen in vo in vzdihnila, njene male rožna-
njena mati ni bila manj srečna kot on.
Od vseh stiani jo je obdajala tropa služabnikov, sorodnikov ali prijateljev, ki so spremjali njena povelja kot darila. Celo tujci in starei so bili srečni, če so ji mogli v čem postreci. -Ne v pravljicah in ne v svetovni zgodovini ne nahajamo kraljice, ki bi imela V oni starosti takšno oblast. Kljub temu se je smejala deklica le redko; njen ljubki obrazek je bil kot s pajčolanom zasenčen. Zakaj tega ni videl nihče, ena sama še najmanj.
Postala je starejša, njene male nožice so stopale po mehki stezi skozi trnje dalje, ljubezen in ljubosumna nežnost so jo obdajale. Njen razum se je razvijal, njeno čustvo se je poglobilo, toda neznana &tožnost je ni nikoli zapustila. Začela je razmišljati, čemu si je že kot otrok prizadevala, da se čuti nesrečno. Čutila se je nesrečno tudi zdaj, toda na drag način.
Ljudje niso opazili, kako
te roke pa so visele na kratkem zvončastem krilcu: "Tedaj, ko sem bila še majhna.
Vsi so se zasmejali, zelo glasno in zelo surovo.
Nihče je ni razumel, toda ona je vedela natančno, da pravilno čustvuje. Njene samotne misli, njena čustva, za katere je vedela ona sam, je ohranila v svoji notranjosti kot tiho tajnost.
Postala je zopet starejša in nabirala svoje t o/, ne utise, male in velike, kot zaklad in jih hranila v sebi. Poleg množice njenih prostovoljnih služabnikov, so prišli pogosto mimo tudi taki, ki so bili očarani od njene lepote. Če je Sla po ulici, so bili mladi ljudje srečni, da so jo videli in so boječe prosili Boga v svoji notranjosti, da bi jih pogledala z enim samim pogledom.
Dovolila je, da jo je eden mi-modočih izbral. Na mah jo je obvladala pijanost. Borila se je proti tentu Čustvu, skušala je, da bi ga pobila z razumom, toda občutila ga je vseeno. Udala se je si-
bilo občutljivo njeno srce. K jeni« jaju življenja. Čutila je, da je stariši so zgradili trden okop lju-; zmagovalka, četndi je bila sužnja
mož poslovil cd svojih tovarišev, je padel mrtev na tla.
•	s •
Vsi zakonski možje bi bili srečni, če bi imele njihove žene samo zadnjo besedo.
•	s •
Prihodnja možka moda: hlače-dckolenke^
Da. skrajni čas je, da tudi mož-
ki kaj pokažejo.
•	* •
Štirinajst milijonov dolarjev je znašal brutto dobiček mesarskih baronov Swift in Co. — To so v
resnici44swift" dobički.
* • •
Duhovnik ne sme poročiti neveste, ki ima zrezano obleko, kratko krilo in prozorne nogavice.
Zakaj vendar ne? Tisto, kar je v cerkvi, je le formalnost. Po cerkvenih postajali je zakon šele tedaj sklenjen, ko nima nevesta ničesar na sebi.
Nekdo je prodajal vino zoper revmatizem. — Kaj vino! — neko čudno brozgo je prodajal, pri tem pa povdarjal da je to pijača, an-geljcev vredna.
Neki revmatični Človek mu je les sedel na lim ter naročil par steklenic.
Tri dni pozneje mu je pa pisal: Prosim vas, prenehajte s pošilja njem. Imam pa vseeno rajši revmatizem kot pa vaše vino. - • *
Krasna je slovenska zemlja, samo škoda, da je v najlepšem kraju, Bohinjski dolini, skoraj pred vsako hišo kup gnoja. To odbija tujce in ne dviga tujskega prometa.
Nekaj je bilo treba ukreniti, in župan je ukrenil takole:
Izdal je odrdbo iledeče vsebine:
— Ker se še vedno dogaja, da imajo nekateri občani gnoj pred svojimi hiSami, se tem potom odreja, da se gnoj takoj odstrani, drugače bo županstvo z vso silo poseglo v to stvar.
bežni okrog nje in so bili srečni, če so se je smeli le dotakniti. Ko je bila dvanajst let stara, je imela njo spremena letnih časov velik vtisk. Zeleni park, zlatornjavi in vijoietni park so samo dekoracije; toda za zastorom teli spremen se odigra Vajo nevidne drame, ki kažejo, kako čas mine.
ljubezni.
Zaročila se je in njeno srce je postalo mirnejše. Mnogoter večer m je že neopazen o odstranila od sedanjosti in mislil s na preteklost.
Dejala si je: "Kako se vse spre-
meni!" Ponovila je: "Kako sem se spremenila-" Če ji je dejal njen Če gledamo v aprilu cvetoče I zaročenec, da je postala mnogo trave, ki nosijo evettae venee kot) lepša, j« dišala samo, da klobučke, aH ne mislimo tedaj na spremenila.
Ko se je poročila, je videla, da je jedva začelo resno življenje za njo. Kakor je dejal* kot mlada deklica: "Ko sem bila še majčkena.., tako je dejala sedaj obupno: "Ko sem bila še mlada.
V miznici je našla svojo sliko, narejeno pred nekaj leti; ta jo je privedla do spoznanja, kako mrt ve in brez življenja so slike. Z zavistjo je pogledala ono, katera je je*bila dna silna v pravljičnih dneh ko je šs življenje nosilo skritih
m vonjajo aa davnecs tajnika. Vso prftolb® nsj so poWJaJc oa
orohMi odbora. Prolojo m sprejem norih fianov in sok* vsa odra* ■pričevala m naj poUJsJo aa rrtwrroega sdrarnlka. •osloTsnska Kstolllka Jednota m prlporofia vsem Jngotloruioa M pristop. Jednota pooloje po "National Vrsterasi Oooareas" lcstrtt. f! s okras 1*00.000. (trfetotisoB dolsrjor). BokŠtt podpor, s* rn—iihiln Jo lsplafslF is nsd poldragi mlljaa dolarjev. Jedaot* ftsje okra« 9 Usod rednih Qacor(leo) to okras S CM otrok t MIsiHmIw Draitva Jednots so nakajajo po romfh slovenskih naselbinah« Tam, kjer Jih Is m, priporočamo vstaaovltev novih. Kdor lall postati Bari •aj ss stfasi pvl tajnika blOaegs dndtrs J8KJ. Zs rstanoriter norih drsite*
obrnite na glavače* tajnika. Noro drnfltro os lahko vsanovl ■ g ill " *
tajnosti in ji je obetalo neznane-f **
Ce jo je kdo spomnil na to. da je dejala v svojem osemnajstem letu: "Vse je končano zame.., je stresnila z glavo iu dejala: "To je bilo pred sedmimi leti. Takrat nisem imela prav, zdaj pa je to res.."
Ko je bila stara petintrideset let. je dobila, kar je iskala že dolgo: srebrn las na svojih sencih, prav nežen, tanek iu še sko-, raj zlat. Dejala je: "Bele lase imam, silno sem stara.'*
Starala je. Vsa njena mnogo prej občutena ot ožji ost, prezgodnje bolesti, njena pretirano tenka vest. vse je zadobilo svoj pravi čas. Lica so upadla, gladke ustnice so se zgubale. velike otožne oči so ležale globoko v svojih udrtinab. Za druge ni nimela nobenega pomena več: Vsi oni. ki so ji bili nekoč vdani, so izginili drug za drugim in njeno sijajno gospod-stvo se je bližalo svojemu koncu. Ostali, tujci, mlajši ljudje so šli mimo nje, ne da bi se ozrli nanjo.
Tu se je prebudila, oživela je in se dvignila, kot kdo, ki se je zbudil iz sanj. Ko je po poroki njene hčere ostala sama, ji je dejala neka stara prijateljica: "Treba se je vdati.*' Ona je za-vpila: "Ne!" polna strašnega strmenja nad tem, da se more kdo vdati v usodo.
Pričela je ljubiti življenje z vso strastjo. Svoj suhi vrat je zakrivala z dišečimi pajčolani, na glavi je nosila male klobučke, da je bilo mogoče videti njene svetle lase. Ko se je zagledala v staro sliko, se je nasmehnila in dejala: "Kako se svet spreminja!"
