Oošlo -— krat, STEV. Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 41) Din — nedeljska izdaja celoletno % Din. za inozemstvo 120 Din Uredništvo jc v Kopitar jev i ul.6/111 Feleloni uredništvu: dnevna služba 2050 — nnena 2«)9h in 2050 Z nedeljsko -prilogo »Ilustriram Slovenec« Ček. račun: Ljul>-ljuna št I0.650 ir I0.'i4y za inserate: Saru tevo št v 7565. Zagreb štv 59.011, Pragu-Dunaj 24.797 U pravu: Kopitar-jeva 6, telefon 2992 Izhaja vsak dan ziuiruj, ruzen pomieljka in Inevu po prazniku msa S celovškega kongresa Namestnik predsednika krščanske socialne stranke pred oltarjem, kancler Ender s člani avstrijsko vlade v klopeh in predstavnik centroma pred obhajllno mizo. Starodavna celovška stolnica je gotovo videla malo takšnih prizorov. To je zadnji prizor s kongresa krščanske socialne stranke v Avstriji, kamor so prihiteli katoliški možje, da pregledajo in uredijo svoje vrsto ter zopet zajamejo krepilne pijače iz vrelca staro, o vodno novo Resnico, ki jc edina oaza ua pohodu današnjega j sveta skozi nepregledno puščavo, da rabimo En- i derjevo priliko V zadnjih letih so stranko zadeli hudi tresljaji. Radikalizem avstrijskih socialistov, ki se vča- I sili ni strašil boljšo viški h metod, samo da bi zanesel Marxove nauke mod narod in sc polastil države, je potisnil krščansko socialno stranko \ desni tabor in bil je čas. ko se je zdelo, da bo stranka zapustila tradicionalno srednjo pot krščanskih so- j cialnih strank in so navezala na Ileimvehr. Stranka jc to krizo, ki jo grozila z razkolom v njenih vrstah, premagala in Kunschak je v Celovcu lahko i z zadoščenjem dejal: Krščansko socialni čoln jo • krenil v drugo smer v ugodnem trenutku, sicer bi lahko utonil mod nevihto, lii jc požrla Heiimvehr. Kunschak je lahko mirno podal to izjavo vpričo okrašene slike dr. Seiplu. ki so mu zborovalci tudi poslali vdanostim brzojavko Stranka jo ohranila popolno samostojnost in nn zborovanju je prišla 1 do izraza želja, naj sc tudi opusti več ali manj negativno geslo proli marksizmu . Tem novim j smernicam jo treba pripisati zopet no napredovanje krščanskih socialcev: tako jo minister Vnugoin ugotovil, da je slrankn obdržala svoje postojanke in si polagoma pridobila pozicije, zgubljene pred enim letom. Država jo v nevarnosti, gospodarstvo v zadregi, ljudstvo v mestu in na deželi v stiski. Za ohranitev države je treba zahtevati žrtev. Gospodarstvo potrebuje pomoči. Na tisoče družin, ki nimajo kruha, kli? - ua pomoč. V teh časih se mora krščanska socialna slrankn toliko bolj izkazati kot državna m ljudska. I/, krščanstva, iz ljudstva in domovinske ljubezni črpajtno zdravila za državo, gospodarstvo in narod. Tako jo zaključil svoje progrmnatično poročilo tajnik Schmitz. Stranka je v vseh toli vprašanjih zavzela jasno stališče. Mi se i rizuuv.itiHi za državotvorne; zvestoba do države je bila vodno v Iradieji krščanske socialne stranke. Proli stranki, ki sc v I vb kritičnih časih ue straši vladne odgovornosti, kakor lo delajo navadno druge stranke mase. vselej padajo očitki, da se je oddaljila od ljudstva. V času torej, ko je popularnost stranke, ki jo ua vladi, v nevarnosti, je krščanska socialna stranka ostala pri državnem krmilu, ker ji- smatrala to za svojo dolž-n.isl. Prav zaradi lega, ker bi socialistična stranka rada prišla na vlado samo zalo. d:i bi ščilila ie svoji' interese pred državnimi, «e krščanska socialna stranka ne bo še dolgo odzvala njenemu vabilu na sodelovanje. V zadnjem času skušajo nekateri ljudstvu dopovedati, je izvajal g. Sehinil/ da je politika odveč, dn sc je izživela in da jo je treba nadomestiti z gospodarstvom, oziroma jo izročili možem iz gospodarskih krogov. Toda tudi možje iz teh krogov vendar uganjajo politiko, morda ic lu drugačna, ali vendar je politika Kr ščanska socialna stranka stoji na stališču, dn jo politika potrebna, politika 'nora po-pešovali gospodarstvo, toda lo nc sme prekoračiti mej javne blaginje. Prav danes je treba paziti, dn se pod krinko raznih gospodurskili gesel ne »tihotapijo zahteve in načela, ki jih krščansko vzgojeno ljudstvo ne more prenašati. Gospodarstvo ni In zart*. Ii samega sobe. tudi ni samemu sebi namen, tudi njega središče je človek. Gospodarstvo ne sme za vladali človeku, Icnivi 5 človek njemu. Gospodar skini reformam morajo slediti tudi socialiv. Preprečiti ji- treba proletarizacijo kmeta in deluvstva Kongres je proučil tu li vprašanje mladine Udeleženci so ugotovili, du so uda lina v zadnjem času nagiba k rndikaliziuu; lo je v vel k > škodo stranki, ki jo v nevarnosti, du ostane brez i.irn-ščaja. Potrebno jo. da so mhillnskc org.umacijc tesneje združijo s stranko. Da se bolj učvrstijo stiki med mladino in stranko, je bil ustanovljen pri osrednjem vodstvu strank.' mladinski sosvet ki ga vodi lajnik. Tudi za žensko gibanje se no treba bolj zanimati in skrbeti za propagande iv ■ '.••u sklmi volivci, ki radi i^dojo socialistom v mke. Nemški katoliški listi poročajo o kongresu zelo optimistično iu po njihovem mnenju bo delo v stranki oživelo. 117 izkušenih in vnetih borcev jc pred Luegerjevo sliko, okrašeno z lovorjem in belimi klinčki, sklenilo poživiti in nadaljevati njegovo delo. Luegerja ni, Seipla jo zadržala bolezen, ostala pa jc ideja, ki bo vselej našla vredne na slednika. CelovSkemu zborovanju je prisostvovalo tudi šest predstavnikov nemškega ccntruniu. dva !>a varske ljudske stranke iu dva nemške ljudske stranke v Češkoslovaški ter en Nemec iz sanrskega ozemlja g. von Pnpen. Tu je v svojem govoru podčrtal, da sc kongres vrši v Celovcu, glavnem mestu Koroške, ki se je I. 1911). borila za svojo neodvisnost, in prav zaradi tega lahko razume položaj Nemcev v saarski kotlini, ki žc trinajst let trope tnjo zn svojo svobodo. Gospod von Papen nas spominja nn plebiscit, a tudi na neizpolnjene obljube, ki so jih dali krščanski socialci pred zadnjimi volitvami koroškim Slovencem. Svoji k svojim Split. 29. npr. ž. Tc dni so li» sestala v Splitu posebna strokovna komisija, ki bo ugotovila, če naše ladje lahko uporabljajo premog iz moslar-»kega premogovnika, ki ie državna last. liim. 20. apr. Mod Italijo in Sovjeti so je sklenil no\ trgovinski sporazum, oziroma se je obnovila tozadevna pogodba, ki jo bila sklenjena med obema državama prod osmimi meseci in ki hi bila potekla šole Julija meseca 1 1.. pa so je zaradi naglega narasla sovjetskih naročil v Italiji realizirala že v sedmih mesecih, tako da sc jc obnovila že sedaj. V glavnem sloni nova pogodba na islih bazah ko prejšnja. Določa v bistvenih pogledih sledečo: Italijanska vlada jamči italijanskim industrijskim podjetjem naročila, ki jih bo pri njih napravil koinisarijat zn trgovinske zadeve URSS v letu 1931. v mejah vso I o 1150 milijonov lir. Ta vsota so bo lahko povečala po tozadevnem sporazumu med italijansko iu sovjetsko vlado. Od italijanske vlado garantirana vsota za vsako posamezno naročilo znaša 75% skupne vrednosti naročenega blaga. lila;,'o, ki ga bo UliSS naročala v Italiji, ie razdeljeno v razne kategorije, kakor: ladje s kompletno. opremo, odbijači in druge potrebščine za železniške in tramvajske vagone, slroji za mehanično delavnice, električni stroji, aparati, inštala- cije in kabli, avtomobili, traktorji, ueroplanski mo-loiji in sestavni inntcrijal. precizijski in merilni aparati, optični instrumenti, kemični produkti in barve, jeklo in žice ler žveplo. Naročila ladij i:i njihove tehnične opreme ne bodo smola presegati vsote 100 milijonov lir. Plavila (liSS se bodo razdelila v obroke, ki pri ladjah povprečno nc bodo smela presegali 42 mesecev, pri vsem ostalem blagu pa ne več ko 25 mesecev po dostavki. Ce naročila ladij no bi dosegla vsoto 100 milijonov (v enem lotu), potoni bo LTI5SS za tozadevno diferenco naročila drugega blaga. Ce so pogodbe prejo nc odpove, bo avtomatično veljala še za eno lolo (1932). Ob priliki podpisa lo pogodbe, ki jo italijanski lisk zelo podčrtuje. je trgovinski zastopnik l'HSS v Rimu. Lihvensohn, izjavil, da nova pogodba pomeni velik korak naprej v razvoju trgovinskih odnošajev mod I talijo in sovjeti. Ta nagli razvoj jc pripisovati predvsem grandijoznemu na-, črlu pjatilotke. zaradi česar Rusija vedno več na-; roča v Italiji. Moro se pa tudi ugotovili, da tudi j nakupi Italijo v sovjetski Rusiji naraščajo, čeprav da je nova trgovin-Italijo zgrajena na hoče Italija splošne / zunanjimi država- v manjši meri. Nn vsak način se bo zaradi naglega ritma našega gospodarskega dela trgovin: med Kusijo in Italijo čedalje bolj razvijala. Glornale d.ltalia piše, ska pogodba med URSS in principu reciprocitete, ki ga uveljaviti v svojih oduošajih mi. Na podlagi statističnih podatkov je upravičeno upanje, da bodo ruska naročila v Italiji v korist italijanske industrije in delavstva naglo naraščala, zaradi česar pa bodo lahko tudi naraščala naročilu Italijo v Rusiji, ki so. kolikor se tiče n. pr. petroleja. že zdaj znatna. Pa tudi nabava ruskega lesa narašča, tako da smo že na leni, da bo le-ta lahke povsem nadomeščal les iz Jugoslavije. Moskva. 29. apr. kk. kisli pozdravljajo novi itulijunsko-ruski trgovinski dogovor, po katerem jamči italijanska vlada za kredit 350 milijonov lir zn ruska naročila, kol nov dokaz, da se jc ponesrečila gospodarska blokada proti Sovjetski uniji. Dogovor ne pomeni samo razveseljivega raz širjenja italijansko-ruskih gospodarskih odnošajev temveč preko tega tudi dober uspeli mirovne politiki' Sovjetske unije. Kraljica Marija v Zagrebu NVel. si ie ogiedaio zagrebški veleselem Zagreb, 20. aprila. AA. /. rednim belgrajskim vlakom, ki mu je bil priključen dvorni vagon, je prispela danes točno ob 16.35 na zagrebško postajo Nj. Veh kraljica. Čeprav se je prihod izvršil inco;,'itito in prebivalstvo o njem ni bilo'obveščeno, se je vendar j ua postaji /brala velika množica ljudi. Vsi, ki so j zvedeli, da pride jugoslovanska kraljica, ro pohiteli na postajo ali pa pred Zbor , da Nj. Veličanstvu 1 izkažejo ljubezen in spoštovanje. Ko se je iz poslednjega vagona prikazala po-: tava Nj Veličanstva, so pretresli zrak dolgotrajni in navdušeni v/kliki. K vagonu so pristopili v imenu oblasti lun dr. Ivo Perovič, armijski komandant -ecneral Maric. divizijski komandant general Ječme- j nič. mestni načelnik dr. Stepati Srkulj, šef policije ilr. Janko Bedckovič, minister n. r. dr. Oton Fran-gcš in direktor državnih železnic v Zagrebu šneler. V kraljičinem spremstvu sla bila dvorna dama ga. I Orujič in adjutaut polkovnik krstic. * | Pred /borom se je takisto zbrala množica ' ljudi, ki je nestrpno čakala, da se je na vogalu pri bor/i prikazal kraljičin avtomobil. Takrat je prebivalstvo začelo navdušeno vzklikati \'j. Veličanstvu. Se preden so v/kliki utihnili, :e ob vhodu na sejmišče na čelu vsega odbora iu razsOvljalccv pozdravil Nj. Vel. kraljico generalni direktor Erber, ki je v svojih besedah dal izraza iskrenemu iu globokemu veselju vse-i1 ;;o;ro,iarstvcnikov in vsega prebivalstva, da spet vidijo v svoji sruli ljubljeno kraljico. Govornik se je Nj. Veličanstvu zahvalil za čast. ki jo je izkazala s tem, da je sprejela pokroviteljstvo nad razstavo, zlasti na s leni, da je velesejem osebno posetila. tako velesejmu samemu kakor tudi mestu in banovini. Ravnatelj Frh.-r ic \j Vel baljico vodil |>o vsem s:juii8č>i in ji tolmačil ; aviljonc. Zagreb. :9 tipi. \.\. Ko V • i Vel krnlVa <*l ob ' e^.i zluira . ie krenila v Miiksimir. kier si jo olju ali pa nn izprehodu nn '-osti. so spoznali kraljičino asla-I vico na avtomobilu, in prisrčno pozdravljali Ni. Vel. kraljico. Iz Reniet je Nj. Vel. kraljica nadaljevala pol j proti Zagrebu mimo Mirogoja. Ko je prispela do Zvezde, je obrnila avlo proli Aesliiiam. Na Pejačevičevem t r i:u je pričakovalo Nj. VcL kraljico mnogoštevilno občinstvo, ki io je navdušeno pozdravljalo. Nj. Vel. kraljica je smehljaje m odzdravljnla in mahala z roko v pozdrav. Nato je avlo krenil po Kučičevi ulici proti Irgu Kralja Aleksandra, daljo |io Masarv kov i iu NikoliiVvi ub i na Zrinjevac. Ztinjevae je bil v tistem ,i poln mladine, ki je bila na večerni promenadi. Avlo i-' jel počasneje voziti, mladina pa. ki jc spoznala Nj. Vel. kraljico, jo je burno pozdravljal«. Ko so je avto ustavil pred postajo, je prisotno občinstvo, ki se je bilo zbralo v velikem številu, pozdravilo Nj. Vel. kraljico z navdušenimi vzkliki. Nj. Vel. kraljica ie tla z vsem spremstvom v dvorno čakalnico, kjer se je s spremstvom pn-lo-vilu od bana dr. Perovlča, ministra dr. KratiReJa. generalov Marlča in lečiiienlin in načelnika ->r kaljo. nato pa je stopila v salonski voz N« stopnicah se je Se obrnila in z nasmehom pomahala /. roko v pozdrav Nj. Vel. kraljica sc je pojavila še enkrat ua oknu. nato pu se je umaknila v notranjost kupejn. Adjutunt polkovnik Krstic -e .e na posl.ie poslovil od vseh odličnikov. Ni. Vel. kraljica j-ostala v dvornem vagonu nu postaji vse do odhoda splitskega brzovlakn. (Slf. Velirntnslva pob! ? v f Split, 29 aprila, ž. Mestni ol" ini jc bilo -poročno. da jutri ob pol 3 pride v Split Nj. Vel. kraljica Marija s svojimi otroci, princi Petrom. Tomi-ila oni in Andrejem ter kncgiuja 0't;a / otrokoma. !:nc.'t ni Aleksandrom in Nikolom. Dalje pride ludi .--'ta kiuginje Olge .Marina. Visoki gos:i o : a ne jo v Splitu ves me.-ec maj, stanovali pa boJo v [venziom Split , ki • c nahaja na lepem mestu in ie zaščiten od hladnih vetrov / Marjanu. Vsled prihoda Nj. Vel krdiice jc -cinl ij pri.-jiel ludi odred kr.