Vsakdo je lahko opazil, da ima nove zobe, toliko se je smehljala. Čas. ki ga ni uporabila za svojo toaleto, je bil za to, da je letala I iz ene družbe v drugo.	«
■ Nekega dne — praznik je bil — jo je na javnem sprehajališču za sledoval mal gimnazijec. Poklicala ga je rahlo. Planil je s po-vešeno glavo k nji; kot bi pripovedoval svoji stari materi greh, ji je zagotavljal jecljajo, brez sape, kako da je lepa.
"Toda jaz sem že stara,** je za-šepetala trepetajoča.
"O. jnilostljiva goRpa..!"
Zaljubljeni dijak je jo pogledal vdano in nežno. Nihče od njiju ni verjel, da je v resnici stara.
Damon na Meiite.
Koroška narodna pesem.
Vabim Vas,
da greste z
»i
si kraj in naia *rm-v Pinetown, North Carolina. Jas potujem iz Chicago v to veter, ». oktobra, to nekaj fans na semljiStu,
fsmsnke pridelke to Uitta. Kogar veseli, naj ml takoj
vsi Csrasarrtd pridHki. kakor vinka trta, fige. rano aad-vrtna zelenjava.
akulite t doifrAinr
79. MttrepeHtai
flL
Slaba je svetloba lune. Njo oblaki skrivajo.
Žalostno na eitrah strune V moje serce glas pojo.
Nove drl a jo mi rane, S^ree mi prrl »odejo, so le noči znane. K * se le njej zavupajo.
Defcč odležna je ilelita. Mojda srrea draga kri.
Sladka je lubezen skrita, Z"' rožami ovita spi.
Travniki so mi puščave, Zavost med ludmi redim,
Za veselje ut-mam glave, Jrs najrajši sam sedim.
Saj veselja ni brez tebe, Ti le meni srečo daš!
Al te lubi ma per sebe.
Komu se tedaj podaš? ^ P
Vetri <;lasi te nesite
K oknam. kir Melita spi;
S* to besedo jo zbudite: Damon tvoj za te živi.
To erotif-no pesem je spisal po nemško Fellinger pod naslovom: mon an Milite", katero ja prevel koroški pesnik T'rban Jar-nik na slovenski jezik z \€lDamon na Melito". .Tarnikove pesmi niso prodrle v narod, kakor na pr. Amlreja.še ve. Njegove poučne, kratkočasile in domorodne pesmi so pozabljene. Samo zgoraj navedena se j»» prikupila priprostemu ljudstvu in postala narodna. .Tako pomenljivo za značaj koroAke-^a naroda je. da sj je izbral ba« to pesem v svojo last; pravijo ji samo "Melita". Našla je tudi primeren napev: a kdo ga je izumil, ni znano. Se dandanes prepeva stari zarod, koji še ni pozabil slovenskega petja, prav rad zgoraj-šnjo pečeni. Ne samo po krajih, kjer je pas-tiroval naš posjiik: temveč po vsej slovenski pokrajini koroški se razlegajo nje milo-doneči glasovi.
Giolitti pr or o krije obnovo Busije.
V razgovoru z zastopnikom "Daily Telejfiapha" je ministrski predsednik CSiolitti izjavil da se je že leta 1915 uveril. da bo Rusija pustila enten<o na cedilu. Nevarnost revolucijo je po rusko-japonski vojni postala vedno večja. On isč ne moti ako izjavlja, da boljševizem ne bo dolgo več obstajal, ker ne pomenja etape 9a potu napredka, marveč povrnitev do barbarstva. Rusija bo iz te krize izšla popolnoma prenovljena.
Zadružna sola.
Zadružna zveza v Ljubljani namerava to jasen , zopet pričeti, 9 šestmesečno zadružno šolo. kot jo to bilo že pred vojno, seveda, ako se ji posreči dobiti pravočasaa dovolj za to primernih prostorov, katere je težko dobiti.	ji
" ■' - •
,	a,
p—v™•	' • "
OfjAS NABODArlv OKT. 1§20
Pacifijsko vpt*»ahj<

Meseca aprila je bil brodovni adminiral viscount Jellieoe, bivši poveljnjk anglefike vojne mornarice, imenovan za generalnega go-vernerja Nove Zelandije. Kot je doliro znano, je lord Jellieoe lanskega leta na brodu vojne križarke "New Zealand" obiskal različne »uglcške kolonije ter se je avgusta in septembra mudil tudi v tem delu sveta. Na svojem potovanju je izdelal načrt o reorganizaciji pomorske obrambe razseinih britanskih posesti in naselbin v Tihem cceanu. Admiral Jellieoe, ki je znan v svoji stroki tudi kot pisatelj, je v svojem tozadevnem poročilu predlagal, naj bi ria daljnem vzhodu, t. j. v tihomorskili vodah. Angleška prevzela Ta odstotkov, Avstralija 20 t>dstotkov in Nova Zelandija 5 odstotkov stroškov za \zdrževanje potrebnega brodovja, dočim naj bi si mati Britanija, Kanada in Južna Afrika razdelile med seboj izdatke za mornariško obrambo Atlantika, l/za konca svetovne vojne so mnogo pisali in govorili o veliki važnosti tibomorskega vprašanja in povdarjali. da j« po uničenju nemškega brodovja vojnomomariško težišče prešlo iz Atlantskega v Tihi ocean, ki pa na merodajnih mestih smatrajo kot bodočo zono vojnih nevarnosti, ter da bo v sled tega Avstraliji potrebna nova orientacija; Če je imenovanje lor.la Jelieoe v zvezi s pomorsko obrambo britanskih posesti v tem delu sveta, o tem je danes še prezgodaj ugibati.
Ker poteče v letu 1921 angleško-japonska zvezna pogodba, se je avstralsko in novozelandsko časopisje v zadnjem času živahno pečalo z vprašanjem obnovi*xe te zveze. Kot znano, se ta pogodba sama od sel»e podaljša, če je ena ali druga stranka ne odpove leto prej, t. j. leta 1920.
Znani avstralski potovalec in žurnalist Frank Fox piše v svojih Pacifiških Problem: h" (Prohl ems of the Pacific), era anglesko-juponski zvezi izza revizije v letu 1911 ni pripisovati posebne važnosti. Po njegovem mnenju bo ta zveza prej ali slej izginTTa, kajti veli-kobritanski in japonski načrti glede tihomorskega vprašanja se v nobenem oziru ne vjefnujo. Ta sodba je bila napisana sicer leta 1912 in o dtedaj se je vsled svetovne vojne marsikaj izpremenilo, toda ža-libog se ne more reči, da bi se bil izza te dobe položaj beiega pie- v Kanadi mena v Pacifiku izboljšal. Angleško-japonska pogodba, ki datira pr- straliji i: votno i7 leta 1912 ter j.- bila obnovljena leta 1905 in leta 7911. ni rata zip bila v Avstraliji nikdar posebno popularna. Ze leta 1901 je avstralski zvezni parlament oklenil pofctavo, s katero je onemogočil priseljevanje "barvastih" ljudstev v državo; in dasi se v besedilu revidirane (Zgodbe i z leta 1911 nahaja klavzula, da imajo podaniki obeh velevlasti prost vstop v medsebojno ozemlje, ni ta določba stopila v veljavo tried e Avstralije in Nove Zelandije, ker lokalna parlamenta teh dveh kolonij nista nikdar odobrila teh določb. Čeprav so se Japonci na pariški konferenci z vso silo borili za priznanje plemenske enakopravnosti med člani Lige narodov, velikobritanska diplomacija kljub temu teh pogojev ni mogla sprejeti, ker bi javno mnenje v Avstraliji in Novi Zelandiji ne trpelo priseljevanja iz .Tapouske.'
Kazen tega bi v eveutualucm sporu z Ameriko Japonska od Angleške ne mogla pričnkevati nobene pomoči, ker ima srednja z Zdr. državami pose
ta. Tudi"Japonci te kraje menda žc proučujejo glede eventuelne n-porabe za baze podmorskih čol-rtov. Določbe v mandatih Lige narodov, da se prejšnje nemške posesti ne sftnejo utrditi, ozirom uporabljati v Vojaške svrhe ,nimajo nobenega pomena. Zato nismo nikakor presenečeni, ko čitamo v časnikih, da je na nekem misijonskem zborovanju v AVelliugtonu (glavnem mestu Nove Zelandije^ anglikanski škof za Melanezio poudarjal povečano važnost svojega okrožja, kajti po njegovem zatrdilu namerava tudi Velika Britanija zgraditi na Salomonskih otokih dve važni pomorski bazi.
Ker so Japonci zasedli severno Polinezijo, so Amerikancem za slučaj vojne takorekoč onemogočili zvezo med Filipini in Havajskimi otoki in ohranitev Filipinov se \ vsled tega v bodočnosti mora opi-1 rati na angleški bazi Hongkong in j Singapore. Na ta način se učvršča1 tisti docela ?»eformelni sporazum ' med Velko Britanijo in Združeni-'
Več dela za manj denarja.
Če Se vedno n porabljata starovrrsko metlo aH enako si arov er-ski wash tub. se Vam bo ver kot izplafalo obiskati naše ii-toibe ter si dati pokazati od nameščena, kako se tisti hišo ter pere potom nove električne metode.
Nov narin Je jako priprost in bolj ekonomičen Pridite danes. Sprejeli boste jako prijazno.
The New York Edison Company
zSft Y»ur Strvuf General Offices i Irving Place and 15th Street District Officcs where Electrical Appliances of all kinds are on display Si voroct H««cr S,	it be. L«.^,.« i TkW Ar,
414 Broadway near Canal Sc	15 hu 125th Si nw cth Are
la Ir*.n« Place «Of«r Ktk St	L«	St ,«ar CWtlandt A»»
11A Wej» 4id M bet Bwjy it txh A»e S;j Ttrnwot An corner Moorm, A»*
Velik požar v Dravtjah.
imel UModiii trenutek posla pri li'otorju. Vlival je bencin v motor. Tri tem pa sinila iskra iz mo-
Xa prem i kalnem kolodvoru v
torue sveče v bencin, ki .se je z ve-
rni državami, čigar bistvo obstoji i
v tem. da je treba Avstralijo o- Dravljah se začasno naliajaio »le-1 KOLČAKOVA ČASTNIKA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH	hraniti belo Ter v Pacifiku zava- b.vniee državnih železnic za po-j
V San Francisco sta dospela polkovnik A. VoroWjev in generalni r0vati vpliv bele??a Plemena- To P»*avo železniških vozov. Te vozov- j 1V"v, t IU /,e	ouietta.
poročnik C. V. Sakarov Oba sta bila v štabu admirala Kolčaka, ka- tedeneo Je l'Uxo Jasno Brazil obisk ne delavnice so bile nameščene vi "	ia ino skcxia »e m »lo-
terega so bolj še viki ustrelili.
likim in silnim vzuhom vnel. Vsa dclavniea je bila takoj v ognju. Dtlaveem je zgorela vsa obleka.
Japonsko prebivalstvo narašča približno :-• iiOO.OOt) duš na leto, a ir.;ženih državah, Av-«>vi Zelandiji so jim . Tako pa«" za vedno ne bo š!o! V Avstraliji je zlasti 1;.kozvani Severni Teritorij, ki leži med Zapadno Avstralijo in Kralj ičino Deželo ((Queensland) sila redko obljuden ter je vsled svojega vročega pednebja Evropejcem ncprikladen. .laponei si žele predvsem to ozemlje, a s svojimi stro-gimhi priselniškimi odredbami izražata Avstralija in Nova Zelandija instinktivno bojazen, da bi i/guhili svoj sedanji beli značaj, kajti prebivalstvo se tod množi le bno temu nasprotujočo pogodbo. Jasno je torej, da >l0 P'*asi '!1 tmli priseljevanje
Kloni angleško-japotiska rvezua j>ogodba na precej slabi podlagi. V rusko japonski vojni in tudi poznej.\ dokler je bila carska Rusija Se nrogoeua, so njene določbe *ieer koristile obema strankama, a da tiPM so se razmere korenito izpremenile.
kljub temu pa ni vrjetno da bi ta ali ona stranka pogodbo odpovedala, kajti mednarodni položaj se še ni zadosti ustalil, da bi bilo tuogoee sačeti z novimi mednarodnimi kombinacijami. rfljub precejšnjemu zabavljanju japonskih časnikov vsled odklonitve plemenske
< nakopravnoat i, sodimo da bi današnja ofieijelna Japonska pogod- dokaj bo,J tu-» <*i:ment kot tako-
iz stare domovine Velike Britanije precej maloštevilno.
Z Japonskejra stališča se stvar sieer vidi drugačna. Avstralija je istotako kot Nova Zelandija postala del belega sveta šele v 19. stoletju. V zgodovinskem oziru so torej belci v tihomorskili ozemljih
ameriškega brodovja v Aucklan-čv pred približno enajstimi leti. ponskih šeg in navad. V svojem^'Amerika ima seveda poleg tega prostem času postane japonski tT-]r'e le v Pat'ifik»> temveč posebno govec učitelj ter zna domačinom na KitaJskcm V;lžlle trgovinske živahno opisovati mogočnost in!JPteresp- ^ obeh navedenih vzro-slavo svojepa cesarstva, zato do. j kov se zavlačuje proglašen je neod-biš v vsaki koči poleg japonskih Ivmostl Spinov, ker v razsodnih konserv tudi japonske knjige in'kr0glh	mnenje, da bi
časopise. Poglavarji nosijo japon- F,1,Pmci neodvisnosti ive mogl.
sko obleko in japonske čevlje, ionske so si nabavile japonski nakit, japonsko pahljačo in solnčnik, lesene japonske sandale ter posnemajo Japonke celo v hoji. Japonski trgovci so izredno podjetni, njihovo blago je ceno in pri-kupljivo in Evropejcem postaja
neodvisnosti dolgo ohraniti ter bi le prehitro došli pod japonski vpliv, posebno &*■ sedaj, ko so na severu in vzhodi obroženi od japonskih posesti. Ameriški časniki ne pozabljajo'
,	•.• • t i •, , , , 'gnana in ugotovljena. Na lice me-
ti veh primitivnih lesenih barakah r	* , - *
■ • , . . i..----Is-ta jc takoj došla komisija kakor
s primernimi lesenimi skladišči;! "	.	J
t- *	. ..	ti'ili polkovnik \ ašič. — Pozna-
l»elavnice so bile opremljene z	1	...
- - . ..... . ... valci razmer m delavci zatrjuj''J". motornimi stroji zlasti s tremi fi-	J J J '
nimi in preciznimi stružnimi stroji. Ves obrat je bil urejen na motorni pogon. Benzinski motor je gonil obrat. V delavnicah pa je absolutno manjkala vsaka požarnovarnostna naprava. V tem tiči kos velike malomarnosti in neprevidnosti. V delavnicah zaposleno delavstvo je že večkrat, izražalo sintnjo da "bo enkrat vse šlo". V delavnicah je bilo zaposlenih
mglašati, da imajo Japonci na Fi- okoli 168 delavcev večinoma pro-lipinih že danes v rokah važne na- fesijonistov, kot mehanikov, stru-si.de konoplje in sladkornega tr-|garj€Vf mizarjev itd. tekmovanje /njimi vsak dan boljjf '» ijm vsled t--ga lokalna za-j 2 SPptembra ob 1. uri 4r, minut rem o g oče.
Tudi japonska trgovina z Avstralijo in Novo Zelandijo je med . He.arstov	York American
vojsno seveda zelo narastla ter so P^1. ™^.	bi z
o vojitvijo rihpmov Japonska za-
da gre škoda v miljone govore o petih miljouih drugi celo o 40 mi-ljouih. Da je škoda iniljonska, sklepajo iz dejstva da s«» bili v dclavnii*ah montirani taki stroji, katerih sedaj sploh ni nikjer dobiti.
iSasilna akcija je bila zelo o-težkočena. kajti na tem mestu ni /rikakih voilmh naprav in je med j ožarjem primanjkovalo vode, ker so vodo morali dovažati. Tudi v tem se zrcali brezbrižnost nekda-i je avstrijske vojaške uprave, ki je postavila ta skladišča ter zane-
konodaja izkuša omejiti pravice|p0p0idne je nenadoma nastal po^
bil postavljen gonilni motor. Med dela v-*
. morila vse varnostne odredbe
d nrostesra i akima zemlie	-	u i. i- - a/ .žrtvovala brez vsake preudarno-
u prosi« ^a P *emiJ*>.	I za i v o<ldelku, kjer je bil postav-' ... , .	: .. ^
»L.	.	- __ . . . .sti nnljone državnega imetja. Da
se zamujeino ni po prevzet ju po-
bo še vedno rada obnovila.