-'js., j;; rde za dvorsko st.nžo. A. Thomaspiidr. Korošcu Keljcmd, 21». aprila. I. Duiifs ilopoldne ob H jc imel direktor mednarodnega urada dela gosp Albert Thoma« razgovor v min'strslvu socialne ]>o litike in narodnega zdravja, kjer je ostal do 11 V tem času so s(> zbrali v hotelu Srbski kralj beograjski časnikarji, katerim g Thonins da" sestanek ob 11. Na vprašanje č sniknrje\, kakšne mnenje imn o zadruinoni pokretu pri nas, je g. Thonias rekel, dn mu je Ljnliljniia iclu ugajala in •la je prepričan, da je Ju:f?e® mkariev »rrf v Zanmive izi.avk: roman v Up rja Jtmlja o noti t >'aiu "tišfvo za Ur. h 1-1A ■ fy Gc> r ri:. Ilukarc-la. 29. upi ž. '.'7 aprila ■■ jc pričel., v Bukarešti konfereneii . Sitarjev \li'-- .miunte. ki bo trajala do 30 aprila. Mh tej |ird;ki so s vršili razgovori o profesijonalnill "'asnikarskih vprašanjih in o kolahoiarii i-asnikaije, Vide au ta lito za skupno delo in čim leMicjšo in prijateljsko vezo Romunijo. Češkoslovaško in Jugoslavije. Konferenca poteku prisrčno iu v popolnem ediuslvu vseli časnikarjev Male aillanle in se opažu i/.r•■ Ina soghisnosl. Včeraj so bili jugoslovanski in reški časni-kurji na obisku |>ri prof. Jorgi. danes popoldne ob 5 pa i" sprejel kralj Karol II. zastopnike češkoslovaškega, jugoslovanskega in roiuunskeitu liska ter jim v pogovoru dal na niemu stavljena vprašanja točne odgovore. Na vprašanje nekega češkoslovaškega časnikarja, da se v zadnjem času ve liko piše o uiožuosli diktaturo v liniminiji, je kralj odgovoril sledeče: Gotovo se piše. loda odkar sem stopi I na romunski prestol, sem se vedno izjavljal proli diktaturi in iiaglašal, da želim vladati po ustavnih In parlamentarnih načelih. Ime gospoda prof. Jorge, predsednika moje vlade, najbolje jamči, da ho ustava spoštovana. Prosim Vas. da Ic vesli demontirate vsepovsod, ker so izmišljene iu neokusne.« Eden izmed jugoslovanskih časnikarjev, mu je nato zastavil sledečo vprašanje: Kakšne nazore ima Vaše Veličanstvo o svetovni gospodarski krizi? Na to vprašanje mu je kralj Karol odgovori! sledeče: Gospodarska kriza ie splošna in ležka vsepovsod Najtežje so seveda prizadele agrarne države. Mislim pa in sem tudi prepričan, da se bo z dobro voljo vseh držav in - si; rjijtiini sledenjem posrečilo krizo premagati. Biikuri-tn. 29. apr. \A Rador poro-a: Konti rencii Male aniante liska je končala svoja lela Po kotičaiii konferenci je bil objavljen sledeči komunike: Sedma konfereneii Male antiinte tiska v Bukarešti je s popolnim uspehom končala svojo delo Tudi lo pol se je ugotovilo popolno -oglasje med zastopniki Mule anlanle liska tako glede političnih -niolrov kakor ludi glede profesijonnlnilt ciljev li-ska Malo anlanle V vieh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu. se je pokazalo soglnsje m vsi sklepi so bili sprejeti soglasno. Ti sklepi pomenijo napredek v življenju te organizacije — Prihodnja konferenca Male antante liska bo v Jugoslaviji. Bukarešta. 29. apr. or. Vse romunsko časopisje. ki je izvanredno loplo pozdravilo kongres iasniknrjev Male antante, podčrtava velik poli-lični pomen tega sestanka, ki se vrši pred durmi konference zunanjih ministrov Male antante Glavni piedmet raznintrivanj. je bil« ustanovitev generalnega lajnlšlvn časnikarskega udruženja Male antante. Vsi so bili mnenja, dn dosedanje tajništvo ni v polnem obsegu vršilo svoje odgovorne dolžnosti in da gn bo treba z vstopom novih članov po- Puriz. 29. npr. I. Včeraj ie km-ginja Sari,a Kara^jorsrjevič, stalno bivala vPnrizu. Kncijnhi jena 2N aprila 1X56 v Belgradu pelana Miš • Anaslasijeviča, velikega helgrajske univerze, iu matere Kristine. Poročena je bila s knezom Gjorgjem. vnukom Karu o| oldne. Cena vožnje bo iz Zagreba v Belgrad 520 Din, iz Zagreba v Gradrc Din, iz Gradca na Dunaj 320 Din. iz Zagreba na Dunaj 720 Din. Nnša trgovina z Grelo Belgrad, 20. aprila /. Četudi z Grčijo še ni*r, dovoli urejeni trgovirsk odnoiafl. vendar stilistika kaže, da se je na uvoz v .Grči o v šljrih me e ih lega lela .:višal za 45 . pro.i lanskemu letu. f-a^a cona v Solunu je imela zelo velik pro inel. V Djcvdjcliji se je začela grad lev sla-e, v kateri sc bo čuvala živil a za ir oz čez Solun. Dunajska vremenska nnpovcil. Nobene bislve ne spremembe hladnega vremena nc bo. Mimogrede bo več kratkih nalivov. uladili in okrepiti. V lom smislu ie bil stavljen predlog, dn naj vstopijo v tajništvo r.a Dunaju š, drugi časnikarji, katerim se naj postavi /a nadzornika skupni generalni tajnik. To mnenje so po sobno zagovarjali Cohoslovnki, češ, da bo I roba po svetiti tiskovni propagandi čim večjo pozurnost, ki so se take jasno pokazale tendence g- rtuaiiizma v osnutku carinske zveze. Propaganda naj ima pred vsem defenzivni značaj. Naposled so je sklenilo da se bodo tajniki Češkoslovaške, Romunije in Jugoslavije zaporedoma menjali v generalnem lai-nišlvu in da bo prvi generalni tajniu Cehoslovak Svlhovskl. Po zadnjih vesteh ostaneta Fulijančič za Jugoslavijo in Kiricescu z« Romunijo člana generalnega tajništva, medlem ko bo Češkoslovaška imenovala dr. Kopeckega. Črna slika iz rdeče Rusije jouinov nogriilini spomenik v Moskvi. Zadnja številka Kraljestva bo/.jega< prinaša plastično pisan članek Slike iz Rusije . Naj prvi del tega članka podamo svojim či-tateljem: Zadnja leta prihaja več vesti i/. Rusije. Mnogo so odkrili boljševiški voditelji in uradniki, ki so se sprli z boljševiško vlado. O gospodarstvu poročajo inozemski inženjerji, ki jih je na tisoče v Rusiji. A ne smemo pozabiti, da so vsi tujci v Rusiji pod strogim nadzorstvom in da po večini vidijo samo malo okoli sebe. Mnogo resničnega zvemo iz bolj-ševiških listov, ako jih znamo prav čitati. — Zadnje leto so se tudi ruski begunci (emigranti) in njihovi lisli streznili, da priznavajo moč in uspehe boljševikov; v teh listih se oglašajo trezni izobraženi Rusi, ki so 13 let preživeli pod boljševiki in so pravkar prišli iz Rusije. Med njimi se odlikuje globoko izobraženi Mihael ArlemjeV, ki je pred nekoliko meseci prišel iz Rusije. V pariškem mesečniku Putj (december 1930) in v dnevniku >Vozroždeniet (1931, 15. in 16. februarja ter 20. in 24. marca) je objavil važne članke ) boljševiški mladini in o protiboljševiških izobražencih. Sredi meseca marca je dospela v Pariz skupina Rusov raznih stanov (učitelji, kmetje, obrtniki), ki so v februarju odšli iz Rusije; povedali so mnogo zanimivega ( Voz-roždenie 29. marca). — Boljševiško brez-božnost pa najtočneje opisujejo sami brez-božni lisli; v svojem zmagoslavju so že tako zgovorni, da nič več ne skrivajo svojih načrtov in namenov. Na razpolago imamo vse glavne brezbožne liste in knjige lanskega in letošnjega leta. Povrh tega imamo več zasebnih pisem in vesti. Vse to gradivo smo skrh-no tned seboj primerjali, da podamo resnične »like iz Husije. Velika noč! Največji krščanski praznik! Kako sijajno in genljivo se je ta praznik nekdaj praznoval v Rusiji, posebno v Moskvi! Zadnja leta. iu tako tudi letos, pa so v Moskvi po tovarnah vse velikonočne praznike ropotali stroji, vozili tovorni avtomobili, vsi delavci so morali delati. Letos je bilo lo še bolj strogo kakor prejšnja leta. Po glavnih mestnih trgih in ulicah so se pomikali sprevodi mladine, ki je smešila Boga, Kristusa, Marijo, svetnike, svete obrede, duhovščino in posebno papeža. Vsa gledališča, muzeji, radio. stopati kot vernik, je v vedni nevarnosti. V velikem naskoku je v začetku lanskega lela število brezbožnikov narastlo od 700 tisoč Iva milijona, letos celo že nad Iri milijone. A sami brezbožni voditelji priznavajo, da je bil ta napredek prenagel in da milijoni brezbožnikov šc niso dovolj globoko prekvašeni z brezbožnostjo. Gotovo je, da je prepričanih borbenih brezbožnikov nad en milijon, morda do dva milijona. Že to je strašna moč. Brezbožni tisk je živahen in ogromen; brezbožni lisli so živalmo itrejevani. Pozna se, da imajo mnogo vnetih sotrudnikov, agitatorjev in čitateljev. Tedenski (petdnevni) ■Bezbožnik' se tiska v 400.000 izvodih, pol-niesečni bogato ilustrirani v 200.000, vaški Derevenskij Bezbožnik v 20.000, mesečnik Antireligiožnik« (128 str. vel. 8°) v 35.000 izvodih; poleg tega še mnogo drugih listov v ruskem in drugih jezikih, mnogo knjig in brošur. Brezbožne knjige iji čitanke za delav- Pa ne samo to. Boljševiki so vzgojili nov rod navdušenih borcev za svoje načrte. Med njimi so mnogi, ki se skoraj z neko versko gorečnostjo žrtvujejo za boljševizem; pripravljeni so zanj trpeti in dati celo svoje življenje. Ce bi bilo takih samo en milijon, bi bila to že strašna moč. Da, boljševizem ima vsa znamenja novega verskega ognja, nove zmagovite mednarodne vere, čije verniki se z navdušenjem pripravljajo, da osvoje, preplavijo in prekvasijo ves svet. Poslušaj mo, kaj pravi Mihael Artemjev, ki jc trinajst let z bistrim očesom opazoval boljševiški rod. Stara liusija umira, poginja. Poldrugsto milijonov ljudi je usužnjenih, da morajo graditi piramide sovjetskih mogotcev. Cerkve se rušijo, najboljši možje so pomrli, izobraženci so razbiti in potrti. Na razvalinah bujno raste nova mednarodna omika in nov, zmage pijani G AZELA TERPENTI-NOVO MILO JE NEPOGREŠ-LJ1VO V VSAKEM DOBREM GOSPODINJSTVU. PAZITE NA IMli »GAZELA". rod se drzno krohota. Boljševizem je bolezen in kazen /.a grehe Itusije. Boljševizem je graditelj nove velike protikrščanske omike, kulture antikristove. To ni več samo narodna ruska revolucija, marveč nova mednarodna omika, ki preminja obličje Rusije, da potem osvoji ves svet. Nova iznajdba za slepre. Na mednarodnem kongresu slepcev v !Tewyorku so prvič preizkusili aparat, ki omogoča slepcpin navaden tisk brati s tipanjem s prstom. Svetovno znana slepa in gluhonema pisateljica Helena Keller je na kongresu napravila prve poskuse čitanja 7. aparatom. Nenavadni poklici kardinal 1'ompili, papežev geuerulni vikar in mestnik dekana kard brniškega kolegija, ki težko obolel. naje Polet r«*i Tihi occhii. Ziiiuii japonski letale«' Voshi-hara se Je te dni dvignil s svojim letalom, da poleti čez Tihi ocean v Ameriko. kino — vse Je s krikom in šumom odvračalo od praznikov in od Boga. Povsod se je agili-ralo za brezbožne liste in za vpisovanje v /.vezo brezbožnikov. Na deželo so se v posebnih brezbožnih vlakih in avtomobilih odpeljale stotine brezlnižnih agitatorjev. Vse nedelje in vsi cerkveni prazniki so odpravljeni in spremenjeni v delavne dni. Zadnja leta je moč brezbožnikov in boljševikov že tako narastla, da že bolj strogo preganjajo vse, ki ob praznikih izostajajo od dela. lirezbožniki še niso vsemogočni, še ne morejo poleplali vseh ver iu vseh vernikov. — Prejšnja leta so se boljševiki še ozirali na verne delavce in priporočali popustljivost. Zadnji dve leti pa so z vso silo in brezobzirno odločnostjo napravili naskok proli vsem veram. Boljševiškn stranka je odločno razglasila, da je Imljševiški socijalizem nujno /vezan z brezbožnostjo in da so vse vere in vsi verniki zakleti sovražniki boljševizma. Vernikov je po Številu gotovo neprimerno več kakor brezbožnikov, a so brez gospodarske in brez politične moči. Boljševiki ne morejo vseh vernikov naenkrat podpreti ali po-streljati, ne morejo tako strogo posegati v oddaljene vasi; a vsak, kdor se upa javno na- sko in kmečko mladino, za šole iu društva so strašne po obsegu (do 500 strani iu še več), vsebini in po številu. Vrh tega pa radio, kino, gledališča, muzeji, brezliožne univerze in te-enji, plakati in sprevodi itd. Sploh vse šole od najnižje do najvišje so v službi brezbož-losti. Kaj takega svet še ni videl! Nespametno in brezvestno je, ako hoče kdo to strašno moč in nevarnost zakrivati s primero med številom zapadnih brezvercev in holjševiških brezbožnikov. Resnično pa je, da hočejo Imljševiški brezbožniki zapadne brezverce zapreči v svoj voz (kakor so n. pr. že dobili v svoje roke mednarodno zvezo pro-lelarskih svobodomiselcev) in po vsem svetu zanetiti boljševiško revolucijo. Potem bi se krščanstvo moralo skriti v katakombe. Z brezbožnostjo pa je vezan boj proti krščanski nravnosti, l>oj proti krščanski družini, I ki j proti naravni in verski podlagi človeške družbe. Nekateri nemški in ruski poznavalci bolj-ševiške hrezl>ožnosti trdijo, da sc ta besna niržnja in l>orha proti Bogu ne more zgolj človeško razložiti. To ni samo brezverstvo. To je nova vera. To je satansko, peklensko, demonsko — to je že nekak antikrist. Namesto Boga, Kristusa in svetnikov častijo Ljenina in druge svoje voditelje; namesto svetniških slik se povsod šopirijo slike boljševiških voditeljev. Ljeninu so postavili velikanski nagrobni spomenik na najlepšem ( Krasnem.) trgu v Moskvi. Pred njegovim spomenikom se vršijo velike demonstracije in sijajne slovesnosti, ki naj nadomestijo rerkvene slavnosti. Kadar naletimo na ljudi, ki se bavijo z nenavadnimi poklici, se vprašamo, kaj jih je privedlo do tega. Lovilec podgan, tolkač, špecijalist za mačje meso in še drugi taki spadajo gotovo med izredne poklice, do katerih so jih privedle razmere, starost, onesposobljenje za drugo delo itd. Tolkač, ali po angleško >Knocker-upt, je mož, ki si služi svoj kruh s tem, da v zgodnjih jutranjih urah budi ljudi, kateri morajo ob štirih, treh. ali celo ob dveh ponoči po svojih opravilih. Razni mestni uslužbenci, tržni nadzorniki, delavci pri plinskih napravah morajo biti na svojih mestih ob navedenih urah. Tolkač ntora skrbeli, da ne zaležijo. Zalo ne prejema posebno mnogo plače, če pa ima dosti jabonentov. že izhaja za silo. 1 šiling tedensko ali 13 dinarjev, toda ako ima 50 naročnikov, ima že prav lep zaslužek. Skoro vsaka hišna vrata na Angleškem imajo tolkač. V ? Božični pesmi« Dickens natančno opisuje tak lolkač. Lahko pa se pripeti knockerju ludi pomola. Neki tak tolkač je dobil novega abonenta ter ga jel klicati točno ob dogovorjenem času. Nihče se mu ni odzval, toda, tolkači ne vržejo takoj puške v koruzo. Tolkel in žvižgal je. dokler se ni odprlo okno in se prikazala kuštrava ženska glava. >Cemu pa razgrajale ob lej nenavadni uri,c ga je nahrulila. Mr. Smitha moram ob treh poklicati. Poberite se odtod, pijana klada, tu ni nobenega Smitha in zaprla je okno. Policaj, ki ga je vrišč privabil, je tolkaču razložil, da stanuje Ginger Smith v sosednji ulici. Nenavaden in za naše razmere kaj nepojmljiv poklic je prodajalcev mačjega mesa. V Londonu in tudi drugih mestih jih je mnogo, ki se pečajo s tem, da love mačke, jih derejo in meso razpečavajo, največ seveda po beznirah in ubožnih delih most. Trgovina 7. mačjim mesom naravnost cvete in je povpraševanje po njeni stalno. Kaj čuden in nezavidljiv je poklic pod-gauolovcev. Toda, izplača se pa in med nenavadnimi poklici je naravnost aristokratski. Vsako drugo nenavadno delo vrše le starejši, ali pa pohabljeni ljudje. Podganarji pa podedujejo svoj poklic od roda do roda. Zn očetom Strašna avtobusna nesreča. Pri mestu Lihle na Francoskem je vlak z vso silo zavozil v avtobus. Id jr Ml pol delavcev jn d«l»vk. 14 o«eb jo bilo ubitih, okrog 30 pa ranjenili. prevzame lak posel sin, dostikrat pa tildi hči, kar se sicer nekam čudno sliši, a družina podganarja je že od otroških let vajena takemu nečednemu poslu in življenju. Podga-nolovec ima vedno dosti opraviti, biti pa mora izurjen in pogumen kajti, podgane lahko postanejo nevarne, posebno kadar so v stiski in preganjane. Nikjer ni toliko te nesnage ko v Ivondonu. Podganarji lega mesta so zato bogati ljudje. Zabavno zgodbo pripovedujejo o takem lovcu. »Koliko dolgujem?