Dejstvo, da je odklonila sprejeti dr. Solfa za nemškega poslanika v Tokiju, si moremo razlagati le v tem smislu. Glede "Velike Britanije bi pa lahko rekli, da če ji pogodba posebno ne koristi, ji pa tudi naravnost ne škoduje, in vsekakor bi napravilo v javnosti mu čen uti*, če bi se ponovt-n izraz in zopetna zagotovitev medsebojnega prijateljstva — več pa danes pogodba ne pomeni — naenkrat opustila. Pričakovati je torej, da se bo pogodba obnovila z nekaterimi modifikacijami, ki jih zikteva novi položaj, osohito novoustanovljena Liga narodov.
Pacifiško vprašanje v bistvu pravzaprav ni posebno komplici-tano. Japonska vsled naglo naraščajočega prebivalstva potrebuje ekspanzije in sicer prrdvsem v trgovskem in gospodarskem oziru. V cbfti ujririh ji nudi pripravno tori&V predvsem Kitajska, ki je sama tako velika kot cela Evropa. Zato je pač naravno japonsko geslo: "Azija Azijatom!" Kakor piše avstralsko časopisje, smatrajo nekateri japonski državniki angleiko-japonsko pogodbo za nekako pooblastilo ra "gospodarska penetracijo" Kitajske, ki je Japoncem morila le prehodna topnja do politične nadvlade. To ne je precej jasno pokazalo za časa svetovne vojske, ko jei mela nele Evropa, ampak tudi Amerika takorekoč vezaije roke. V tej dobi si je Japon-hka izsilila od Kitajske nebroj najrazličnejših koncesij in ob koncu vojne jc bilo njeno stsliače tako močno, da je glede šantunga moral
odnehati eelo predneltiik Wilson. V srotovein oziru se Japonska pač lah k o izgovarja, da ni niti boljša, niti slabša kot razne evropejske (lrave, saj si je žnjimi eelo razdelila razue 4tinteresne sfere" po "nebeškem cesarstvu". Polagoma bi Evropejec, evropejsko ter ameriško trgovino iu sploh beli vpliv iz teli ozemelj brezdvomno rada izpodrinila in napoti so ji tudi razni evropejski uradniki v kitajski alnibi, med katerimi m> najštevilnejši Angleži.
Izrabljanje kitajskih naravnih zakladov je za Japonsko važno nele v trgovsko-indnutrijalnein. ampak tudi v vojaškem smislu. Ki-tapaka ima bogate zaloge premoga, in ker so si Japonci tu zagotovili'kontrolo nad važnimi rudniki, zamorejo izdelovati vse potrebno crožje in graditi vojno brodovj* neodvisno od Amerike.
Kazen trgovske in gospodarske ekspanzije Japonska Išče seveda tudi pripravljenega ozemlja ta kolonizacijo. Naraščajoče prebivalstvo in naporna borba za obstoj ulj japonske državnike, da se o-sirajo na vse strani. Korjja je prevzela le četrt miljona naseljencev, Mandžurija 160000, fcantnng je pa kot eela Kitajska že prena-poljen s domačini. Po Mandžuriji in po Kitajskem japonski naseljen-« ne morejo posebno uspešno tekmovati z itak številnimi doma-umi kuliji, zato ae hrepeneer ozirajo proti jugu in proti vzhodu, proti bogatim deželam, L i so le redko naseljene z belim plemenom. Posebno jih mita obširni ivatralski kontinent, ki > le malo manjši od Evrope, a a svojimi petimi miljoni naseljencev zaostaja za prebivalstvom Velikega Londona all Velikega New Vorka.
Kitajska iteje približno 200 ljudi na kvadratno miljo, Indija 177, Japonafca p« celih $50, dočim Avstralija izkazuje le dva prebivalca na ista povprečno povriino. Znaten del avstralske notranjosti ima precej poste in neob!judene zemlje. M*.o je znano tudi, Se iteje Nova Zelandija, ki leii vw v zmernem pasa ter ima povsod dosti pa-d v ni, lem alo več kot en miljon naseljeieev, dasi je po obsegu tako vtldia kot Italija! Na Kitajskem znaša ftitao letni prirastek prebi-valatva toliko kot iteje vsa,Avstralija ljudi. Sreča za njene koloni-»ta, da at> Kitajci tako miroljubni in v organizaciji tako zaostali, dru-ga£« bi aaala Avstralca« slaba presti.

zvano žolto pleme, bodisi da so to že Kitajci ali Japonci. C'e operiramo z gesli 'Balkan Bal kancem*, 'Amerika Amerikancem' ali'Azija Azijatom*, je lahko proglasiti trdi doktrino "Tihoniorsko ozemlje Tihomorskenrt. j. narodom,, ki so ob njega obrežjih ali po njega ozemljih bolj avtohtoni kot belo pleme. C'e torej premotrimo položaj s tega stališča, nam bo lahko razumljivo, da je dana za prodiranjem žoltega plemena proti jugu izredna gonilna sila, ki bo skoraj gotovo prejalislej povzročila spopad s silami, ki čuvajo nad "belo'* Avstralijo.
Zunanjemu opazovalcu se zdi, da je prodiranje Japoncev proti jugu precej smrtno. Kakorhitro se jim je v svetovni vojni ponudila prilika, so zasedli nemške kolonije v Mikroneziji. Marijanske, Karolinške in Maršalske otoke, in glasom mirovne pogodbe so vsi ti otoki prišli pod japonsko upravo, seveda zaenkrat le pod mandatom Lige narodov, kar pa njihove vrednrkti za Japonsko pravzaprav v nobenem oziru ne zinanj-i»
SL. -
Kot piše T. J. McMahon, član Angleške Zemljepisne Družbe, je izza tega časa japonski upliv po južnem Pacifiku silno narastel. Po svojih novih kolonijah so Japonci dvignili pridelovanje kokosovih orehov, kavčuka, sizalne konoplje, kakao-a, kave, tobaka itd. ter tu skoraj docela izpodrinili angleško in avstralsko trgovino. Japon-sk» trgovski vpliv se pozna eelo iui angleških Gilbertskih in La-gunskih otokih ter se brzo razfir-jr. tudi drugod po Tihem morjul Japonci se učijo tukajšnih jezikov, proučujejo na lieu mesta potrebe prebivalcev ter so za "ko-pro" (posušeno jedro kokosovega oreha), ki je v Pacifiku najvažnejši trgovinski predmet, zgradili celo posebne jadrnice. Japonski izdelki postajajo po Tihem morju
tr. Japonci znali nadomestiti različne nemške izdelke, toda s kvaliteto japonskega blaga tukajšnji od jemalci niso nič kaj posebno zadovoljni, Japonci so dobri posue-| malci in neki humorist pripoveduje da je naročil na Japonskem gotov izdelek, ki je prej prihajal iz Nemčije. Blago je došlo natančno po naročilu in celo znamka ''Made in Germany" je bila dobesedno posneta!
Izredno močno pozicijo so si Japonci zagotovili posebno na Havaj skem otočju, kjer zavzemajo med 230.000 prebivalci otoka približno polovico prebivalstva. Ker se rahaja tam okoli 20.000 Kitajcev in ker tudi tu, podobno kot po o-
vršila verigo otokov ob vzhodnoazijskem obrežju ter na ta način absolutno dominirala Azijo, daljni vzhod in zapadni del Pacifika, torej skoraj polovica sveta. Na Formozi lahko koceutrira poljubno množino vojaštva in od tod do Filipinov je le dva dni pomorske vožnje.
V pacifiškem vprašaju gre za boj med vplivom belega in žolte-ga plemena. V kolikor moremo danes soditi, se bo ta boj odločil ob vzhodno-azijski obali, najhrže na Kitajskem. Ako se Japoncem posreči ustvariti v eni ali drugi o-fcliki podlago za kooperacije med Kitajsko in Japonsko pod geslom "Azija Azijatom", je v tem delu
stali Oceaniji, prvotni otocani iz-	„	, ,
, .,.„..' , , sveta zapečatena usoda belega umirajo, bo v bližnji bodočnosti _ , 1 .
žolto pleme preplavilo celo otočje. V blučaju vojne z "deželo vzhajajočega solnea" l»i bili japonski na-s« Ijenci bržkone precej nevarni in bodočnost bo pokazala, je-li bodo Združene države v sporazumu z drugimi v Pacifiku interesiranimi silami znale zajeziti napredovanje takozvane "žolte nevarnosti".
•Japonci se dobe v večjem ali manjšem številu tudi po drugih tiliomorskih otokih, zlasti v Novi Kaledoniji in v zadujem času so se posebno jeli zanimati za Nove He-bride, ki so kot znane pod zajed-n-ško upravo Francoske in Angleške. Japonci se naseljujejo zlasti v francoskem delu, ker mislijo, da bodo francoske pravice do tega o* točja v prihodnjosti morda mogli odkupiti.
Z avstralskim mandatom nad prejšnjimi nemškimi posestmi v Melaneziji Japonci niso nič kaj posebno zadovoljni, ker se boje, da ne bi pod avstralsko upravo imeli po teh otokih celo manj u-godnosti kot pod prejšnjim nemškim gospodstvom. kar bi bilo pač realo čudno, ee pomislimo, da so vsaj v Pacifiku Japonci precej pripomogli do zmage aveznikov.
Kot torej vidimo, ima japonsko pi odiranje proti jugu zaenkrat tr-govinsko-gospodarski in koloniza cijski značaj, koder se slednji more uveljaviti. Pridobitev Marsal-skih in Karolinških otokov ter o-stalih nemških kolonij na severu
plebmena in Avstralija, ki je šele \ 19. stoletju postala bel svet, bi sc znala tekom stoletja izpreme-i."ti v državo žoltega plemena. Japonci bi za\ladali v Pacifiku, vibunili Indijo ter norda na ta način porušili veliko britansko cesarstvo.
»švom je nastala panika. Vse je ,	, . .. ...
, . , . .	i.ravilo, je gotovo tudi velika ma-
drvelo ven iz delavnic.	!,
- i Noinaruost.
Na ljubljanskem Gradu je za-J--
čelo s stolpa biti plat zvona. Številna množica ijudi je takoj drvela proti Dravljam. Požarne hrambe iz Ljubljane, Spodnje in Zgor nje Šiške. Gline, Dravelj, St. Vida, Podutika in Garmeljnov so hitele na kraj požara s svojim gasilnim orodjem.	_
Nad delavnicami se je dvigal jL'ost dim. Pravega plamena skoro ni bilo.. Tekom dveh ur so bile delavnice z materijalnim skladiščem vred popolnoma upepeljene. I z pogorišča in pepela so štrleli še pokončani stroji, vsi ožgani in neporabni. Največja škoda je pri treh modernih stružnih strojih, katerih vsaj > cenjen na pol miljona kron. Ti stroji so sedaj povsem nerabni.
Kako je nastal katastrofalni pozi, r To vprašanje doslej še ni z gotovostjo in točnostjo dognano. Delavci zatrjujejo, da se je vnel benzin v motorju ter vso silo eksplodiral. Delavec Viktor Spec je
Pravice, enakosti ni pri ljudeh, pravice, enakosti ni na grobeh, pravica, enakost je — v grobi.
Simon Gregorčič.
POTREBUJE SE
:*0 do 50 drvarjev za delati drva. Plača .t2.7:> in *:{.00 od klaftre. Drva se delajo za Charcoal Iron Company of America. Za pojasnila se obrnite na: l»uis Maree-lan. Box IS. Shingleton, Mich. (30-9—2-J0 J
Iščem svojega brata IVANA BOLT A. Zadnjič mi je pisal leta 1914. in takrat se je nahajal na 2117 X. 20. St., Terre Ilaute. Ind. Od tistega časa ne vem nič o njem. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve. da blagovoli naznaniti njegovemu bratu, za kar mu bom zelo hvaležen. — Anton Bolta, Snebr> št. po.šta Devica Marija v Polju pri Ljubljani, Slovenija, Jugoslavia.
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuniiuiiiiHniug.
VZAME VEČ VODE.
Kakovost moke se pokaže pri gnetenju in peki.
MO K A
Vsebuje več kakovosti in da večjo množino izbranega kruha na funt kot katerakoli druga moka na trgu.
Za vašo peko, bodisi v praznik, bodisi v delavnik, ste lahko gotovi, da boste dobili največjo mero hranilnosti in ?ado, voljstva s uporabo HECKERS' MOKE.
Vslej odvisna, splošna visoka kakovost.
vedno bolj znani in s trgovino na- ravnika je tudi v strafegičnem ozj prednje tudi japonski vpliv. ,rn velikega pomena, kajti čitalj Zlasti prebivalci Marialfikih o- smo, da ne n. pr. na Maršalskih oj tokov so se zelo hitro oprijeli ja- tokih dobijo Inke, v katerih bi na* ponskih idej, japonske obleke, ja- šlo zavetje največje brodovje »ve-
PA ŠE VEČ -—Mm
YARCEVALXA MOKA.




onxfl NA&Oi OKT 1920

(
Flambeau je bil popolnoma.« sebe vsled tega prizora, je vpra- Kje je PRANK GERBBC?
Rad
29
(Nadaljevanje.) OKO APOLONA.
bi izvedel zanj njegov prijatelj Frank Rigler, ki je dospel iz stare domovine Jugoslavije. Naslov za prijav je; Frank Rigler. Box 3, Camp 54. Cheat Bridge, pa.	(:t0-9—1-10)
sal gospodično Pavlino, zakaj so očala bolj bolehavo znamenje slabosti kot pa je vspenjača in zakaj je bila znanost v enem slučaju dobra, v drugem pa ne.
— Med obema obstoji bistvena razlika. — je odvrnila Pavlina Stacev ter se ozrla nanj od zgoraj navzdol. .— Baterije in motorji, vse te stvari so doka?. Človeške moči, da, gospod Flambeau, in tudi one žensk. Me si bomo že vzele svoj delež pri telv. velikih strojih, ki'	—
požirajo razdalje ter kljublujejo času. To je vzvišeno in krasno, — Rfhfrafr® to je prava znanost. Vse pa, kar razpečavajo zdravniki, je le zna-menje strahopetnosti 4n slabosti. Zdravniki delajo roke in noge kot znači dobro zdravje. Nuga-Tone Je Čuda smo bili rojeni kot bedni sužnji. Jaz pa sem bila rojena prosta,) dovito »tratilo za grajenje bogate Mr. Flambf&n! Ljudje domnevajo, da potrebnjejo tel, stvari, ker so ^/^ ~
Zastopniki "6hs Narodi'
kateri so pooblaigenl pobirati aino sa dnevnik -Glas Naroda". Vaak. asstopnik lada potrdilo m eroto, Katero je prejel In Jlk rojtkoe prlpo
možklh in iensk.
.. .	krepkih
bili vzgojeni k strahu, mesto k moei m pogumu, prav kot pripove- Tisočeri ljudje so ga uporabljali že tri-
Oni čudni dimu ulični blesk, ki je obenem nejasen fcot prozoren in predstavlja glavno skrivnost Temze, se je pričel izpremenjati v svoj blesteči ekstrein. čimbolj se je bližalo soline zenitu nad West-minstrom. Ob onem 'asi: sta šla dva moža preko Westminster mostu. Prvi je bil zelo velik, drugi pa zelo majhen. Uradna označba na velikega se je glasila Mr. Ilerkules Flambeau, privatni tajni po-Jjcist. ki se je ravnokar nahajal na poti v svoj novi urad v novem I osi op ju, ležečem nasproti Westminster opatiji. Mali možiček poleg njejra pa je bil Rev. .1. Brown, kaplan cerkve sv. Frančiška Ksave
dujejo pestunje otrokom, naj ne gledajo v solnce. Zakaj pa naj bi deset let s popolnim uspehom. Sestav-bila med vsem izvezdami le ena. v katero ne smemo zreti? Solnce ni ljen je ** o^merih dregocenh zdravil, gospodar nad menoj ir. dvigniti hočem svoje oči ter se ozirati vanj, kadarkoli se mi poljubi
(Dalje prihodnjič.) -
Koroške jnovice
Številni naraščaj.