« je vprašal gospodar poslopja, ko je podganar polovil, kar je mogel. Tri penije za komad, in ker jih je 80, znese ravno 1 funt (276 l)ln)<-. Gospodar se je upiral tolikšnemu plačilu in ponujal samo 10 šilingov. , >Niniant časa za prerekanje* je dejal pod-gauar >in ker ne plačate pripadajočega zneska, pa imejte podgane saini.c Besedam je sledilo dejanje, odvezal je vrečo, izpustil vseh osemdeset podgan po sobi ler odšel. Gospodar je skočil na mizo ter od tam klical na pomoč, med tem, ko so se podgane skrile po kotili. Lovijo jih s pomočjo psov, največ uspelih pa imajo oni, ki se poslužujejo strupenih plinov. Seveda morajo sami biti opremljeni z plinskimi maskami. Snažilci kanalov so izredno dobro plačani zato jih tudi nikjer ne primanjkuje, čeravno je lo dosti nečeden posel. A človek se vsemu privadi, tudi če je delo še lako grdo in marsikateri izmed izvrševalcev teh izrednih poklicev je zadovoljnejši kakor marsikdo, ki si služi svoj kruh v drugačnih razmerah. Najbogatejši mož sveta Moti se, kdor misli, da so najbogatejši ljudje doma v Ameriki. Imena Amerikancev; Morgan, Rockefeller, Mellon so pač sloveča zaradi težkih milijonov, toda Anglija z milijonarji vendarle poseka ameriške bankirje. Najbogatejši mož svela je indski knez Nizam iz Hajderahada. 0 tem najbogatejšem možu sveta pripovedujejo tako-le: Star je 45 let. Morda ni najsrečnejši, pač pa gotovo najbogatejši mož sveta. Kakor indijski vazal in knez vlada nad 13 milijoni podložnikov, nekako v sredi Sprednje Indije. Njegovo premoženje je naravnost bajno. Samo njegov zasebni zaklad v zlatih palicah in zlatnikih predstavlja vrednost 500 milijonov dolarjev. Vrednost kronskih in družinskih draguljev pa je neprecenljiva. Med svetovno vojno je angleški vladi odrinil 50 milijonov dolarjev prispevka za vojskovanje. Letni dohodki njegovi znašajo 40 milijonov dolarjev. Kljub temu pn baje živi razmeroma preprosto in skromno. Pač pa je zelo razsipen, kadar gradi nove palače in gradove. Tako jo n. pr. v Novih Dclhih dal zgraditi grad, ki stane poldrug milijon dolarjev. Grad ima 60 sob, poleg tega pa še primerno število kuhinj in kopalnic. Nizam nikdar ne potuje v inozemstvo, ampak ostaja rajši v Indiji. Ce pa potuje po Indiji, tedaj se obda z bajnim razkošjem, kakršnega si Evropejec skoraj predstavljati ne more. Pred kratkim je potoval po železnici v Nove Delhi. Vozil se je v posebnem vlaku, ki je bil sestavljen iz 22 Pullma-novih voz. Za vlakom so štirje drugi vlaki vozili še njegovo prtljago, med katero ni bilo nič manj kakor 400 avtomobilov, vsi nieuova last Proga Bihac-Knin Belgrad, 28. aprila. Zadnje mesece sc vedno pogosteje premotrivn vprašanje tako zvane Unske proge, to je direktne zveze Splita (in srednje Dalmacije sploh) z zaledjem. Proga naj bi tekla po sicer terensko težki dolini reko Une med Plješivico in Grmeč planino, in sicer od Bihača do Zrmanje, oziroma Kniiua. Sta dve varijanti: prva od Bihača preko Zrmanje za Kram (v zvezi z že obstoječo progo Ogulin—Split), druga iz Bihača direktno za Knin ob Uni, Krlri in Bulišnici. Prva je po izvršenih predračunih za precejšen znesek cenejša, ker je krajša in jo je zato oddelek za graditev železnic svoj čas sprejel kot končnovcljavuo. Za drugo pa so se zelo zavzemali posamezniki, pa tudi posamezne gospodarske institucijo (Trgovsko-obrtna komora v Splitu) v Pri-morju radi njene koristnosti. Katera stroja bo zmagala, še. ni mogoče razvideti. Na tem mestu samo beležim, da je profesor za gradnjo železnic na zagrebški univerzi g. ing. Jerko Alačevič koncem lanskega leta objavit j>osebiio strokovno študijo o graditvi Unske proge, ki je prvotno izšla v Tehničnem listu (z dne 31. oktobra) in kasneje tudi kot brošura. Čo pregledujemo karto naše železniške mreže, nas zbode v oči neke vrste, rekel bi, izoliranost središča primorske banovine, Splita, ki je istočasno eno najrazvitejših in najfrekvenbiejših naših pristanišč. Edino železniško zvezo ima na severozahod, na Ogulin in Žagreb, in še ta je mladega datuma (192&). Težko dostopni masivi Dinarskih alp branijo lahek prehod v notranjost, v veliko ravan vzdolž ob Savi. Zračna linija Belgrad—Split n. pr. je vsaj še enkrat krajša kot pa obstoječa železniška zveza čez Zagreb. Treba je vedeti, da najmanj tri četrtine prometa iz naše države, namenjenega za Split, radi nerodne zveze v času in izdatkih (večje tarifske stavke radi dolžine poli) občutno trpi. Zato je razumljivo, da je bila graditev Unske proge, ki naj bi Split in Srednjo Dalmacijo sploh po direktni progi zvezala vsaj s severno, in-dustrijsko-gospodarsko razvitejšo polovico naše države, na nierodajnem mestu sprejeta in forsirana. Določeno je bilo svoj čas, da bo to ena prvih prog, ki so bodo gradile. Na to progo pa je treba vsaj deloma gledati še z drugimi, nc strogo lokalnimi, ampak srednjeevropskimi očmi. Brez posebnih težav je mogoče predvideti njen veliki tranzitni pomen. O ekonomski mali antnnti se zadnji Čas mnogo razpravlja in govori. So države, ki so absolutno navezane na | Jadran. Taka jc na pr. Madžarska. Na drugi strani jc Komunija, ki ima 'doma odprto le krožno pot . preko Črnega morja za dežele ob Sredozemskem morju, dočim ji edino mi moremo nudiii, vsaj kar ; sc njene zapodne polovice tiče, preko Temešvara in Subotice daleč ugodnejšo traso, in to v vseh ozirih. Podobno jc s Češkoslovaško, ki kot industrijska država nič manj ne leži na jug ko na sever. Res je, da je v dogledni preteklosti v izvozu iz Srednje Evrope igral veliko vlogo Trst. V zadnjih letih pa njegova trgovina peša in občutno pada. Dejstvo je tudi. da se naša sušaška Inka kljub nedavnemu podaljšku in tehnični preureditvi radi težkega terena ne more široko razširjati, dočim je Splitu s te strani bodočnost sigurna. Dolžina nove proge bi bila okrog 110 km. Teren je sicer preccj težek, vendar višinske razlike niso velike in bi bilo na tem mestu mogoče zgraditi sigurno in visoko frekventno [nogo medna-i rodnega pomena. Glavna važnost in vrednost Un-' ske proge ne bi bila v povezanosti tam se nohaja-| jočih krajev, ampak v celotni zvezi naše železniške mreže z važnejšimi priključki na glavne železniške arterije Srednje Evrope. Po projektu zgoraj imenovanega g. ing. Jerka Alačeviča bi nova proga stala okrog 325.<)00.000 Din. To je vsota, ki bi bila brez dvoma dobro naložena. ker bi se v sorazmerno kratkem času uspešno rentirala. Kajti to bi bila. v primerjanju z že obstoječimi progami, najkrajša in zato najboljša zveza Podonavja z Jadranskim morjem. Povsem razumljivo je, dn bi v slučaju navala tranzitnega prometa na tej črti bilo neobhodno potrebno konstrukcijsko izboljšati in za hitrejši in racionalnejši promet urediti že obstoječo progo od Sunje do Bihača. P. |Bliiiiiiimfiii Najfinejša moka nI tako fina kakor prašek, ki Se podeluje za Odol-zobno pasto. Odol-zobna pasta čisti dobro In čuva Vaše zobje. mvmm Ljubljana še nima številk Ljubljana. 29. aprila. Že dober mesec bo kmalu, odkar se je vršilo ljudsko popisovanje in znani so že skoraj vsi rezultati iz vseh krajev in občin. Včeraj smo poročali o uspehih štetja v Mostah, v mnogih drugih noticah pa o drugih slovenskih krajih. Znani so rezultati iz Maribora, pa tudi iz južnih krajev so že tukaj številke. Tako iz Belgradu. Zagreba, Sarajeva. Mostam in celo iz Prizrena, ki je že blizu albanske meje, so bile sporočene končne številke. Samo Ljubljana še nima številk. Seveda se vsi zanimamo, koliko šteje Ljubljana prebivalcev in za koliko je napredovala, čeprav vemo, da ne bo zn mnogo. Ampak številk ni in ua magistratu nam vodja ljudskega popisovanja v Ljubljani, g. nadsvetnik Vrane Govekar, odločno izjavlja: >Ni še številk, ni jih!« V grobih obrisih se da že približno določiti, da šteje Ljubljana približno 00.000 prebivalcev. Natančne številke bodo pokazale, morda nekai stotin več, morda nekaj stotin manj. Popk^valr1 «o skoraj že vsi oddali svoje številke, razen dveh. treh počasnežev, na katere še čakajo. Pripomniti moramo, da je bilo delo popisovalcev povsem brezplačno in nehonorirano, i>ač pa je moral vsakdo, ki je bil določen za popisovalca, izvršiti svojo dolžnost. Ljubljana je bila razdeljena na 154 popiso-valnih krogov in toliko je bilo določenih popisovalcev. Za te pa je bilo določenih še 50 namestnikov. Stvar pn ni šla tako gladko, zakaj mnogi popisovalci so se opravičili. Nekateri so bili invalidi, drugi težko bolni in zgodilo se je, da so za popisovalce določeni možje prinesli ns magistrat kar dvoje zdravniških spričeval, tako dn jih je 1 moralo vodstvo popisovanja res oprostiti ie ne bogvekaj prijetne dolžnosti. Oni, ki so se v začetku smejali, češ. saj sem •aino namestnik popisovalcev, so se zmotili. Vseli 30 namestnikov je moralo vskočiti za one, ki so bili prvotno določeni za popisovalce, pa so se opravičili. Na treh velikih sestankih jc vodja popisovanja g. Govekar učil popisovalce, kako naj delajo n kako uaj izvršujejo popisovanje. Že dnnes moremo ugotoviti, dn se v Ljubljani pri popisovanju ii izvajal prav uoben pritisk in je vsak navedel povsem prosto svoje podatke, samo da se je držal splošnih navodil. Kakor povsod drugod, tako so se na primer tudi v Ljubljani dogajali slučaji, da so ljudje navedli za svoj materin jezik nemški, narodnost pa jugoslovansko. Na začudeno vprašanji •»opisovalcev, kako to razlikujejo, pn so ti ljudji vztrajali, da je njihova narodnost jugoslovanska, 'oprav govorijo nemški jezik. Tako se bo zgodilo, la bo v Ljubljani, kakor tudi drugje v državi, več Nemcev po materinem jeziku kakor pu i» narodnosti. Obojih pa v Ljubljani seveda ne bo veliko in že danes moremo reči. da bodo prav težko dosegli en odstotek. Popisovanje se je vršilo tik pred velikonočnimi prazniki. To dejstvo bo tudi krivo, da bo Ljubljana pri končnem rezultatu popisovanja izkazovala nekaj sto prebivalcev manj, kakor jih v resnici Ima. Mnogo dijakov je namreč odšlo na počitnice, mnogo ljudi je odšlo na daljše izlete, pa še drugI vzroki so bili vmes. Nekateri ljudje so odšli za veliko noč celo v inozemstvo, nasprotno pa potujočih tujcev ua dan popisovanja v Ljubljano ni bilo. Tako bi se zgodilo, da nekateri dijaki in drugi sploh nikjer no bi bili popisani. Vodstvo popisovanja Jc poslalo na vse šolske zavode okrožnico. v kateri jo zahtevalo, naj ravnateljstva teh zavodov natančno izprašajo vse svoje dijake in gojence, ali so bili kje popisani, ali niso bili. Takih slučajev, da dijaki niso bili nikjer vpisani, sc je že nekaj nabralo, nekaj pa se jili Sc bo. S pomočjo policijo je popisovalno vodstvo ugotovilo tudi vse podatke o brezdomcih v Ljubljani. To je o takih, ki prenočujejo v kanalih, v šupah, na skednjih itd. Racija nn te ljudi, ki je bila izvedena samo zaradi {»opisovanja, jc imela velik uspeli. Ugotovili so namreč, da je v Ljubljani nič manj in nič več kakor 354 brezdomcev. To jc že pomembna številka, ki daje človeku misliti in ga nehote spomni na one čase. ko je bilo v Ljubljani brez dvema kvečjemu dvoje, troje barab. Danes pa so prisiljeni med brezdomce po večini pošteni delavci, kar je tudi druga ugotovitev policijske racije in popisovanja. Jetnišnica. bolnišnice, internati, penzioni, zavetišča, hiralnica in podobni zavodi so tvorili vsak zase lasten popisovala i krog in so vse prebivalce v zavodu popisala njih vodstva sama. Popisovalci smili so imeli različno težko dolo. Eden je dobil gotovo število hiš popisati, drugi pa prav toliko. Razlika je bila samo ta. da je imel prvi po večini male hišice, eno- ali dvodružinske, drugi pn velike stanovanjske kasarne in Dodobno. Prvemu je šlo seveda hitro od rok. drugi pa je moral lekali, zvoniti po tretjem, četrtem nadstropju in po vseh mogočih traktih posameznih poslopij. Težave pa so bile še druge. Zakaj marsikoga ni bilo doma in je moral ubogi popisovalec tudi po petkrat zvoniti na njegovih vratih kje visoko v četrtem nadstropju. Težave so bile z bogatimi osebami, katere je bilo zelo težko dobiti na spregled in je bila zamera koj Iu. če je popisovalec zahteval potrebne podatke. Pn jc bila težava tudi pri revnih ljudeh, ki si v svoji preproščini dostikrat niso vedeli pomagati, kam bi s tako kopico vprašanj, kakor so jih vsebovale popisovaltie pole. Največja težava je bila pa pri raznih damah in njihovih — rojstnih podatkih .,. Amptik vse bi šlo gladko, vse bi bilo v redu, samo ta malomarnost, ta preklicana površnost Ljubljančanov! To je vzrok, da je Ljubljana pri ljudskem popisovanju zadnja in da bo imela zadnja številko. Viški tramvaj Ljubljana. 29. nprila. Na viški progi kljub slabemu vremenu delo prav pridno napreduje. Temelji so zgrajeni do križišča Rimsko ceste z Gradiščem tračnice pa so položene in zgrajene do pičlih 100 korakov pred omenjenim križiščem. V šelenburgovi ulici so v glavnem predpriprave končane. Temeljito so bili pregledani vsi plinski vodi, vodovodne cevi, kanali in električni kablji. V odseku med Aleksandrovo Slovenci v Zagrebu in Belgradu Zagreb, 27. Nedelja 21». IV. 1031 je bila za nas zopet vesela in praznična. Cerkvica pri sv. Roku je bila polna uašfh vernih slovenskih ljudi. Pevski zbor, sestavljen iz samih izvežbanih pevcev, vojakov-or-ganistov, učencev glasbenega zavoda, akademikov in gospa je poveličal službo božjo. Tudi popoldne je bila cerkev polna. Duhovnik je postavil za ključarje tri akademsko izbražene može, ki imajo skrb nad cerkveno imovino. V najkrajšem času bo postavljen tudi eerkveni odbor, ki bo iinel dolžnost skrbeti, da bodo slovenske nedelje v Zagrebu res nekaj vabljivega. ljubkega, pristno slovenskega. Naš duhovnik je v domovini sicer precej zaposlen, pa ne more ostati stalno pri nas. vendar je preskrbljeno, da bodo naši slovenski redovniki v Zagrebu započeto delo z veseljem nadaljevali. Pri tej priliki mi bodi dovoljeno, da pohvalim altruista duh. svet. J. K., ki se jc s tako mtadeniško čilostjo vrgel na delo, dvigniti moralni nivo zagrebških Slovencev. Župniku sv. Blaža pa smo za njegovo ljubeznivost in naklonjenost še posebno hvaležni. V cerkvi šele vidimo, kakšni smo iti koliko nas je. tu moremo pretehtati našo telesno in duševno revščino. Ze prvi mesec našega bogoslužja slišimo prošnje, ki zahtevajo tudi naše karitativno delo, ako j)omo hoteli pomagati našim malim ljudem ... Dopisnika Slovenca« od 26. IV. 1931, ki pravi, da se bo moral nekdo brigati za slovensko kolonijo v Zagrebu, prosimo da se pride les učit. Zagrebški Slovenci imamo do sedaj štiri društva, en klub, eno kongregacijo in eno slovensko cerkev. Brigamc se torej sami že nekoliko let. Bilo bi pohvalno, ko bi sc tudi domovina zganila in nam vsaj karitativno pomagala. Bodočnost naših zagrebških rojakov je svetla, kajti med nami žive idealni možje, ki se zavedajo svojega poslanstva med našim življem, kakor ludi med brati Hrvati. Belgrad, 26. aprila. Prav skrajen čas je že bil, da ste načeli vprašanje slovenskih božjih služb za lepo število bel-grajskih Slovencev. Ena sama služba božja za približno 7000 Slovencev, to jc žc skoro noša sramota! Dovolite, gospod urednik, da k dopisu v Vašem cenjenem listu o tej zadevi pred dnevi, povem še eno stvar. V Belgradu je danes lepo število slovenske inteligence. Po vseh uradih že najdete naše ljudi, tudi v svobodnih poklicih se je že precej etnbli-rala. Na univerzi študira doslej povprečno do 20 slovenskih akademikov. I)n je tudi drugega slovenskega dijaštva že precej, je znano, saj si izdaja že celo svoje glasilo. Mislim, da spada potemtakem med nnše najnujnejše potrebe takozvanu akademska služba božja s primerno kratko pridigo, kakor jo imamo po vseh krajih, kjer živi večje število katoliške inteligence. V ostalem pa sem mnenja, da bi bilo že čas mislili, da bi imela slovenska srednješolska mladina po možnosti žc s prihodnjim šolskim letom posebno službo božjo. Erko. Nesrečen padec Borovnica, 27. aprila. V mladostni razigranosti in letanju se je v nedeljo opoldan pripetila Tilnu. sinu strojevodjo g. Žigonu, težka in najbrž s hujšimi posledicami zvezana nesreča. Fantek je z drugimi otroci vred skakal po trikotnih skladovnicah desk ob kurilnici. Mod skakanjem pa je zgubil ravnotežje in padel v globino kake tri metre z glavo naprej. Obležal je. nakar so ga dvignili in odnesli nn dom, kjer je ležal daljši čas v nezavestnem stanju. Poklicani zdravnik zaenkrat šo ni mogel ugotoviti točnih posledic, nedvomno pa je, da brez njih najbrž ne bo. Požar Slovenjgraoec, 28. aprila. V nedeljo okrog 4 popoldne je začela goreti hiša posestnikov Alberta Lorbeka in Jerneja Medveda, p. d. Brenccta, v Sredmah, občina Podgorje. Posestnikoma, ki imata skupno posestvo, je zgorela hiša z gospodarskimi poslopji, vsa oprava, orodje, živež, obleka in krma za živino ter 000 Din denarja. Škodo cenijo na približuo 55.000 Din, dočim sta posestnika zavarovana za okroglo 40.000 Din. Ogenj je nastal radi tega, ker so se vnele saje v dimniku, odkoder se je ogenj prenesel na stre- Dr. Josip ItožiiKin: ho. ki je bila krita s slamo ter bil takoj v plamenu. Ker je pihal močan veter, se je ogenj tudi hitro razširil na bližnje gospodarsko poslopje. Ognjegasci iz Turiške vasi so bili hitro na mestu. Njim se je posrečilo rešiti tri blizu stoječe hiše, eno uto za seno in drvarnico, zakar so izpraznili štiri vodnjake vode. Gasilci so delali res s prav občudovanja vredno požrtvovalnostjo in pridnostjo. Gre jim zahvala, da so obvarovali druge objekte. Župani govore Slovenjgradec, 28. aprila V torek 28. aprila se jc oglasila pri tukajšnjem okrajnem načelstvu deputncija vseh županov, občinskih odbornikov in tajnikov slovenjgrnškega sodnega okraja radi omiljenja ljudskega dela (kulu-ka) na banovinskih in državnih cestah, zlasti zaradi tega, ker se je napačno tolmačila odredba kr. banske uprave, ter so se v seznam navedli vsi delavci, dninarji, hlapci in davkoplačevalci. Župani so dosegli, da se iz seznama črtajo vsi delavci, hlapci in dninarji, ostanejo le davkoplačevalci, kakor je to banska uprava pojasnila občini Šmartno, ki se jc glede tega pojasnila obrnila na bansko upravo. Doseglo se je tudi to. dn se z izvajanjem ljudskega dela prične šele potem, ko bo opravljena spomladanska setev. Pravoslavne cerkve v Belgradu Na Rimski cesti so konji vlačili ogromne tračnice za tramvaj. ulico in Koafljevo ulico so instalacijska dela vsa že končana in žc dovažajo gramoz ter nasipavajo kamenje za temelj ceste. Nn ostalem koncu Šelen-burgove ulice pa v glavnem zasipavajo izkopane jarke, v katerih ležijo vsi žc omenjeni vodi. Izkopavanje jc poseglo že nn tlakovano cesto na Kongresnem trgu, nekako do Nunske cerkve. Tu gre delo hitreje izpod rok. ker ni treba razbijati be-toniranega temelja kakor v šelenburgovi ulici. Regulacija Ljubljanice Ljubljana. 20. aprila. Dela za frančiškansko tromostovje gredo z največjo naglico izpod rok. Danes okrog 10 so začeli prvikrat z betoniranjem temelja za prvi |>od-ponrik novega mostu za pešce. Motorni mešalec betona dela ves dan iu delavci odvažajo ua vozičku skoraj suho betonsko zmes nad ogromno brezno, v katerem bo stal podpornik. Temelji podpornika imajo veliko izmere. Strmi ob strugi Ljubljanico meri 7 m, stranica, ki stoji na njej pravokotno pa 8 m. Kor delajo s polno paro, lahko upamo, da bo podpornik dograjen v tiekaj dnevih. Na nasprotni strani je zagatna stena za drugi podpornik že gotova, hkrati zabijajo plohe za zagatno steno za podpornik, ki bo stal pri spodnjem mostu na Prešernovi strani in grade oder, s pomočjo katerega bodo začeli dela za četrti podpornik. Katastrofa med štorkljami Koncem februarja je razsajala v južni Afriki (Johannesburg) silna vihva s točo. Toča je bila tako težka in gosta, da je pobila na tisoče štorkelj, ki so sc zbirale ob vznožju nekega hriba, da polete nazaj v Evropo. Tiči so ležali mrtvi v razdalji poldrugega kilometra in v širini 100 metrov. To v pojasnilo, če sc letos marsikje štorklje ne bodo pojavilo. Pravosluvni imajo v Belgradu 8 cerkev s 41 župnijami (narohijami). Največja jc »Sa-bornu< cerkev, kjer »sabiru« (voli) pravoslavni sinod svoje cerkvene vladarje; ol>scgu 3 župnij ter jc posvečen« sv. Arhangelu Mihaelu. Starešina cerkve jc prota g. Niko-la Božič, ki je istočasno prota mesta belgradu. C erkev sije začela graditi 1. 1836. zn časa kneza Milošu in njegovih sinov ter Metropolitn Petru; zidana je v bizantsko-gotskem slogu. Letu 1862 so jo l»oin4)ardirnli Turki, pri čemur jc bil velik /von prebit in cerkev deloma poškodovana. Neposredno pred glavnini vhodom počivajo ostanki velikegu učitelja Srbov Dositcja Obra- i ilovica ter slavnega tvorca srbskega jezika Vuka Karadžiča. V notranjosti je znamenit ikonostas (stena s slikami) z ikonami (slikami) od znamenitega živopisca (ikonogrnfal Dimitrija Avramoviča. Ob zidu počivajo v tihih grobovih Kneza Mihnjlo in Miloš in 4 metro-l>oliti. Cerkvi je po običaju zahoda zvonik pri-zidnn (visok 62 m), v zvoniku je 3 malih zvonov (najtežji tehta samo 1200 kg), kupljenih |>o svetovni vojni. Letos jc pri ljubljanski tvrdki »Zvonurnn in livarna« naročenih 5 velikih zvonov. Zraven Snborne cerkve je palača Patrijaršije. Drugo cerkev je cerkev sv. Vnsnesenjn (Vstajenje) s 7 župnijami, posvečena leta 1863. V začetku je bila cerkev namenjena vojaštvu, šele pozneje župnijskim namenom. Zvonik, ki stoji po običujnem vzhodnem načinu poleg cerkve, je lesen in ima 4 zvonove; najtežji telita 730 kg. Naročen je še peti zvon s težo 1225 kg pri »Žvonarni in livarni« v Ljubljani. Cerkev ima zelo lepo bogato zakladnico (riznico). Zn času svetovne vojne je granatu prebila zid in so ustavila ravno nad pridižnico. Iz te cerkve jc šel kralj Peter leta 1912. na balkansko vojno. Na »evangeliju« te cerkve sta sc kralja Peter in Aleksander zaprisegla. Tretja ccrkev je cerkev sv. Aleksandra Ncvskcgu s 3 župnijami in 5 župniki. Zgrajena jc bila s subvencijo mesta Belgradu in s prispevki vernikov ter jc bila šele pred kratkim liopoluoma dogotovljena. Nnd cerkvijo, visoko >5 m, sloni močna kupola, ki izrazito predočuje bizantinski slog stavbe. Istotako ima sprednji del zgradbe svojo kupolo, ki daje prostora 3 zvonovom (najtežji 1250 kp). Notranjost te cerkvc je umetniško izdelana in zelo zanimiva. Neprecenljive umetniške vrednosti jc ikonostas. darovan od Nj. Vel. kralja Aleksandra L; izdelan iz belega marmorju. Ikone so napravljene pred vojno v Rusiji od znamenitih slikarjev. Izredno pomemben jc kraljev dor slike sv. Aleksandra Nevskcga, ki ie stara 120 let in jc delo slavnega poljskega slikarja Matcjikc; sliko jc cMiil naš vladar v dar od poljskega maršala Pilsndskega. V oboku levega cerkvenega zida sc nahaja ikoua Gara Lazuru v mruinornntcm okviru v naravni velikosti. Pod ikono jc pritrjena mrumornata plošča / reli-cfoin »Karadžordževe zvezde«, zlato medajlo zn hrabrost, luvorjevim vencem hvaležnosti in vojnim š-lcniom. Cerkev jc obložena z mrnmor-jem in imu prostora za 1000 ljudi; na koru je prostoru za 120 pevcev. Stavbni stroški so iznašali ca 5 milijonov dinarjev. Četrta cerkev je cerkev sv. apostola in evangelista na »Sturcin Groibljm s 5 župnijami. 3 svečeniki in 1 dijnkonom. Ustanovljena je bila I. 1836. Tu leže pokopani skoraj vsi člani dinastije Obrenovičcv in tudi kraljevska dvojica Aleksander iu Druga Obrenovič. Spominsko ploščo so jima postavili Avstrijci zu časa «>kii|>acije in sicer v nemškem jeziku. Ikona sv. apostola Marka jc umetniško delo velike vrednosti. Cerkev je zelo bogata, ker poseduje v sredini mesta zemljišče od ca 4!^ ha, kur predstavlja dandanes veliko premoženje. Zvonik je tudi tu od cerkve ločen ter ima le male zvončiče. Poleg te ccrkve se bode v najkrajšem času postavila nova velika cerkev po vzorcu Gračaničkc cerkve na Kosovem. Zraven srbske ccrkve sv. Marka sc nahaja ruska cerkev, ki jc prvotno služila kot pokopališča kapela. Ruski begunci so jo adaptirali v cerkvico in jo povečali. V ruski ccrkvi jc pokopan general Vrangel; nad njegovim gro-l)om sanjajo o slavnih dneh vojpe zastave ruskih polkov. Peta cerkev je cerkev sv. Save na »Vru-čuru« z II župnijami in II svečeniki; zgrajena je bila I. 1893. v srbskobizantinskem slogu. Nizek lesen zvonik ima 4 male zvonove. V cerkvici je prostora zn 200 ljudi. Ob levi strani ob zidu sc nahaja ikona sv. Save. VisoKn je 2 metra in široka 1 meter. Cerkev stoji n« zemljišču, ki ga je daroval Anglež Francis Mn-kenzijc in ki meri \Vi lin. Na tem zemljišču nc daleč od sedanje ccrkvice se bo prihodnje leto začela zidati nova velika katedrala. Zgrajena bode iz raznobarvnega mramorja in sicer po modelu velikega doma »Aja Sofija« v Carigradu. Prostora bo imela za ca 10.000 ljudi; načrti za zgradbo so že goiovi. Gradbeni stroški jx) preliminirani na ca 130 milijonov. En del srbskih zgodovinarjev je mnenja, da so baš na Vračam Turki 27. aprila 1393 mrtve ostanke sv. Sove sežgali, da bi na ta način odvzeli Srbom moralno in versko znslombo. Razen navedenih ccrkev je še na »Novem Groblju« ccrkev sv. Nikolc. ustanova (zaduž-binn) Sta noj la in Drage Petroviča; nu Knli-megdanu jc cerkev sv. Ružice, ki datira iz srednjega veka ter kapelico sv. Petke Pnrasiku-ve, zraven katere sc nahaja vrelec, kateremu narod pripisuje zdravilno moč. Na Topčidcru jc cerkev sv. Petra in Pavla, zgrajena pod Milošem Obrcnovičeni, iz samega tesanega kamna. Onstran pota jo Milošev konak (dvo-I rec) s slovito nlatano, staro nad 100 let Avstrija pod kontrolo? Avstrija protestira proti italijanskemu predlogu, hi zahteva hurateto za Avstrijo Dunaj, '29. apr. d. Dunajski listi z velikim ogorčenjem zavračajo predlog, katerega je objavila rimska Tribuna«,, da naj ae skliče kontrolna komisija, katero je svoje dni Zveza narodov postavila (23. oktobra 1922), Neues Wioner E.\tra-blutt's: objavlja izjavo guvernerja češkoslovaške narodne banko dr. Posplšila, da mu niti oficielno niti neoficielno ni nič znanega o tem, da bi bil določen za finančnega komisarja za Avstrijo. Finančni protokol iz 1. 1922. sicer dovoljuje možnost, da se določi za Avstrijo finančni komisar, če bi se nahajala v finančnih težkočah. Tako odredbo pa mora določiti samo garancijski odbor in Zveza narodov, katerima je treba predložiti dokazila, ila je tak sklep upravičen. Cerkev in sodobno žensko gibanje Važne izjave odlične katoliške pisateljice Dr. Kramar brani Nemce „ln s tako industrijo naj konkurira Avstrija!" Praga. 29. apr. kk. Danes se je nadaljevala razprava o dr. Ueneševem ekspozeju. Nemški podpredsednik poslanske zbornice, agrarec Zierbut je izjavil, da stališče češkoslovaške oficielno zunanje politike glede nemško-avstrijske carinske unije ne bo motilo prijateljskih odnošajev z Nemčijo. Nemško-avstrijski načrt je treba proučiti brez ozira na prestižne razloge. Ne sme se pozabiti, da Češkoslovaška leži geografsko med Nemčijo in Avstrijo. Geografija je usoda države. — Poslanec dr. Kramar je izjavil, da je izven dvoma, da ie današnja Avstrija element miru. Avstrija je po vsej svoji notranji strukturi pacifistična država. Priključitev k Nemčiji pa ne bi ostala brez psiholoških učinkovanj na avstrijsko prebivalstvo. Dr. Krama? se je izjavil proti običajnemu sumničenju Nemčije, da je utilitaristična iu nevarna za mir. Taka trditev je krivična in nepolitična. Z dr. Benešem se ne more strinjati, da bi vsaka carinska unija morala imeti za posledico popolno gospodarsko iu politično /družitev. Kes pa je. da neinško-avstrijska carinska unija močno posega \ evropsko ravnotežje. Dr. Kramar smatra za neverjetno, da misli avstrijska industrija, da bi mogla v primeri uresničenja ca- rinske unije konkurirati z nemško industrijo. Nemčija je v 1. 