Iz Želuč poroeajo: »pomina je vredno, da sta dobila Matevž in
rija" v t'amberwel!. Prihajal je ra^o od nekega bolnika ter si hot^l I	Žuidar te dui^že svojega tri-
ojrlcdati novi urad svojega prijatelja.
Poslopje je bilo z ozirom na svojo višino prav amerikansko in amerikanska je bila i udi notranjost poslopja s svojimi vspenjačami in neštetimi telefoni. Prslopje pa ni bilo še popolnoma dovršeno in le malo strank se je priselilo vanj. Le trije najemniki so se dotedaj lastanili v poslopju. Prostori nad uradom Flambeau-ja so bili zasedeni in istptako oni pod njim, d oči m sta bila dva nadstropja zgoraj in trije spodaj še čisto prazni. Prvi pogled na novo poslopje pa je razodel očesu še nekaj drugega kot višino stavbe. Neglede na par ostankov ogrodja, je obstajal edini predmet, ki je padel v oči. v velikanskem človeškem o<Vsii. ohdauem od zlatih žarkov. To oko je bilo pritrjeno ravno nad uradom Flambeau-ja.
—	Kaj naj pač to pomeni? — je vprašal oče Brown rer obstal.
j- C), to je nova vera. — je odvrnil Flambeau, — ena onih ver.
ki človeku odpuščajo grehe s tem, da pravijo, da jih ni nikdar storil. To je neke vrste zdravljenje z molitvami. Neki človek, ki se imenuje, Kalon i ujegov»*!»a pravega imena ne vem, le to, da se tako ne more pisati), se je ugnezdil nad menoj. Pod menoj sta se nastanili dve tipkarici in nad seboj imam tega kričavega starega duhovnika Apolona ki r-asti solnce.
—	Pazi naj se, — je menil oče ^rown. — Solnce je bilo vedno rajokrutejši med vsemi bogovi. Kaj pa naj pomeni ono velikansko oko tam ?
—	V kolikor moreni razumeti jaz. spada k njih teoriji, da je človek v stanu prinesti vse, če ostane njegov duh popolnoma miren in
stavnih potnih listov v Šmarjeti. so ga naši orožniki peljali na o-krajno glavarstvo, kjer so mu
najstega potomca. Dvanajst jih še živi. 11 fantov in ena deklica. Ko je trinajsti zagledal luč sveta, je bila potrebna tudi zdravniška pomoč. Prišel je dr. TobiŠ iz Rožeka in je računal skromno 400 jugoslovanskih kron. to je 1000 nem-škoavstrijskih kron. Kani le taki-; le gospodje toliko denarja spra-j»vstrijskega okrajnega glavarja, vi jo! Vsa čast roditeljem takojt,a ne P"*na ali noče poznati po-šte vil nega naraščaja! Ne bo še's,avllih predpisov, ki veljajo tudi Slavija propadla, ne!
ki rita delujejo r važnih delih telesa, Xuga-Tona dobavlja dober tek. popravi prebavo, uravna črevesje, sladi sapo, odpravi skorjo z jezika, poveča težo ter spravi novo življenje in ener gijo v telo. V lice Vam bo vdahnil bar vo ter moč v telo. Izrežite to notico, oesite Jo v dobro lekarno ter dobite Se danes steklenico Nuga-Tone. Jemljite par dni iu če ne boste čisto zadovoljni z uspehi. vrnite ostanek le» kamarjn in dobili boste denar nazaj, j .. ,	,	i Druggist: You can get Nuga-Tono from
clall ukaz, da mora tekom 24 ur your Jobber o- from the National Labors-
oditi nazaj v št. Vi<L Mož se pa	'rSSSSTJSW 2XSTS.oT
sedaj v celovškem listu "Freie	(Adv.)
Stinimen'* pritožuje čez krivico, katera se mu pa aii zgodila, ker kdor hoče priti v naš pas iz Nemške Avstrije, mora imeti pravilen potni list. in tega Jessernigg ni imel. Kako žalostno za nemško-
Naročnlna ca "Glas Naroda" Je Za celo leto «6.00; sa pol leta *3jOO; •tiri aftuui S2-00; aa Četrt tata
Osli
Jacob LovM%
t
Frank fkrabec.
Crle.: Peter Cullg, John Janesh In A
Cole.: Luoii Costello.
frank Pr Je
Math. SUpalk.


Ckra, frank
Frank Sakarr, Charles la Jakob Reenlk. Urala. Ohb:
Loots Balast. J. Kes Ostanek. NQea, OMo:
Frank KagoiM. YoangsUwn. Okle: Anton KikelJ. On(u City. Oregon:
M. Justin. Alleghany, :
M. Klarlch. Abridge, Pa.:
Frank JakJ*
Pat LouSa Hribar.
Pa.: Anton lparsci
Msth. Kernelj.
neomejen. Njih velika dva simbola sta solnce in odprto oko, kajti „	. „
/ne nekaj žrtev
oni pravijo, da mora biti človek v stanu zreti v solnce, če je v res-
Griža razsaja.
Tz Kmarjete nad Pliberkom poročajo: Pri zelo mnogih hišah razsaja pri nas griža. Mnogo žrtev je že zahtevala ta nalezljiva Wlezen. Samo pri podomače Košu je tekom enega tedna umrlo za grižo pet oseb. Potem kar zaporedoma smo položili pri Sv. Marjeti k zadnjemu počitku Marjeto Kos podomače Kosovo in Heleno Krof podomače Osrbanovo.
Iz Vogrč poročajo: Hudo je za-ela tu razsajati griža in pobrala
KRETANJE PARNIKOV
KEDAJ raCBLltNO ODPLUJKJO I NKW VORKA.
france ARGENTINA olympic aquitania la touraine la lorraine NEW york adriatic
nici zdrav.
—	To je vse, kar vam morem povedati glede te nove vere, — je nadaljeval Flambeau brezbrižno. — Seveda trdijo oni tudi, da so \ stanu ozdraviti vse telesne bolezni.
—	Ali so v stanu ozdraviti tudi duševno bolezen? — je vprašal oče Brown radovedno.
—	In v čem naj obstaja ta duševna bolezen? — je vprašal Flambeau ter se smehljal.
—	V domnevanju, da človeku ničesar ne manjka, — je odvrnil prijatelj.
Flambeau se je veliko bolj zanimal za mirni, majhni urad pod ».»•boj kot p« za novo iiodno svetišče nad seboj. Bil je živahen človek i., južnih krajev, ki ni bil v stanu predstavljati varnega w*»p kot kaj drugega kot katolika ^li pa ateista in nove vere prijetne in brezbarvne vrste .niso odgovarjale njegovemu okusu. Njegovemu okusu pi^ je vedno prijalo. kar je bilo človeškega, posebno če je bilo lepo in obe mladi dattii sta imeli razventega značaje prav posebne vrste. 1'rad je pripadal dvema sestrama, ki sta bili obe vitki in črni. Prva je bila vitka ter imela teman, oster, orlovski profil. Bila je ena onih žensk, katere si človek vedno predstavlja v profilu. Vse je kazalo, da si hoče prt l>or it i svojo pot skozi življenje. Njene oči so kezale presenetljiv blesk, a ta blesk je bil bolj oni jekla kot pa demanta in svojo pokončno, vilko postavo je nosila nekoliko preveč leseno. Njena mlajša sestra je bila kot njena nekoliko skrčena senca, nekoliko si-vejša, bledejša in ni ; iiatnejša. Obe sta nosili črno obleko kot je to navada v uradih ter možke manšete in ovratnike. V londonskih uradih je najti na tisoče takih posušenih, pridnih pospodičen, a mikavnost ter obeh je ležala preje v njih resničnem kot pa navideznem stališču.	<
Pavlina Stacev. starejša, je bila dejanski y>osestnica grba, polo-\iee grofije ter velik'g* premoženja. Vzrasla je v gradovih in vrtovih, predno jo je neki mrki ponos, znak moderne ženske, dovedel do tega, da je pričela stremeti po višji in strožji eksistenci. Pri tem pa se ni odpovedala svojemu denarju, kajti to bi bila romantična in meniška odpoved, ki bi nikakor nc soglašala r njenimi principiji. Držala se je svojega bogastva. — tako je izjavljala. — da ga uporabi v praktične, soeijalne svrhe. I>el premoženja je utaknila v svoj. posel, ki je predstavljal pričetek uzornega urada s pisalnimi stroji. Na-daljni del je razdelila med različne organizacije, kojih namen je bil pospeševati to delavnost med ženskami. Nikdo ni vedel ničesar pozitivnega v koliki aferi je njena sestra Johana delila z njo ta nekoliko suhoparni idealizem. Sledila pa je svoji starejši sestri z nda-ii ost jo psička vsled česar je bila tudi dosti bolj mična xot pa njena trda *estra. Pavlina Stacev ni imela nobenega smisla za rragičnost V življenju ter je to »ploh zanikavala.
Njena neumorna delavnost, s katero se je družila hladna prev-damost, je zelo razveseljevala Flambeau-ja. ko je prvič prišel v hišo. Izprehajal se je p i veži ter čakal na dečka z vspenjačo. Deklica, ki je istotako čakala, pa je odklonila <vsako njdaljno čakanje. Rekla je, da se razume na vspenjačo in da ni nikakor odvisna od dečka. Čeprav so se nahajale njene sobe le v tretjem nadstropju je v par sekundah vožnje obrazložila Flambeau-ju dobršen del svojih temeljnih nazorov. V splošnem ^o se glasili, da je moderna, zaposlena ženska, ki ljubi moderne delavne stroje. Njene črne oči so zaža-rele * namišljenem srdu proti onim. ki nočejo ničesar vedeti o mehaniki in ki si žele povrutka romantike.
Rekla je,.da bi moral vsakdo vedeti, kako * ravna s stroji prav kot ona ve, kako ravnati z vspenjačo. Vidrti je^bila skoro jezna, ko je Itambeau za njo odprl vrata in ta gospod je šel s nekoliko mešanimi čustvi v svoje lastne sobe. ko je razmišljal o tej deklici.
Brez dvoma ji je bil lasten temprrsment praktične vrste in kretnje njenih lepih rok so bile kratke ter imele na sebi nekaj uničevalnega. Knkrat je stopil Flambeau radi nekega dela v njen urad ter jo naiel, ko je revno vrgla ob tla očala sestre ter hodila po njih. Govorila je o * bolehavih medicinskih nazorih" in o nezdravem priznanj« slabosti, katero se izraža i očali. Svoji sestri je strogo prepove-s seboj io nezdravo, umetno pripravo.
za njega. Ce pravi, da ima glasovalno pravico v pasu B, ne smel lafavette pozabiti, da ima stalno bivališče st. paul
.. v -1 * » . ... .	(CANOPIC 0
\ -Nemški Avstriji m ne sme mor- rochambeau
da trditi, da stanuje stalno vCe- mauretania
la savoie re. d'ltalia pannonia philadelphia aquitania
ima miljonsko premoženje, je pesaro"l*°n radi svojega vsenemškega miši je-nja še dobro znan izza časa pred, regina in med vojno, ko je pri deželni1 vladi v Celovcu igral močno ulo- oiea« go. Mož je slovenskega pokolenja	- M
iz šentpeterske občine v velikov	prankoakobr
lovcu. To bi bila pri Slovencu laž. a pri Nemcu povod za pritožbo. (Op. ured.: Jessernigg, ki
• okt. — Havre S okt. — Trst 9 okt. — Cherbourg 12 okt. — Cherbourg 12 okt. — Havre
15	okt. — Havre
16	okt. — Cherbourg 20 okt. — Cherbourg
i 23 okt. — Havre i 23 okt. — Cherbourg J 26. okt. — Genua 28 okt. — Havre 28 okt. — Cherbourg 30 okt. — Havre 30 okt. — Genoa 30. okt. — Trst 30 okt. — Cherbourg 2 nov. — Cherbourg S novembra — Tret 8 nov. — Genoa 8. n«v. -— Genua 11 nov. — Cherbourg 4 dec. — Genoa
škem okraju in je postal imeniten, odkar se je izvedelo, da je dobival iz invalidne šole v Celovcu za svojo družino čevlje po 45 kron. pri tem pa je, kakor že o-menjeiio, miljonar. Takšne patro-ne ima Nemška Avstrija za o-
ae Cortlantft Oc. New York
French Line
CANPAMIE GENERALE TRAKATUITIQUE
V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE
C. oktobra 15. oktobra 23- oktobra. 23. oktobra 28. oktobra
iV^flVKMj iV/K^ | | ^
BS5
Parnlki Francoeke Sne mm tekom vojne na tlaoCe CehoelovaSklh vojakov
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
€38 Pen Ave. Pittsbvfk, P«.
Dr. Koler Je naj* atareJBl elovenakl »d ravnik. Specfe-Met v Pltiebmwhu. ki lasa 28-letno prakao v adravljo nju vsel bolezni.
Zaatrootienje vi adravl s eovitem 808. ki aa Je lsunel Erlich. Ce Imate moeolje aH Cke po telesu v aiiu. lapadaaje laa. boleCIne v kostek. pridite la lsOstS vam bom kri. Na Cakalta. b
Vas muftke enlaeawl	___
kraJSaal metodi. Kakor hitro opaaltm da vam prenobuje adravla. ne tekaj te. temveC pridite la Saa vam aa boa aopet povrni L
Hydroe~le aH vodno Ulo oadravlm
v 88. urLi la eleor
ki
lelna v krita ln hrbta In pri poŠte n> vode. vaaUo.
vteala tnm
rtm m Moto-
tekltne. erbeClea. 8kro.^e la droae kotne boleanL ki sta k*vl,
al potrebno leSatL
Uradne are: vsak dan od 8. ara afa traj da t. avaCer: v petklk od 8. -la traj do S. Dopoldne: ob nedeljah mm sjutraj da ». minulim
Za Slfkarte In osna vpraSaJSa W
DRU2BINI PISARNI, 19 SlatfSt,, R.Y. C
ee pH Iskalnik agentih.
3 State Street New Tark
Iz Črne poročajo: Nismo še preboleli bridke izgube člana črnskega Orla Antona Ročnika. Ravno osmi dan na vrli smo zopet spremili k večnemu počitku člana mežiškega Orla. vrlega mladeniča	glavarje!)
Rudolfa Tamsie. ki je v tukajšnji
rudarski bolnišnici umrl za grižo.	Uvedenje selške službe
Teden poprej smo pokopali nje- Z dneni 16. avgusta 1920 se je lorr^ne 7.7.7.7.'. govega brata fViderika.	uvedlo pri paštnem uradu Libe- latayette ..*."..*.*
jliče dostavljanje poštnih pošilja-' rochambeau .. Slovenski delavec se je" ubil. |1ev P° sel^*1!" pLsmonošu v sle j
Iz Borovci j poročajo: V tovar-vasi: Oorče. Gradiče. llmica,.H«tn pamiki a •tirimi ni se je ponesrečil delavec Matej T»«toče in Libeliška gf»ra. Dostav- pOMt»ni aaetepnik jopceiovanaks vlada hc Kerendorfer. Star je bil 64 let in	se '>o vršilo v prvih »tirih	£	»•«»•
je ze let delal v tovarni. Bil je krajih ob torkih in petkih, v zad- kamor so nsmenjsni. zaveden Slovenec, od vsega začet-"i0,111 Pa sredah in sobotah, ka član delavskega društva. Voj-' ne razjnere so ga prisilile kakor tudi vse druge, da je pristopil k nemški soc. dem. organizaciji. A dobro se ni počutil v nji kot zaveden Slovenec. Nikoli svojega prepričanja ni skrival in je tudi prezgodaj lecel v <rrob kot žrtev t^ga prepričanja. Ko bi* bil zatajil svojo maten. bi mu bili že davno preskrbeli lažje delo, da bi mu 1<ot staremu možu ne bilo treba lezti na lojtre, s katere je padel in se ubil. Ta slučaj zopet kaže, kako neopravičeno se večina bo-roveljskega delavstva imenuje socialistično. Socialnega čuta niti sence nimajo. Ime je samo tisti plašč, pod katerega skrivajo svoje nemško-nacionalno, oziroma nemškutarsko lice. Ližejo pete in se vdinjajo tistim nemško-nacio-nalniin gospodom, ki so jih skušali nekdaj z vsemi dopustnimi in nedopustnimi sredstvi uničiti. Straške te nemško-nacianalne socialistične politike pa plačuje ubogi delavec. Kdo se zmeni zanj* Oospodje sedijo na mehkih stolčkih. so plačani od Avstrije, ti u-bogi delavec pa trpi in garaj in ko bi se moral na stare dni podati k počitku in mirno uživati sadove svojega dela. pa te to delo ubije. Ali bo vedno takof Kako dolgo še? Dokler sam ne boš odprl oči in pokazal svojim zape-Ijivrem vrata. Strgaj krinko socializma z nemško - nacionalnih kapitalističnih lie!