1924.-29. izdala več kot 39 miljard mark I za investicije in racionalizacijo svoje industrije in \ svojega kredita. Ta ogromni aparat samo čaka na poživljenje z ameriškim in francoskim kapitalom. I da bi potem ubil ves gospodarski svet. In s tako j industrijo naj konkurira avstrijska industrija! ! F.dino resnično sredstvo proti carinski uniji je po j njegovem mnenju preferenčni sistem. Da se pre- j preči Anscliluss. ne bo ostalo nič drugega, kakor preskrbeti Avstriji večje prodajno področje, katerega bi se ne udeležila samo Nemčija, temveč tudi druge države. — Češkoslovaški socialni demokrat Nečas smatra za popolnoma naravno, da je ideja nemško-avstrijske carinske unije našla med prebivalstvom Nemčijo in Avstrije topel odmev. To čustvo je treba respektirati. Treba pa je respektirati tudi naravno pravico samoobrambe malih držav, ki bi bile ogrožene s carinsko unijo. Poslance pozdravlja. da je dr. Beneš našel prijazne besede za Muiljursko. Madjarski in češkoslovaški narod čutita sedaj, kakšen udarec so zadali njunemu gospodarstvu češkoslovaški agrarci in llorthyjevi eksponenti, ko so povzročili brezpogodbeno stanje. Malinoi; še ni uspel Sofija. 29. aprila. A A. Svobodna reč poroča. du je Malinov u podaljšan mandat do danes opoldne, ker se pričakuje, da bodo nacijonalni li-berali sprejeli njegove predloge. ■Nolija. 29. aprila. AA. Pogajanja, ki jih je finel Malinov z Demokraličeskim zgovorom in z nacijonalnimi liberali v svrho sestave koalicijske vlade treh strank, .so trajala do polnoči. Zato je Malinov odgodil svojo avdijeueo na dvoru. Sofija. 29. aprila. A A. :Zora- trdi, da zhhtevn •Demokratičeski zgovor zase pet ministrstev v novi vladi, nacijonalni liberali pa dva. Tako bi demokrati Malinova dobili samo dva portfelja, ker jih jo vsega skupaj devet. Mnogo govore o tem, da bo novo vlado sestavil samo .Demokratičeski zgovor« z demokrati, vendar Zorac misli, da Malinov nima mandata za sestavo take vlade. Po njenem mnenju bo Malinov vrnil mandat, če mu misija do po|ioldne ne uspe. Soliju. 29. aprila. A A. Bolgarska agencija |k>-roča; Po avdijenci pri kralju Borisu, ki je trajala dve uri, je mandator krone, šef demokratske stranke Malinov izjavil, da jc poročni kralju o sedanjih rezultatih svojih jiogajanJ. Malinov je nadalje izjavil, da bo tudi dalje delal v cilju, da izvrši poverjeno mu misijo. Novo čs(. posojilo Prava. 29. apr. kk. Češkoslovaško finančno ministrstvo se pogaja z ameriškim konzorcijem pod vodstvom National City Bank zopet za posojilo 20 milijonov dolarjev, ki je mišljeno kot dopolnilno posojilo za pred kratkim sklenjeno posojilo 50 milijonov dolarjev. Prvo posojilo 50 milijonov dolarjev se bo porabilo izključno za konvertiranje 8?« funtnega posojila iz I. 1922., dopolnilno posojilo pn bi pornbila češkoslovaška narodna banka za delno poplačilo dolga državne emisijske banke. Pogoji naknadnega posojila so enaki kot pri velikem posojilu. to je, dano je za 25 let po 5 6ru. Ker -e zdaj že bliža otvoritev kopališke sezone, bi želeli, da mariborska občina in Olepševalno društvo, IIMIIIIIIUIIIIII IIIMMII1MMIII — Prihranite si poznejše očitke, če navajate svoje otroke pravočasno na nego zob z Odolom. Itazkužujoči učinek te ustne vode, ki jo priporočajo strokovni zdravniki, obvaruje otroke pred zobno gnilobo in njenimi posledicami iu jim zasigura zdravo in čisto sapo. Odol je izvor zdravja in veselja v otroškem življenju. V vsaki kapljici je moč! — Pri razdražljivosti živcev, glavobolu, pomanjkanju spanja, utrujenosti, pobilosli, les-nobnostnein čutu imamo z naravno Fran 2-Jose!« grenčico pri rokah domačo sredstvo, ki vsako razburljivost, naj izhaja iz kateregakoli prebavnega dela. takoj ukroti. Zdravniški strokovnjaki priznavajo, da učinkuje »Franz-Josef : voda zanesljivo ludi pri ljudeh visoke starosti. Franz-Josof grenčica sc dobiva v lekarnah, drogerijah In špecerijskih trgovinah. katerima gre za to delo vse priznanje, nadaljujeta urejevanje nasadov in prostorov pravočasno že prihodnjo jesen. H Nn Slomškovem (rgu se je včeraj radi onemoglosti zgrudila na tla 47 letna Marija Lešnik. Pri padcu je zadobila občutne poškodbe na glavi in so jo morali prepeljati v mariborsko splošno bolnišnico. □ Popravek k notic i Sv. Loirene na Dravskem polju. Z ozirom na včerajšnjo notico smo prejeli od mariborskega mestnega avtobusnega jxjlavi Finžgarjevega Divjega lovca«. Marsikaj m je dokaj ugajalo, a par stvari je bilo laku čudnih, nenaravnih in celo smešnih, da me je spravilo o slabo voljo. Ce se zberemo le trije fantje na vasi, zapoje eden »naprej«, drugi udari »čez«, tretji pa pritisne bas. V drami pa poje cela gruča fantov dvo-i'/lasno. Ua je pa še lepše, se oglasi vmes še sopran. Gospod režiser, lo ni slovensko fantovsko pelje! Čudno je tudi. da kovač popravlja lesene vile, če se n. pr. prelomi rogel; še bolj čudno je pa, kako si v drami predstavljajo »žegnanje■ . Mislile, da kmečki fantje res tako plešejo polkof Lov na Janeza in druge skrivnče je ludi nekaj posebnega. Kmetje so se oborožili s polomljenimi lesenimi vilami in grabliami. Ali I i. ne bile brezovlce bolj primerneP .4// pa kakšna slara >netla? In streljanje! Tine strelja v levi kol odra in zadene Gašperja, ki čuka v desnem kolu. kdaj bo počilo, da se zvrne. Nato prikoraka Janez po stopnicah — ludi posebnost — na skalo, se postavi pred svoje preganjalce kakor bi jim hotel deklamirati, dvigne počasi puško in se obrne proti orožnikom. Zakaj si ne prižge še cigarete, saj ga orožniki itak ne smejo ustreliti predno ne konča svojega teksta. Takega igranja pač nisem pričakoval od ljubljanske drame, ker jo dobro poznam, kaj zna in kaj zmore. I cm, da je Divji lovec« za meslne igralce trd oreh, a vseeno jr moie mnenje, da je marsikateri napaki kriva prevelika nepazljivost režiserja ali pa nepokornosl igralcev. Celje t-y Mlada popotnika. Suoči sta jo z večernim vlakom priniuliula v Celje dva mlada fanta, bratu, eden 8 let. drugi pa II. Stražniku, ki ju jo ustavil, sta so izgovarjala, du sta prišla \ C elje teto obiskat, ki da stanuje blizu Stermeckegu. hišne štovilke pa nista vedel.i. Stražnik pa ju bil nozaupen in ju je spremljal do tete, ki jo nu nista mogla iztakniii. Končno pa, ko sta uvidela, da se stražnik ne da prevarati. sl;i pri/.ualn, du sta /bežala od doma. češ, da je oče prest roj?. Nato ju je v/elu policija v varstvo in danes dopoldne ob II jima jc dal stražnik spremstvo ua vlak iu domu. Doma sta blizu Ljubljane. >j Smrtna kosa. Umrli sta v torek, 28. t. /idunem mostu in Marija i/ Kameni ju.. v celjski bolnišnici 18 letna dniuaricu Zi-dunski I r.šula iz Loke pri f>"> letna dniiuiriea Knčnik pri lir.islovčah. N. v ni. p.! .O" Nočni napad. \ celjsko bolnišnico se je prišla zdravit 26 letna posestniška hči Neža Obrezova iz m. Ju rja o. j. ž. V nedeljo zvečer sta jo na cesti napadla dva neznana moška (v temi ju ni mogla spoznati) iu jo tako pretepla, da je dobila po vsem telesu krvne podplutbe. Nesrečna žrtev sumi, da gre za maščevanje. S3 Razpis mesta. Nu mestni deški osnovni šoli jc ruzpisano mesto učitelja. Stanje nalezljivih bolezni v Celju iu okolici. Od I. do T. aprila legar \ okolici I, škrlatica v mestu ">. v okolici I. duvica \ mestu 2, v okolici I. šen v mestu 2. \ okolici I. Od 7. do 14. aprilu: V okolici legar 2 (in I). škrlu-tica mesto \ okolica I. (kivicu v mestu "•> (in I), okolica I, Sen v mestu t (— I), okolica t. Prapor gasilnega društva. Oh priliki 60 letnico obstoja gasilnega društva so sklenili Celjani podariti zaslužnemu društvu \ znak priznanju za njegovo požrtvovalno delo lep prapor. Darovi v ta namen naj se oddujo ge. Sterineoki oziroma ge. Jellenz. & Obrtno predavanje. \ soboto 2. maju se vrši ob 8 zvečer v dvorani Obrtnega domu (vhod iz Vodnikove ul.) predavanje g. Ogrinn, načelnika zavoda za pospeševanje obrti, o važnih obrtnih vprašanjih. & Tečaj za avtogeno varenje kovin v Celju namerava prirediti zavod za pospeševanje obrti pri TOf. Tečaj bi sc vršil ob zadostni udeležbi sredi maja in bi trajal približno 14 dni. Interesenti nuj se prijavijo do t. maja Obrtnemu drušivu v Celju. & Hudičev jarek. Podružnica SPI) v Celju ■taznanju celjskim izletnikom, ila so se izvršila vsa potrebna popravila v Hudičevem jarku in da so kline in vrvi, kolikor so jih pozimi plazovi pretrgali in polomili, namestili z novimi. Poizvedovant® Zatekel se jc pes ptiča r bele barve 7 r javimi lisami, odrezanim repom in lepe postave. Dobi se |» r i Jerneju Zupančiču, Besnica 24, Sp. llrušicu pri Ljubljan. KONFEKCIJSKA TRGOVINA Miklošičeva cesta št. 16; I nudi novosti v DAMSKIH PLAŠČIH, OBLEKAH in POVRŠNIKIH za GOSPODE NAJCENEJE Ljubljana Kai bo danes Drama: »Slehernike. Predstava v operi. Red D. Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczy, ded., .Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva c. 20. 0 Jaroslav Krička: Izkušnjavn v puščavi. Kantata za soli. zbor in orkester je naslov delu, katerega izvaja jutri na III. simfoničnem koncertu pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske s sodelovanjem solistov: Bernot-Golobova, Milan .Jug in Anton Petrovčič, ter s spremljevanjem Orkestralnega druživa Glasbene Matice in opernega orkestra. Opozarjamo, da je začetek koncerta ločno ob 20. uri. Dvorana Unionska, datum petek 1. maju. Vstopnice v Matični knjigarni. 0 Hitndlov Oratorij Samson: jo na sporedu Sloginega koncerta v ponedeljek, dne 4. maja, ki ne vrši v Unionu. Hiindlova glasba no potrebuje nobene razlage. Njen slog in izraz je lako jasen, da je vsakemu razumljiv, že ko posluša skladbo prvič. Ljubitelji glasbene umetnosti 18. .stoletja naj ne zamude prilike čuti ta oratorij, ki se izvaja v Ljubljani prvič. Za birmo kupile že sedaj ure, zlatnino in srebrnim d* /^H fr/\tt ^ uh/'ana <7 • hSlll> bit Prešernova 1 Oglejte si izložbe © Komisionelni ogled za spomenik kralja Petra. Včeraj, ob pol 12. si je nalašč za to določena žirija gg. Rihardn Jakopiča, Sternena, Silvestra Škerlja in Ante Gsbra (peti član žirije arh. Šubic je odsoten) ogledala v Jakopičevem paviljonu osnutek za spomenik kralju Petru. Ta osnutek izdeluje ak. kipar Lojze Dolinar. Končno besedo pa bo imela komisija zastopnikov te žirijo, mestne občino in Zveze rezervnih častnikov, ki se bo sestala v petek, dne 1. maja, ob pol petih popoldne. 0 Katstava pismenih in risarskih izdelkov oblino nadaljevalne šole za umetno in oblačilno obrt na Prulah bo dne 8. maja od 9. do 10. ure. Vabijo se vsi, ki se interrsirajo zn to, posebno pa mojstri in pomočniki teh strok. 0 Nujne pomoči v kateremkoli blagu ali denarju prosi Stolna Vincencijeva konferenca v Križankah za par, ki se v nedeljo 3. maja po njenem posredovanju poroči v tukajšnji frančiškanski cerkvi, pa nima v pravem pomenu besede prav ničesar. Dobrodošla stara obleka moška, ženska ali otroška, obutev, pohištvo, pesoda, živež. Potreba je velika 1 Iiiagn srca, usmilite se uboge družine! Darove sprejemajo mi »orli v Križankah ali pa tudi v upravi 0 Jahalna prireditev Kola jal-ačev in vo-začev -Prestolonaslednik Peter« v Ljubljani priredi v nedeljo dne 3. maja I 1. ob 3. popoldne na štadionu ob Dunajski cesti veliko jahalno in skakalno konkurenco. Prijavili so so številni jahači in jehafice iz Zagreba in Ljubljane iz oficirskih in civilnih krogov. Skakali bodo čez različne zapreke do višine in širiue 1.20 in. Poleg tega bo tako-zvano poslušno skakanje, ki obstoju v km. da bodo postavljen« različne zapreke šele ua dan turnirja zato, da jih noben konj poprej ne spozna. Mod skakalno konkurenco se bo vršilo drrsurno jahanje, pri katerem bodo udeleženci morali dokazati dre-suro kon i v koraku, kasu in galopu. Razpisana so lepa darila, tako, da bo prireditev gotovo dobro uspela. Vstopnina: sedeži po 13 Din, stojišča po <> Din. Stojišča za olroke do 14. leta in zn vojake 4 Din. Prodaja vstopnic od petku 1. maja t. 1. v trafiki v Helenbursovi ulici in v trafiki »Union«. 0 Tivolski drevored. Pomladno solnce privablja sedaj mnogo ljudi v drevored. Taki, ki ga poznajo že dolgo vrsto let, vzdihujejo: To da je drevored! Nikjer nobenega drevesa! Stvar je namreč taka, da imamo v Tivoliju še vedno več drevoredov, samo najlepšega ni več. pa tudi |>ot je sedaj taka, da jo nihče več ne riskira. Delavci mestne občine pa prestavljajo velike kamnite kvadre in prekopava jo ceslišče drevoreda, vmes pa hodijo mestni vrtnarji in kritično motrijo vsa dela. Ne bo dolgo, pa so bomo zopet mogli sprehajati po drevoredu, ki sicer zaenkrat še ne bo senčnat, pač pa bodo imeli sprehajalci nirslo tega razkošen razgled na bogate cvetlične grede. O Poizkušen saniounior. Reševalni avto je včeraj zjutraj prepeljal iz Kozarij v ljubljansko bolnišnico 31 letno delavčevo ženo Marijo T., ki je pila lizol. Vzrok so družinske razmere. V bolnišnici upajo, da jo bodo rešili. 0 Saniounior starega hlapca. V Oražnovom kozolcu na Dolenjski cesti pri strelišču so včeraj zjutraj našli obešenega starejšega moškega. V njeni so spoznali 47 letnega Janeza Lipurja, doma iž Veternika. Lipar je bil dolga leta hlapec pri Gešnovarju in so ga poznali prav vsi Dolenjci, ki prihajajo z vozmi v Ljubljano. Lani je bil odpuščen in je bil od tedaj brez posla. Saniounior je izvršil zaradi bede. O Vendar eden. Tatvine koles so v Ljubljani vsakdanji dogodek in je v Ljubljani precej tatov, ki se živijo samo s tem poslom. Policija pa le malokdaj kakšnega ujame, kar je pri taki vrsti ■ tatov tudi precej težko, ker hitro izginejo. Eden | najnevarnejših ljubljanskih tatov koles pa je Aloj- i zij Tepino, ki ima na vesti dober del vseh tatvin ! koles. Predvčerajšnjim je nekomu lastniku kolesa zopet izginilo kolo. Ljudje pa so opazili, ošl;odoval:i na glavi. Šo'er pa se za nezgodo ni zmenil, temveč je v istem tempu vozil naprej. To mu pa ni nič pomagalo, ker so ljudje pogledali številko njegovega avtomobila in šoferja naznanili policiji. O Damsko perilo v najlepši izbiri, dobite pri Sterk nasl. Knrničnik, Stari trg 18. Moste pri Ljubljani K poročilu ljudskega štetja še sledeče: Da so se Moste tako naglo razvile, gre prva zasluga trem gospodom, in to so: pokojni g. dr. Krek, ki je zgradil samo v Mostah 51 hiš drugi g. Prcdovič, ki ie zgradil 21 dvenad^tropnih hiš. najmanjšo za 6 družin, eno pa za 24 družin. Tretji je pa naš g. župan Oražem kateri je zg adil samo v meščanski občini 102 hiši. prillifne, vi okopriTične in enonadslropne za 216 d-užin. Od teh je: za 11 družin z 1 sobo in kulen o, za 38 družin z 2 sobama, kuhinjo in pritiklinami, za 53 d u4in s tremi sobami, kuhinjo in pritklinami Pozabti ne smemo, da so se ravno pod g županom Oražmom vse potrebne naprave za 1'udski h'a?