▲lots Rodman.
Clinton, hi:
Lambert Bolskar.
Aurora, DL
J. Ver bič, 635 Aurora Arenoe.
Chicago, DL:
Joseph BostlS, Joeeph Bllah ta Joseph BerOC.
JoUet, DL
Frank Bamblch, frank Lanrlch In John ZaloCsl.
Masrsotah, DL:
Frank Angaatfa.
La Salle, HL
Matija	J
Nartu Chicasa. DL:
Anton Kohal ln Math. Ofrla.
Senth Chicago, DL: Frank Cerae.
Sprincfield, DL:
Matija Barborl«.
Wankegan, DL:
Frank Petkoviek.
Franklin, Ksnsas: Frank Leakovle.
Fraotenae, Kansas:
Rok Firm.
Rlwfii, Kansas: Mike PenclL
KitzauUer, Md.:
Frank Vodoplvaa.
Chiabotm. Min.: Frank Govfe.
Calumet. Midi.:
M. F. Kobe la Par* Bchaita.
EveleUi, Mina.: Louts Govfle.
Gilbert, Mina.: L. VeseL
Hihbinc, Kfina.: Ivan PovBa.
Virginia. Mlna.:
Frank Hrovatlch.
Ely, Mian.:
Frank Govže in Joseph J. Peshel.
St Loola. Mo.:
Mike Grabrlaa. ✓
East Helena. Mont,: Frank Ilrella.
Great Falls. Math. Crlh.
Gregor Zobec.
S. Y.i Kari SternUa. utile Falls, N. *.: Frank Maalat
John
Pa.:
Ivan Pajk In MA Clnridge. Fat
Anton Jeilaa In glov. Dnnla, Pa.:
Anton Oahabsa. Export. Pa.:	i
L^nii« RinanOi Forest Otj, W:
Mat. K am In. FnrraU, Pm.:	,
Jerrr Okorn.	i
Imperial. Pn^
Valentine PeteraaL Grecoabvg, Fx:
Frank Novak. Irwin. Pa.:
Mike I%Tflek. Johnstawn. Pa.:
John Polaii<* Iti Mike Srbel. Laze roe, Pa.:
Anton OnolnOL Manor, Pa.:
Frank Pealar. Moon Run, Pa.:
Frank Mnftek In Frank PoOmll ink.
Pittsburgh. Pa.:
C. Jatobtch. Z. Jakahe, Ma' Vb rich ln L Ralph too. Pa. :
Martin Reading, Pa.:
J. Pesdira. Steel tea. Pa.:
Anton H Turtle Creek, Pa.:
Frank Bchtfrar. Wert Newton, Pa.: Joseph Jovea White Valley, Pa.: Jnrlj Previa. WlDaek. Pa.:
J. PeternelL Black Diameod.
G. J. P o renta. Ceketon. W. Va.:
Frank KocUUL Tbamaa, W. Va.:
A. Korenchan. MUwnknee. Wl* :
Adolf Mantel Sheboygan, Wis.:
John Stampfe! In H. Bratlin. Weal AUis. Wis.:
Frank Skok. Reck Springs, Wye.:
»«"•*«- T»irh»r A. J
i
In Joelp Tratnik
LLOYD SABAUOO
PrlhodnJj od plutje ta Nsw Torka parnih na 2 vijaka RE D'lTALIA
10. okts^ra Izdajajo ee direktni vodi HetH do Vrti
Klavnih mest v Jugoslaviji. Breepla£no vino potnikom S.
JIIMIIIIIIHk
Cosulich črta
Direktne petersnje v Duh (Gr&vean) in Trgi.
ARGENTINA ____ 9. oktobra
2. razred, 8200 — 3, razred. 812f In SS. davka.
PRES. WILSON .. 3. novembra
Potom listkov. Izdanih sa vas kraje v Jugoslaviji In Srbiji. Ptazkaine ugodnoetl prvega, drugs.
•s In trvtjegs razreda. Potniki tretjega razreda deMvaJe bresplatae vino.
PHELPS BROTHERS^ CO.
4 Wert Street	Htm Teak
Okrajni glavar, ki ne potna postavnih predpisov.
Tz Šniarjete poročajo: Šentvid-Klši okrajni glavar Jeasernire, ki je so posestnik velepoaesrtva gradu Tel en berg, se je doslej sa svoje posestvo prokleto malo brigal, a letos pa je priiel v Šmarjeto, čeravno stalno v NemSki Avstriji bavijoč.. kar brez potnega lista z namenom — nam je to znano. — da tukaj na tihem agitira za spu-fano Avstrijo. Ker je bil brez po-
Cunard Line
Parnik "Aquitania"
odpluje
12. oktobra
▼ Hamburg in Gdansk preko Anglge
n tretji rajered t Hamburg...........
za tretji razred v Gdansk.............
In $6.00 vojnega davka. Vprašajte pri najbližjem CUIAIO
$1»JOO $135.00
SLOVENSKA. NOTARSKA. PISARNA
ANTON ZBAŠNIK
soba 105 BskeweU Bldr.. Pittsburgh. Pa.
vogal Diamond and Grant Sts.	(nasproti Courts).
Izdeluje raznovrstne notarske dokumente, kot na pr pooblastila, kupne jtogodbe, pobotnice, zaprisežene izjave in profinje za dobavo aro> r-ev iz starega kraja. Preiskuje lastninsko pravico zemlji** tu ln v starem kraju, i»osreduJe v tožbenih zadevah med strankami tu In t domovini. izdeluje prevode Iz slovenščine na angleški j«-zlk. alt obratno, tolmaei na sodnlji ali pri kompezacijskih razpravah in daje vsakovrstno informacije zastonj. Cene nizke, delo točno in pravilno.
V par dnevih ga zamorete dobiti naravnost iz Kallfornjte. OdpoA-Ijamo samo na železniške vozove od 1- do 15 too. Na9 ravnatelj gosp. Kut ic se sedaj nahaja v Kaliforniji in owbno vodi nakup ter poSllJatev, Ml imamo vsak dan nekoliko vagonov na poti in vsled tega Je mogoče tekom nekaj dni dobiti grozdje v po|*oInem redu v vsakem mestu Amerike.
Grozdje suho, importirjm o!
Pošilja me ga kot prej ia New Torka po znižanih cenah:
lse funtov prvovrstnega za $22, drugovrstnega za $2t. Na debele
Pišite aH pridite osebno na:
DALM. CAUFORNIAN GRAPE CO.
M COBTLANDT STREET	NEW YORK CITY
OPOMIN.
Tem potom opominjam vse one, ki mi dolgujejo že dolgo časa na hrani in nekateri v gotovini, da vsak poravna svoj dolg v najkrajšem času, ker denar nujno potrebujem. V proti vnem slučaju bi bil primoran njih imena obeloda niti v časopisih. Frank Peternel, 1315 E. 49. St., Cleveland, Ohio.
(30-9—2-10)
Suho Grozdje e:
88 entof fant i 00 fantov $1140
Vrmdnm urs: ob tfalsvnlh. o* S. Sa Ob Mddkk la prmsnlklh: s« a do 8. dno do i.


___