>or napravile, čeprav z veliko ležkočo in velikimi ovirami. Poleg zgoraj navedenih ie g. Oražem zgrabi še: pri Sv. Križu 10 hiš, v Štepanji vasi 2 hiš', v L;ubljnni 3 hiše. v Dev. Mar. v Polju 1 hišo, v Sred. Gamelj-nih 1 hišo. Kaše di*nstvo AKADEMIKI! Akademska zveza priredi meddrustveni sestanek v četrtek dne 30. aprila ob 8 zvečer. Dnevni red: I. Predavanje: Univ. prof. dr. Jos. Turk: Papeževa euciklikn o vzgoji mladine. 2. Slučajnosti. Ker je tema posebno v današnjem času izredne važnosti, prosimo, dn se akademiki tega predavanja sigurno udeleže. Zn člane naših društev jc udeležba obvezna. Akad. zveza. Iz društvenega HvVenfo »Pevsko društvo »Savn« ima 10. ma ja izlet v Iški Vintgar. Zbirališče na Poljanskem mostu, otlikoder se odpeljejo izletniki z avtobusom točno ob 7 do Dolenjskega mostu, kjer sc pridružijo tam zbrani udeleženci in nato rlo Iške vasi. Povratek z večernim vlakom iz Škofljice. Prijave sprejemata do \ maja tovariša Drago Vrliovec in France Pavlica.« »Vovo mesto Umrla je dno 28. aprila po dolgem trpljenju v 57. letu svoje starosti gdč. Amalija štrnuber. Pokojna je bila dobro znana po vsem Novem mestu. Bila je uslužbena pri podjetju J. Kraje nasl. in Tiskovnem društvu nad 40 let. Več kot 10 let pu je sama vodila tu k. knjigarno. Bila je članica Vin-cencijevo konference, Marijine družbe in vseli tukajšnjih dobrodelnih in prosvetnih organizacij. Podpirala jo vse. kar je. bilo lepo in dobro. Marsikdo se jo bo še dolgo hvaležno spominjal, kajti malokdo. ki jo je kaj prosil, je odšel praznih rok. — Blag ji spomin! Podban v Novem mestu. Danes se je mudil v Novem mestu podban g. dr. Pirkmnyer. V glavnem jo prispel v Novo mesto, da prisostvuje pri prevzemu Dolenjskih Toplic pri Novem mestu v banovinsko last. Mimogrede se je oglasil tudi v tukajšnji ženski javni bolnišnici, katero je pred kratkim prevzela banovina. Pod bana sta spremljala tehnični izvedenec g. Skaberne in dr. Dolšak. Zahrbtni strel izza grma. Dne 27. aprila okrog pol 22 zvečer so se na svojih vozovih vračali sej-marji iz Semiču, kjer je bil ta dnu semenj, preko Gorjancev domov v Novo mesto Ob tem času se je peljal zadnji voz z naloženim preostalim blagom, na katerem je sedel samo voznik neki Kic iz Kamene, dočim so se lastniki blaga vračali iz Setniča z vlakom. Ko je pridrdral voz v Pogance pri Gotni vasi, je naenkrat izza nekega grma ob cesti pričel nekdo streljati na voznika. Pri tem so se konji splašili, se zaleteli v obcestni kamen ter zlomili oje. Druge nesreče ni bilo. Ali je bilo lo samo šala, ali je bil nameravan kak napad, še ni ugotovljeno. , Nareisni dan priredi tuk. podružnica Jadranske Straže v nedeljo, dne 3. maja. Kamnih Nesreča. 70 letni posestnik Ogrinec, po domače Medved iz Podgorja pri Kamniku jo v torek dopoldne vozil hlode. Na klancu od gostilne Ter-pinc proti VVeiblovi delavnici pa se je nekam spotaknil in padel tako nesrečno, da je prišel z levo nogo pod kolo, ki mu je zdrobilo kost nad gležnjem. Prvo pomoč mu je nudil okrožni zdravnik dr. Matjušič. Ponesrečenemu posestniku se je že pred par leti pripetila slična nezgoda, pri kateri si je na enak način poškodoval roko. JPodpirajmo invalide! V okrajnem odboru Združenja vojnih invalidov v Kamniku so organizirani vsi invalidi v kamniškem okraju. Odbor si je nadel nalogo, da zbira razna darla in prispevke, s katerimi o božiču ali novem lelu obdari najbednejše in najpotrebnejše člane, pa tudi med letom skuša po svojih močeh blažiti rane, ki jih jo premnogim zasekala svetovna vojna. Letos ob novem lelu je odbor obdaroval skoro 100 revnih iu onemoglih članov. Največ finančnih sredstev so n t u prinesle razne gledališke igre. Prosvetna društva po deželi kažejo veliko razumevanje za človekoljubno delo, ki ga vrši odbor in inu prav ruda daio na razpolago svoje dvorane. Odbor jim za to njihovo naklonjenost dolguje veliko zahvalo. V soboto je vprizoril odbor s sodelovanjem dramatičnega odseka društva -Kamnik« v Kamniškem domu veseloigro »Dobri striček?. Igra je bila dobro naštudirana in so se gledalci prav od srca nasmejali rdobrenut stričku«, ki gu je izvrstno podal najboljši kamniški komik g. Himen Roš. Z igro bodo gostovali na nekaterih podeželskih odrih, najprej pa v Stranjah. Človekoljubno delovanje združenja vojnih invalidov zasluži naše priznanje in vsestransko podporo! rwt « • w Trztc Prosvetno društvo sv. Jožefa je imelo v ponedeljek svoj letni občni zbor. Iz odborniških poročil smo razbrali, kako široko in plodovito jo bilo društveno prosvetno delo v pretekli sezoni. Saj je ni bilo skoro nedelje v vsej zimski sezoni, da ne bi bila dvorana v »č'ašem domu« zasedena. Dramatični, pevski, godbeni. dekliški in kino odsek so polagali pred članstvom svoje račune. Pri vseh je opaziti živahno delovanie in razveseljiv napredek. Če primerjamo to prosvetno delo z delom drugih kulturnih društev v Tržiču, moramo pač pribiti dejstvo, da je naredilo Prosvetno društvo sv. Jožefa več kot vsa druGa društva skupaj. Če bi pogledali še število odličnih prosvetnih delavcev, ki delujejo pri posameznih društvih, bi sc to deistvo še povečalo. K nedeljski nogometni tekmi bi pripomnili samo toliko, naj se vendar žc enkrat neha z do-važanjem surovosti iz drugih krajev v naše mesto. O naši nogometni publiki smo pa enkrat že na tem mestu povedali svoje mnenje. V nedePskcm »Jutru« smo brali neke tožbe o denuncijanstvu. Marsikdo ie nad tem zmajal z glavo in se nasmejal. Je že vedel zakaj. Naše mesto žteje brez okoliških občin 3238 duš. Žensk ie 400 več kakor moških. Predilnica za-posluie namreč veliko žensk. Gospodarska kriza se že zelo občuti. Že skoro vsi obrati so skrčili število delovnih dni, oziroma delovnih ur. Kulturni obzornik FRANCE BEVK: JAGODA. (Gorica 1930. Lastna zaiožba.) Novela, ki je izšla pod gornjim naslovom pravkar v knjižni obliki, je bila objavi ena najprej pod imenom Tone Čemažar in naslovom »Pastirček Matijček« v koledarju Goriške Matice za 1. 1930. Škoda bi je bilo zares, ko bi bila ostala zakopana v koledarju, zakaj med premnogimi Bev- j kovimi spisi, ki jih poznamo — so namreč gotovo tudi taki, o katerih ne vemo, da so njegovi, kar izpričuje že dejstvo, da jc ta novela izšla najprej pod psevdonimom — je »Jagoda« gotovo eden najlepših biserov. Zgodbica jc kaj preprosta. Pas'irček Matev-žek ima eno veliko ljubezen — to je kožica Jagoda, ki je njegova, in eno veliko raržnjo — ta je kmet Košan, v čigar laz uhaja Matevžku zaupana drobnica, kadar se on zatopi v igre ali zadrema na paši. Košan je trd in okruten, večkrat je že prizadejal Matevžku smrten strah, a nazadnje mu zagode najbridkejšo: ko zaloti spet čredico v svojem lazu, jo odžene v svoj hlev in Matevžek zvečer nima drobnice, da bi jo prignal v gospodarjev hlev. — Gospodar in Košan se pobotata lako, da ostane Košanu Malevžkova Jagoda za odškodnino. Matevžek sklene ponoči ugrabiti kožico in jo skrili, a sc v temnem hlevu ne znajde. Ko pride spel •ia prosto, sc mu v hipnem srdu porodi misel, da bi podtaknil ogenj na voz sena, ki stoji pred hlevom. Košanu gori hlev, Malevžek sliši obupno klicanje preplašene živine, meketanje Jagode in kakor iz uma drevi, da bi rešil iz požara svojo kožico. A Košan ga zapazi ia. Matevžek beži pred njim — kam? Pot mu je odprta edino proti glo- ' bokemu prepadu. V smrtnem strahu mu ostane iz- ' bira med besnim Košanom, ki mu gori že domačija, in prepadom. — Malevžek omahne v prepad. Kakor vidimo, je zgradit Bevk to zgodbo spet po svojem preizku5erem načelu: potek dejanja se vzpenja k dramatičnemu vrhuncu, ki pa je v tem primeru lako podan, da dramatičnega zaplclljaja ni moči več reševati. Radi tega je odpadla v »Jagodi« druga, vsikdar ugodno vplivajoča partija dramatičnega dejanja: razplet, razvozlanje Dasi napravi torej povest vtis torza, ji moramo vendar priznali mnogo odličnih kvalitet. Najprej je ugotoviti, da je iJevk izdelal svojo zgodbo tako vestno in na ančno, da n ma niti najmanjše vrzeli. Sleherno dejanje je na široko utemeljeno, niansiranje v p ipoveJo anju je presenetljivo enotno in čvrsto ter ne uhaja iz nastroja. Svet je gledan dosledno iz Matevžkove perspektive, razen v prvem poglavju, ki sloji zase; v njem je namreč opisan povod drame — Košan o 'žene drobnico v svoi hlev. — I.e tu in tam mu uide kako opazovanje, ki ni Matevžkovo, ampak pisateljevo. V strogi doslednosti, ki jo avtor vzdržuje, vplivajo opisi takih opazovanj kakor kratki, bežni oddihi, zakaj notranja dinamika ^'atevžkovega doživljanja in doživetja sc stopnjuje z nezaslišano strnjenostjo in pospešenjem. Drugo je poetična stran spisa. Bevk se je razživcl v tej povesti s čudežno ubranostjo duše, s tenkim poznanjem skrivnostnih lepot prirode, a otroške domišljije še bolj. V -.Jagodi« je nepretrgan niz poetičnih gibov, ki dramatično potenco izredno posrečeno dopolnjujejo. Toplota živega življenja diha iz tega spoja, hkrati pa vzvišena odmaknjenost od sveta vsakdanjosti. Skratka, Bevku sc jc v »Jagodi« posrečilo delcc redke vrednosti in lepote. Že v svoji oceni .Krivde« sem menda dejal, da je Bevkova prava domena kmečka povest. »Jagoda« znova potrjuje tako mnenjo — upa;mo le, da se Bevku še mnogo takih posreči in njegovo ime "stane v našem slovstvu neizbrisno. s. š. Pero llorn: O treznostni vzgoji. Naš znani vzgojeslovec je izdal na 32 straueli brošurico o enem najvažnejših vprašanj sedanjega časa: kako vzgajati mladino, zlasti šolsko, za treznost. Jasno je, da bomo naše ljudstvo, kojega telesnemu in dušnemu zdravstvu preti toliko nevarnosti, obvarovali pred propadom v prvi vrsti po tem. da ga odvajamo alkohola in alkoholizma. To delo pa je treba začoti že pri mladini, kakor uči izkušnja, ker narod ozdravi le po novem rodu. Kako bi ta rod navdušili za treznost, mu alkohol sploh zainrzili in zbudili ljubezen do idealnega in resnično veselega življenja brez opajanja z alkoholnim strupom, to nam Iloruova knjižica v najsrečnejši obliki pojasnjuje. Naj bi jo naša duhovščina in šolski odbori ler županstva razdelila ined mladino! Izdala je brošurico Misijonska tiskarna v Domžalah. — Nemški glagol. V založbi Jugoslovanske knjigarne je izšla drobna knjižica z naslovom: ^Nemški glagol — Das deutsche Zeitvvort.« — Simpatični sprejem, ki ga je bila deležna knjižica dr. Kolnika »-Francoski glagol« s strani dijaštva in inteligence, je bil povod, da je izdala Jugoslovanska knjigarna pravkar na novo tudi nemški glagol. Namen teh dveh knjižic je, podati v pregledni in jasni obliki nc najtežjo, pač pa najbolj zavozlano snov francoske oziroma nemške slovnice: glagol. Glagol, ki v spregatvi tako zelo spreminja svojo nedoločno obliko, dela pri učenju katerega koli jezika največje težave. Zato je pozdraviti srečno misel založnice, da v posebni knjižici zbere baš te težave in jih v pregledni in čim preprosteje dostopni obliki do učcncu francoskega oziroma nemškega jezika kol skrajno potrebni vademecum v roke. Nemški glagol dela učencu vsaj toliko težav kakor francoski, a dokler leh ležav ne premaga, nikakor ne more prodreti globlje v jezik. Na pičlem prostoru je v tej knjižici povedano in raztol-mačeno vse, kar mora učenec vedeti o nemškem glagolu. Po pregledu krepkih in nepravilnih glagolov, ki jc izčrpen in pomaga hitro iz zad ege, ako kdo v naglici nc ve. kalera oblika ie pra- vilna, vsebuie knjižica še natančno in podrobno tolmačenje vseh bistvenih, vseh važnih svojstev in oblik nemškega glagola, posebna pozornost je posvečena pomožnemu glagolu, a spregatvena tabela, ki je v posebnem pasu priložena knjižici, poslane kmalu vsakemu, ki ima kaj opravka z nemškim jezikom, nujno potreben priročen rekvizit, kar jc v ostalem predvideti, da bo postala vsa drobna knjižica. Trgovec, ki ima nemško korespondenco, učencc, ki se jezika uči, učitelj, skratka vsakdo, kdor ima kaj opravka z nemščino, bo odkrito pozdravil pojav tc dragocene in neprecenljive, lako koristne knjižice. Tiskano je delce okusno na trpežnem papirju, obsega poleg velike tabele 52 strani besedila ter velja lc 6 Din. Jean de In Fontaine: Bnsni. II. dol. Prevel Ivan Hribar, 1981. — Ezop, Lofontaine, Krilov: tri Imena, ki bodo za vedno zapisana v duhovno zgodovino človeštva. Podarili so nam živalsko basen, v kateri se do danes poskuša legijon pisateljev v najraznovrstnejših oblikah od preproste pesmice do najumetelnejšpga romana, ne da bi bil kdo dosegel leh treh mojstrov. Dočim Ezopovih basni iu basni Krilova v slovenščini So nimamo — Udovč jc priobčil samo nekatere umotvore Krilova v Slovencu — je Ivan Hribar prevel Lnloulainove basni iu je izdal I. del leta 1917, pravkar pa je izšel II. del, dočim izide III. in zadnji del 1 1982, kakor pisatelj obeta, tako da bomo znamenito delo francoskega pisatelja imeli v celoti. Lafonlaine, ki je živel v dobi klasičnega razcveta francoske književnosti v 17. stoletju, je svojo živalske basni podal največ po Ezopu, jim je pa dal svojo obliko, pridajajoo jim poduk, ki odgovarja življenju, tako da so Lafontninove basni dobile visok vzgojni pomen. Prevajalec Ivau Hribar jo s tem, da jo podal eno najbolj slovečih del svetovnega slovstva v slovenskem jeziku, storil veliko kulturno delo; zelo hvalevredno jo tudi, da je napisni obširen uvod o življenju Lsfontaina in njega mestu v francoski iti v svetovni kujiževuosti. Gremij trgovcev v letu 1930 Aktualna vprašanja slovenske trgovine Ljubljana, 29. aprila. Snoči se je vršil, kakor smo že poročali, občni zbor Gremija trgovcev v Ljubljani, ki se ga je udeležilo izredno veliko število članov. Načelnik gremija gosp. Gregorc je uvodoma pozdravil navzoče, aosebno zastopnika banske uprave g. Frana Šinka ■n ostale goste. Nato se je spomnil vseh umrlih članov gremija v preteklem letu in podal obsežno poročilo o delovanju gremija v zadnjih treh letih. Tajniško poročilo je podal gosp. Lojze Šmuc, ki ie zlasti ugotovil, da je bila lani konjunktura slaba. V Ljubljani so jo trgovci posebno občutili, ker mesto ni poslalo industrija'no kakor druga. Poudaril je vse zahteve glede zadrug, glede umazane konkurence, trgovskih potnikov, prod .jo na obroke, plačilne morale kupcev in kupovanja blaga v inozemstvu. Blagajniško poročilo in proračun je podal gosp. Železnikar. Pred volitvami odbora je spregovoril programatično besedo dosedanji in novoizvoljeni načelnik gosp. Gregorc. Zlasti se je dotaknil odnošajev trgovstva do mestne občine in Zbornice za TOI, Govor gosp. Jelačina. Nato je spregovoril predsednik Zbornice g. Ivan Jclačin ml., Iti je poudaril, da je Ljubljana središče Slovenije in da nanjo gleda vse. Kar se pa tiče naše najvišje gospodarske korporacije, Zbornice, o kateri so bile izrečene pritične besede, ugotavlja, da je bila Zborn ca vedno v vsakem slučaju na svojem mestu in uživa velik ugled vsepovsod in njen aparat je strokovno na višku. Izjavlja, da bo vedno varoval neodvisnost te gospodarske korporacije. Zastopal bo idejo gospodarske solidarnosti. Naša Zbornica nikomur ni delala sramote in vedno ščiti interese trgovstva. Treba pa se je ozreti tudi v preteklost. Kajti ni več daleč čas, ko so bili delavci v strokovnih organizaciiah in drugod redki. Danes pa se množi število vodnikov. Zato je prav, da se zedin mo na skupno delo. Slovensko trgovstvo pa naj se zaveda, da gospodarska depresija še ni pri kraju. Mnogo nam manjša še do gospodarske povzdige. Posebno morajo trgovci budno paz li na davmo politiko. Zato je prav, če zahtevajo, da naj bo obdačba pravična. V teh težkih časih pa je treba misliti tudi na akcije, ki naj bi v sedanji krizi direktno pomagale. Prva stvar je, da se naj tudi trgovstvo zavzema za graditev železniške zveze z morjem. Ta železniška proga bo velike koristi za Ljubljano. Glede ljubljanske občine pa je treba imeti pravo taktiko. Občinski gospodarji so dolžni, poslušati glas drugih Nemški industrijci v Ljubljani. Industrijska in trgovska zbornica v Diisseldorfu in Deutsehc Berg-werkszeitung< priredita v sporazumu z našimi me-rodajninti institucijami gospodarsko študijsko potovanje nemških industrijcev po Jugoslaviji v dneh od 28. aprila do 13. maja. Nemški industrijci pridejo v Ljubljano v četrtek dne 30. t. m. popoldne. Ob IS bodo imeli sestanek z našimi gospodarskimi interesenti v Zbornici za TOI. V zbornični dvorani se bo pri tej priliki vršil razgovor nemških gostov z našimi industrijalnimi in kupčiiskimi krogi. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine polaga veliko važnost na ta sestanek interesentov, ker je želeli, da se prouče obojestranske gospodarske možnosti in eventualno gospodarsko sodelovanje v neposrednem razgovoru. Nadalje poročajo: Pri izletu nemških industrijcev v Jugoslavijo sodelujejo tile gg.: Hans Be-gen, lastnik tvornice Joliann Keller, Frankfurt a. M., Erich Dressler, solastnik tovarne Vereinigte Stahl-werke A.-G. Siegen, Heinrich Droste, predsednik industrijskega podjetja v Diisseldorfu, dr. ing. Max Heimhause. jugosl. častni gen. konzul v Berlinu dr. Ileffe, član vodstva tovarne Schininke & Co., tovarne umetnih barv v Diisseldorfu, dr. Otto Kaufinann, Zlan vodstva tvrdke Kaufinann EFOS, aovarne mozaičnih plošč v Niedcrsediitzu, Arthur Fritz Koppel, član tvrdke Paul Brandenburg BSOS Berlin, Ludvig Hammer, mestni arhitekt v Frankfurtu a. M., 11. Rotenmiiller, član tvrdke Wintertal A.-G-, kalijska industrija Kassel, dr. Rosental, župan v Daisburgu, dr. H. K. Hindick, Boclium, Richard Senger, advokat iu član trgovskega razsodišča v Hamburgu, Heinz Szrelein, lastnik kemične tovarne v Diisseldorfu, Erhardt \Vilicb, dipl. ekonom in član tvrdke RAVI iz Osnabriicka, II. T. Willner, ravn. tovarn« in član tvrdke za izdelavo prožnega jekla iz Kassela. Razen imenovanih sodelujejo pri tem izletu referent nemškega ministrstva za trgovino, dalje tehnični režiser Hahn iz Diisseldorfa, strok, referent Albert Keller iz Diisseldorfa, kot predstavnika nemško-ju-coslovanskcga trgovskega društva, ki se zdaj snuje in ki se bo bavilo z uvozom jugoslovanskih izdelkov V Nemčijo in izvoza nemških izdelkov v Jugoslavijo pa gg. Rosenbauni iu Klosse. (AA.) Otvoritev Obrtne banke kraljevine Jugoslavije, d. d., podružnica v Ljubljani, bo v soboto 2. maja ob 11 v bančnih prostorih na Dunajski cesti št. 31 (hiša Zidarjevih dedičev). Češkoslovaške trg. pogodbe. Varšava, 29. apr. kk. Danes je prišla v Varšavo češkoslovaška delegacija radi novih češkoslovaško-poljskih trgovinskih pogajanj. Gospodarski odnošaji med Poljsko in Češkoslovaško so se v zadnjem času zelo poslabšali radi mednarodnih posledic češkoslovaško-madjarske carinske vojne in radi vedno večjega zaprtja češkoslovaškega trga za poljske prašiče. — Praga, 29 apr. kk. Na včerajšnji seji političnih ministrov so se določile smernice za češkoslovaško-madiarska trgovinska pogajanja, ki sc bodo v četrtek obnovila v Budimpešti. V načelu se je sklenilo, da ponudijo Ma-diarski gotov kontingent za poljedelske proizvode. Voditelj češkoslovaške delegacije dr. Friedniann odpotuje jutri v Budimpešto. Borza Dno 29. aprila 1931. Denar V današnjem deviznem prometu so bili tečaj i čvrsti. Promet je bil srednji, znatnejši le v devizi Berlin. Vse zaključene devize je dala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2286 bi., Berlin 1353-1356 (1354.50), Bruselj 791.35 bi. Budimpešta 991.24 bl„ Curih 1093.80 — 1090.80 (1095.30), Dunaj 798.61—801.61 (800.11), London 276.57 bi., Newyork 56.65—50.85 (56.75), Pariz 222.27 bi., Praga 168—16S.80 (168.40), Trst 297.58-297-73. Zagreb. Amsterdam 2283—2289, Dunaj 79S.61 —801.61, Berlin 1353—1356, Bruselj 791.35 bi., Budimpešta 989.74—992.74, London 276.17—276.97, Milan 296.62- 298.62, Newyork 56.65—56.85, Pariz 222.27 bl„ Praga 168-168-80, Curih 1093.80--1096.80. Skupni promet brez koni|ienzacij jc znašal 2.9 milij. Din. Belgrad. Berlin 1353—1356, Bruselj 7S9.61 — 792.61, Budimpešta 989.74—992.74. Curih 1093.80— 1096.80. London 276.17—276. 97. Newyork 56.65— 56.85, Pariz 221 27—223.27, Praga 168-I68.S0, Trst 296.58 -298.58, Stockholm 1535.96—1538.96. Curih. Belgrad 9.1310, Pariz 20.29375, London 25,24625, Newyork 510.075, Bruseli 72.25, Milan gospodarjev, ki morajo budno paziti na delo občine. Gotovo bo našla lepa beseda tudi lepo mesto. Ljubljana je premalo storila za indutriali-zacijo. Treba bo stremeti za povečanjem dohodkov tujskega prometa. Beseda trgovstva se premalo ! vpošteva, pa bi bilo prav, če bi pametni nasveti gospodarjev našli razumevanje. Kar se tiče naraščaja, je veliko vprašanje, kam z njim. Mnogo ljudi namreč se je etabliralo brez potrebe, toda, če bomo zavarovali trgovske nameščence za starost, bomo doživeli manj novih ustanovitev. Trgovstvo se mora socialno osamosvojiti in preskrbeti za bodočnost. Nisem niti za izrazit ame.-išlti kapitalizem niti za boljševizem v Rusiji, pač pa smatram, da je potrebna srednja pot. L izjavo, da je Zbornica vedno na razpolago trgovstvu, je zaključil svoja zanimiva izvajanja, za katera so ga zborovalci nagradili z viharnim aplavzom. Za njim je spregovoril predsednik Zveze trgovskih gre-mijev Josip J. Kavčič, ki je ugotovil, da je letos občni zbor zato tako dobro obiskan, ker trgovstvo pri sedanji krizi ve, kak pomen imajo zanj strokovne organizacije. Vse kaže, da živimo v resni dobi krize. Zgled lesne stroke kaže, da v dobrih časih ni bilo mogoče priti do organizacijskega dela. Kar sc tiče obrtnega zakona jc mnenja, da naj bi bil ta zakon okvirni, kakor tudi drugi, ker ne gre, da bi zaradi različnosti stopnje v gospodarskimi razvoju bili deli države prikraišani na škodo drugih. Posebno pj-zornost je treba posvečati vprašaniu naraščaja. Kdor ima vajence za sluge, škoduje stanu. Zato je treba v novi obrtni red sprejeti določbe o usposobljenostnem izkazu. Trgovstvo se ne sme proletarizirati. Treba bo skrbeti za njegovo preskrbo v starosti in bolezni. Treba bo nadaljevati že načeto delo v tem oziru. Tudi Trgovski dom še ni plačan, vendar se zaveda, da zaenkrat ni mogoče zahtevati vel kih doklad. Zvezni občni zbor se bo bavil predvsem z gospodarsko depresijo. Na drevnem redu so referati p pridobnini. katere c'obre in slabe strani so se izkazale, nadalje o telefonsk'h razmerah v naših krajih in o kreditnih razmerah zlasti glede višine obrestne mere. Kakor na vseh prejšnjih občnih zborih, tako bo tudi sedaj govora zopet o konsu-mih in zadrugah. Kar se davkov tiče, pa moramo odločno povedati, da se naj investicije krijejo z dolgoročnimi posojli. Davčna uprava pa naj se zaveda, da prenapet lok poči in da neznosne dajatve uničujejo eksistenco trgovine. 27.1S25, Madrid 53.90, Amsterdam 208.70, Berlin 123.64, Dunaj 73.07, Stoekliolm 139.125, Kopenhagen 138-95, Oslo 138.975, Sofija 3.76, Praga 15.375, Varšava 58.175, Budimpešta 90.525, Atene 6.75, Carigrad 2.465, Bukarešt 3.09, I ielsingfors 13.075, Bue-nos-Aires 171.43. Vrednostni papirji Tendenca za domače državne papirje je osiala v glavnem neizpremenjena. Med dolarskimi papirji pa je bila slabejša tendenca za 8% Bler in 1% posojilo DHB 7% Blerovo jiosojilo je v primeri z včeraj zelo nazadovalo, kasneje pa se je zopet popravilo. Prometa je bilo v Zagrebu več v dolarskih papirjih, manj pa v vojni škodi in v investicijskem posojilu. Belgrad pa izkazuje razmeroma znaten promet v vojni škodi. Bančne delnice so ostale v glavnem ne-izpremenjene in beležijo zaključke. Poljo-, limonin Jugobanka. Med industrijskimi delnicami je oslabel Slaveks od 40 na 39 in 38. Druge delnice so ostale v glavnem neizpremenjene. Zaključki so bili le še v osješki Šečerani po 295 in v delnicah Impeksa po 46. Ljubljana. 8% Bler. pos. 94.50 bi., 1% Bler. pos. 83.50 bi-, Celjska 150 den., Ljubi j. kred. 120 d., Praštediona 920 den., Kred. zavod 160—170, Vevče 128 den., Stavbna 40 den., Ruše 220 deti. Zagreb. Drž. pap.: 7', ■ it inv. pos. 88—SS.50 (SS), agrarji 51.50—52.50, vojna škoda ar. 425.50 426 (425, 426), kasa 426—426.50, 6. 426—426.50, S"« Blfr. pos. 93—93.50 < 93, 92.75), 7% Bler. pos. 83-83.25 82.75, S3, 83.50), 1% pos Drž. hip. banke 84.25— 15 (84.875), 6% begi. obv. 67.75—63. Bančne delnice: Hrvatska 50— 60, Poljo 52—53 (52), Kreditna 119-121. Union 174—170 (174), Jugo 73—74 (73. 74), Lj. kred. 120 deu., Medjunarodna 62 den., Narodna 7825—7950, Oblina 37 den., Praštediona 925—930, Srbska 186—190, Zemaljska 140—144. industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Guttmann 128—132, Slaveks 37—38 (39, 38), Slavonija 200 den , Danica 85 bi., Drava 236—238, Sečerana Osjek 294—300 (295), Osj. ljev. 215 den., Brod. vag. 62 den., Union 70—SO, Vevče 128 den., Is is 45—50, Ragusea 370—3S0, Oce-ania 175—198, |adr. |ilov. 525 d., Trboveljska 305-312, Fmpeks 45-50 (46). Belgrad. Narodna banka 7S20 bi., 7 ?u inv. pos. 88-50—89 (230.000), agrarji 51—52, vojna škoda 426.25—426.50 (835 kom.), maj 426.75-427.25 (200 kom.), junij 427-427.25 (700 kom.), julij 427-427.50 (1200 kom.) 3% Bler. pos. 94 bi., 7'V, Bler. pos. 83— 83.50, 1% pos. Drž. hip. banke 85.25—85.75, 6% begi. obv. 68.25 (150.000). Notacije državnih papirjev v inozemstvu. London. 1% Bler. jios. 81 75- 82.75, Newyork: 8% Bler. pos. 92-92.50, 7% Bler. |ios. 91 50—92, 1% pos. Drž. hip. banke 93.50—94 Dunaj. Podon.-savska-jadran. 89.50, \V'iener Bankverein 16.05, Creditanstalt 45.50, Escoinpteges. 156, Mundus 131, Alpine IS.40. Leykam 3, Rima Mu-rany 48-30. Žitni tre Položaj za iišenico je nadalje zelo čvrst in je bilo danes zaključeno blago po 177 50 za Srbobran, za banaško blago je bil denar 177.50 brez ponudbe. Za Sombor okolico so zahtevali 160—162.50. Koruza je osiala neizpremenjena. Ravno tako tudi drugi predmeti. Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet: 16 vagonov jišenice, 20 vagonov koruze, 4 vagone moke, f vagon otrobov. Tcndenca neizpreineniena Budimpešta. Tendenca slabša; pšenica ustaljena. Promet miren. Pšenica maj 15.38—15.48, zaklj. 15.45—15.46, junij 15.10—15.35, zaklj. 15.33—15.34. rž maj zaklj. 13.70 -13 75, koruza maj 13.33—13.45, zaklj. 13.43-13.44, julij 13.66—13.78. zaklj. 13.72— 13.74, tranz. maj 10.70—10.S0, zaklj. 10.75—10.80. Hmelj BcbJija. Tržišče mirno in cene nespremenjene. Letnik 1931 v predprodaji je le malo dražji kot lanski. Anglija. Na tržišču nobene spremembe. Hmeljarji nameravajo opustiti precejšen del hmeljskih nasadov in jih nadomestili s sadovnjaki. Amerika. Pričakuje se, da bodo cene še popustile in je zato na tržišču le malo prometa, ker ni dosti povpraševanja. Prvovrstno, izbrano blago notira 20—21 Din za kg, prodala pa se še največ Oregon in Kalifornija po 14 Din, Yakima pa po 15 Din za kg. — V Kaliforniji so spomladanska dela v hmeliskih nasadih že v polnem teku. (»Slov. Hmeljar«.) £ Poslanica sv. Očeta ob sedemstoletnem jubileju sv. Antoua Padovanskcga. Acta Apostolicae Sediš prinašajo v svoji tretji številki poslanico svetega očeta škofu Eliju Dalla Costa v Padovi, ki jo je pisal 1. marca in govori v njej o jubilejnih slovesnostih, ki sc bodo vršile ob priliki 7001etnice smrti sv. Antona Pad. in proglasitve za svetnika v Padovi in njegovem rojstnem mestu Lizboni. Da bi slovesnosti ne bile samo zunanje, temveč da bi prav posebno vzpodbudile vernike, da bi posnemali svetnikov vzgled kre- : postnega življenja, da bi ne videli v njem samo čudodelnika, h kateremu se zatekaio v vseh mogočih, često le časnih potrebah, temveč v prvi vrsti svetnika, opozarja sv. oče obširno in s poudarkom na herojske čednosti, s katerimi se je sv. Anton v svojem življenju tako zelo odlikoval. Na prav poseben način hvali predvsem njegovo neomadeževano čistost, da je bil kakor angel v človeški podobi. Prav radi te čednosti je bil vreden, da se mu je prikazal otrok Jezus in se mu pustil pestovati. Kot zanesljiva opora tej čednosti se je izkazala tudi pri njem prava, globoka ponižnost, ki ga je ohranila skromnega, čeprav so ga občudovali vsi in ga je sam oče Frančišek — pol za šalo, pol zares — imenoval »našega škofa«. Ta niegova skromnost ni nikakor izvirala iz kake omejenosti ali bojazljivega značaja, saj je ob mnogih slučajih — n. pr. nasproti proslulemu Ezelinu — nastopil z vso resnostjo in odločnostjo. Drugi pripomočki, da je ohrar.il popolno čistost srca, so mu bili ljubezen do uboštva, kot ga je učil in izvajal njegov serafski oče, popolna notranja odpoved vsemu posvetnemu, strogo mrtvi-čenie in samozataja, prav posebno pa še njegovo molitveno življenje z Bogom. To neutrudno stremljenje po notranji spo-polnitvi in posvetitvi je bilo trden temelj, na katerega jc potem naslonil svoje velikopotezno apostolsko delovanje. Namesto Afrike, kakor je spočetka želel, je poslala zlasti Italija torišče njegove apostolske delavnosti. S svojimi pridigami, iz katerih ne diha samo človeška, temveč v prvi vrsti božja, iz sv. pisma zajeta modrost, je pripeljal sv. Anton nešteto ljudi zopet na pot krščanske čednosti in vrnil mnogo heretikov (katarce, albigenze, patarence) pravi cerkvi. (»Malleus hereticorumi — kladivo heretikov so ga zato imenovali in Gregor IX. ga je slavil, da je »Arca testamenti* — zakladnica zaveze.) Sam Bog je z izrednim darom, da je po niem delal čudeže, podpiral na očividen način delovanje svojega služabn;ka. Tako je postal sv. Anton za vse stanove Cerkve, zlasti za redovnike, pridigarje in misijonarje, za vse, ki sodelujejo v katoliški akciji, občudovanja vreden zgled, ki ga morajo z vso vnemo posnemati. Zdi se nam umestno, da opozorimo ob tej priliki na molitvenik »Sveti Anton Padovanski«, ki ga je po najboljših virih priredil stolni kanonik Alojzij Stroj in ga ie leta 1929 izdala Jugoslovanska knjigarna, da bi imeli Slovenci ob 7001etnem jubileju res dobro knjigo o tem tako priljubljenem svetniku. Vse, kar poudarja v svoii poslanici sveti oče, je v slovenskem jubilejnem molitveniku res lepo podano, saj vsebuje doslej gotovo najlepši in najbo Ijši svetnikov življenjepis v našem ieziku in vse pobožnosli in molitve, ki naj v jubileinem letu poživijo češčenje sv. An'ona in prinnmoreio k no-globitvi verskega živlie^a, kar je tudi prvi in glavni namen katoliške akcijc. Samo Bayer-jev križ na Aspirin tabletah je porok za njihovo pristnost. Trbov t'e demsko izobraženega človeka. Kakor sedaj vidimo, veljajo za nekatere druga pravila olike kakor zu navadne Zemljane. Poslovilni večer, ki so ga v lepem številu posetili tudi Nemci, je potekel v pravem odkritosrčnem, prijateljskem razpoloženju. Vrstile so se orkestralne in pevske točke, deklamu-cije in govori. Prav prisrčen in lep je bil govor g. arhidiakona Tovornika, ki se je poslavljal od svojega dobrega prijatelja in pomočnika v dušnem pastirstvu. Nadalje je govoril odvetnik dr. Macaroi in poudarjal njegovo priljubljenost in delavnost. V imenu katoliškega izobraževalnega društva, pri katerem je g. vikar najbolj deloval v raznih odsekih, pa mu je govoril v slovo predsednik g. Jožef Šar-! lah. Podčrtal je nesebično delo duhovnikovo za ljudstvo. Nazadnje je povzel besedo g. vikar sam. V toplih besedah se je zahvalil župljanom za ljubeznivost in naklonjenost in jih navduševal, da naj tudi v bodoče neustrašeno stojijo na strani svojih dušnih pastirjev. Duhovnik svojega ljudstva ne bo v nobeni stiski zapustil; saj ve, da je z njim in njegovim ljudstvom — Bog. — Dne 1. maja t. 1. nastopi g. vikar Julij Vajda župnijo Prihov-o. Naj dobri Bog tudi v bodoče blagoslavlja njegovo delo v božjem vinogradu. Prihovski župniji iskreno čestitamo! Slovemgmdec Okrožni svet fantovskih odsekov in prosv. društev slovenjgraškega prosvetnega okrožja se je vršil preteklo nedeljo. Svoje zastopnike je poslalo 6 društev s 25 udeleženci, ki so z zanimanjem sledili predavanjem dr. I.eskovarja ml. o športu in dr. Vatovca o prosveti in zadružništvu. Sledila je stvarna debata in poročila posameznih zastopnikov o delovanju društev in medsebojnih odnošajih društev do centrale P. Z. v Mariboru. Ves potek okrožnega sveta je napravil na predavatelje kakor ludi na udeležence najboljši vtis ter bo prav gotovo rodil najboljše uspehe. Okrajni sanitetni referent g. dr. Pohar jc odšel na parmesečni strokovni tečaj v Zagreb. Na-domestuje ga g. dr. Flis, okr. san. ref. iz Prevalj. Komisijski obhod novo projektirane banovin-ske ceste Šoštanj—St. Vid, oz. Družniirje—Velunja —Črna se je vršil pod vodstvom tehn. izvedencev banske uprave, odbornikov cestnega odbora Slo-venjgradec iu zastopnikov zainteresiranih občin. Proga Šoštanj—Št, Vid bi bila precej krajša in cenejša, ni pa tako prometna ter bi služila samo za zvezo s Črno kakor tudi samo za dobrobit ene ob-j čine, dočim je proga Družmirje, Velunja za 2 km daljša in dražja. Nasprotno pa je na tej progi tudi silno razvit promet ter veže šest občin, zalo se je komisija izrekla za to progo. — Izvajanje ljudskega dela v območju okr. cestnega odbora se prične 4. maja. Občni zbor sadjarske podružnice za slovenj-graško okolico in kmetijskega odbora v Slovenj-gradcu bo v nedeljo 3. maja ob 10 dopoldne v dvorani okrajne hranilnice z običajnim dnevnim redom. Člani in drugi kmetovalci vljudno vabljeni. Občni zbor krajevne zaščite dece in mladine se vrši v četrtek 30. t. m. ob pol 18 v razpravni sobi okr. sodišča. Šoštaii Podpora rudarjem. Za siromašne rudarje jo podelila banovina 20.000 Din, občina I rbovljo tudi | 20.000 Din, Delavska zbornica 17.000 Diu, skupaj 57.000 Din. Denar je prejela občina. Ta podpora se bo delila po sledečem ključu: Poročeni, ki niso | dosegli v času od 1.—15. aprila zaslužka 350 Din, ' dobe z enim ali dvema otrokoma 55 Din, do petih otrok 85 Din, nad pet pa 120 Din. Vsi sedaj reducirani domačini pa po 00 Din. Podpore s*' bodo delile v nakaznicah na živila, ki jih dobe delavci vsak nn svojem obratu v četrtek 30. t. m. Vsak | mora pri prejemu izkaznice navesti trgovca, pri I katerem nabavlja življenjske potrebščine. Županstvo poziva vse v Trbovlje pristojne i vojne obveznike, rojene leta 1000, 1901. 1902. 1903, 1904, 1905, 1900, 1007. 1908, 1909 iu 1910, da se zglasijo z vojaškimi dokumenti takoj in sicer najkasneje do 15. majnika 1931 v pisarni voja sega oddelka soba štev. 2 občine Trbovlje. Ilrastničaiii v občinski pisarni v Hrastniku. Od letnika 1900 do 1905 pridejo v poštev samo oni, ki o bili sposobnim spoznani in od letnikn 1900 do 1910 vsi sposobni in začasno nesposobni. — Proti onim j obveznikom, ki bi se temu pozivu pravočasno ne odzvali, so bo postopalo v smislu tozadevnih vojaških predpisov. Cesto v Savinjsko dolino so začeli pomalem urejevati. Ker delajo le v malem obsegu, bi bilo predvsem želeti, da bi najprej preložili del eeslo od Trbovelj proti Oaberskonni. ker je ravno ovi-: nek pri Mnllovi trgovini najbolj nevaren Nevihta. V torek popoldne j" med gromom in bliskom privršala nevihta, ki je v četrt ure pobelila s točo ves severni del Trbovelj m hrib« naokoli. Še danes je vse belo, kot da bi bil zapadel sneg. Umrl je posestnik in gostilničar Alojz suhi. Mož je začel iz. nič in si je s svojo neumorno delavnostjo pripravil lepo premoženje. Naj v miru | počiva! Prosvetno drušlvn gostu:c v nedeljo 3. maja v Št. IIju pri Velenju. Vprizorilo bo igro Materin blagoslov« in še dodalo nekaj drugih točk. Prireditev se vrši v Društvenem domu. Na sledu? V teku aprila so bile izvršene v nekaterih hišah razne tatvine, ki so najbrž delo domačih ljudi. Pred dnevi je neka gospa obljubila denarno nagrado onemu, ki izsledi ukradeno dragoceno jedilno orodje Javil sc je neki delavec in se v spremstvu orožnika podal v gozd Široko. Tam jc hitro izkopal in našel nekaj ukradenih predmetov. Orožni:,Ivu pa se je ta hitra najdba zdela le malo sumljiva in jc najditelja aretiialo. Sum orožnikov pa šc podpiiajo neke druge indiciic, ki bodo najbrž dovedle do razčiščenja tc skrivnostne za- Kranj Strelska družina v Kranju priredi v nedelje 3. maja ob 2 popoldne kot zak'juček sobnega streljanja strelsko tekmo z ma'okaliber;,kimi puškam na vrtu hotela Stara Pošta«. Str, Ijalo rt bo n;' daljavo 18 m na ?0krožnc tarče. Marjanco, uboinc tarčo in bežečega jelena, .i vsako tarčo so dolo cena darila in pa diplome. Serija 5 strelov 3 Din bežeči jelen serija 3 streli 3 Din. Zvečer ob lr razdelitev daril in diplom, istočasno sc bodo tud razdelile diplome vsem nagrajenim strelcem lan ske strelske tekme v Stružcvem. Vabljeni vsi čla ni kakor tudi nečlani. Po razde itvi daril prostr zabava v restavracijskih prostorih. V slučaju s'-, bega vremena se tekma preloži na drago nede i o dne 10. maja. St. Jernej Kon iice Slovo g. vikaria Julija Vaidc Poslovilni večer, ki so ga Konjičani priredili preteklo ned -ljo svojemu dosedanjemu g. vikarju, |e na prav pii-srčen način pokazal, kako io bil pri vseh župlja-nih priljubljen, med katerimi je nad tri leta vzorno deloval. Velika dvorana Kato'iškega društvenega doma jc bila polna ljudi, ki so nrihiteli iz vse žun-nije, da dajo še enkrat izraza svoji hvaležnosti do duhovnika in se zahvalijo odhajajočemu g. v kar;u za vse obilne duhovne in telesno dobrote, ki jih je v tako obilni meri delil mej nie. Že prejšnji petek so se poslovili od njega otroci dekliške šole. Kako ganljivo je bilo lo slovo, pove 'ahko vsakdo, ki je bil zraven. Otroci so jokali in solze so zadušile njihove poslovilne besede, ki bi jih radi povedali v slovo svojemu ljubljenemu g ka'ehc!u. Otroške solze povedo dovolj jasno kako prisrčno razmerje vlada med njimi in katehetom. Če pravimo, da se je na poslovilnem večeru zbrala okrog njega vsa župnija, moramo resnici na Fuho in zaradi točnosti poročila tudi omeniti maihno izjemo, ki jo je tvorila le peščica ljudi, katera ob vsaki priliki »podpira« duhovnikovo delo s tem, da mu skuša vzeti ugled pri lju lstvu. Tiste peščice torej ni bilo pri slovesu, četudi je bil g. vikar do vsakega človeka v župniji — brez izjeme — vljuden, prijazen in takten, tudi do tist-h, ki so mu pri njegovem delu metali polena pod noge. Ml bi to mirno prezrli, ako se ne bi pred časom v Ko-niiruh zgodilo, da jc nekdo hotel učiti olike aka- Občni zbor Konzumnega društva ki se je vršil v nedeljo, je pokazal razveseljivo dejstvo. Kljuli denarni krizi se jc promet od lanskega leta precej dvignil. Načelstvo v polni meri vrši svojo dolžnost Naj še nekateri člani pokažejo malo več zadružne discipline. Za žegianje pri podružni cerkvi sv. Jurija v Orchovici je bilo duhovno op avilo zjutraj in ob IU Zjutraj je maševal g. dr. Kulovec, nMo pa je imel v šoli predavanje, ki je bilo zelo dobro obiskano. Njegova izvajanja so navzoči vzeli z odobravanjem na znanje in z željo, da bi se kmalu uresničila. Nes eče pri živini se žal le prepogosto dogajajo. Pred par dnevi je poginil posestrici Banič iz Drame konj, v nedeljo sta pa poginili kravi posestnikoma Frankotu iz Šmarja in Jankoviču iz St. Jerneja. V današnjih časih je to velik udarec, in posestnik, ki je že zadolžen, ho tako nesrečo res težko prebolel. Zato bi bila zamisel ustanovitve zavarovanja živine za sluči.j nesreče prav umestna. Se je sicer o tem vprašanju že parkrat razmotrivalo, pa se bo treba najbrž o tem še večkrat posvetovati, pieden bo prišlo do uresničitve. Obrtno nadaljevalni tečaj je zaključen V nc deljo so gojenci in gojenkc tečaja razstavili v sob nekaj risarskih del. Razstava je obiskovalcem ugajala. Olroškl vrtec bodo otvorile :'Opet šolske sestre de Notro Dame s 1. maiem. Leni je posečalo vrtec okrog 50 otrok. V gnojnico je padel Kolegarjev otrok iz Dol Brezovice, star 16 mesecev. V nedeljo se jc igral pred hišo. Zašel je na dvorišče in padel v gno;-nico. Nesrečo jc zapazila stara mati, ki ga jc br rešila neprijetnega položaja. Iskati so morali zdravniške pomoči. Rusija v katakombah Še žive milijoni in milijoni ruskih kristjanov, pravoslavnih iu katoličanov, a to ni več prejšnje javno krščansko življenje, to jo življenje v katakombah. Kristjanov je še toliko milijonov, da jih morajo boljševiki še trpeti, čeprav bi jih najrajši takoj vse uničili in pobili, ako hi jih mogli. Med temi milijoni je veliko število odličnih iu junaških duš, utrjenih v boju in pripravljenih za mučen i-štvo. Kar jo bilo slabotnega in površnega, je odpadlo ali se je odtegnilo. Boljševiški hrez-božniki pa z budnim očesom pazijo, da l>i vse vplivnejše iu močnejše kristjane poza-prli ali postrelili. Čutijo, da je krščanstvo še močno iu večkrat tožijo, da se jim krščanski Rusi »besno« upirajo. V ognju preganjanja se krščanstvo oči-šča in utrja. Dogaja se. da možje zapuščajo službe in zaslužek, obesijo križek okoli vratu in nalašč očitno hodijo v cerkev, pripravljeni pretrpeti tndi ječo, pregnanstvo ali smrt za Kristusa. Število katoličanov se je skrčilo, predvsem pa število katoliške duhovščine. Boljševiki dobro poznajo moč katoliške cerkve. Zato se proti katoličanom bore še bolj srdito. — Katoličani ne morejo prav nič poskrbeti za i duhovniški naraščaj. Velika težava je tudi to, i i da katoličani v Rusiji malokje žive v večjih skupinah; večinoma so daleč razkropljeni | med drugoverci. Rusko pravoslavje ima to ugodnost, da so pravoslavni po vsej Rusiji v veliki večini. Tudi pravoslavni ne morejo vzgajati duhov- j niškega naraščaja, a doslej so dobivali du- 1 hovnike izmed izobraženih vnetih vernikov svetnega stanu, število duhovnikov iu vernikov se je skrčilo, a versko življenje je napredovalo. Posebno napreduje mesečno in tedensko prejemanje svetega obhajila, kar je bilo prej velika redkost. Samostani so vsi zatrti; po večini so razgnani tudi vsi redovniki iu redovnice, ki so se še skrivali v obliki obrtnih in gospodarskih zadrug. Zato pa v vseh večjih župnijah nastajajo skupine izbranih vernikov, ki med svetom žive napol re-dovniško življenje in se popolnoma posvečujejo za čast božjo in ljubezni do bližnjega. | Ze dvo leti se ne more tiskati noben verski i list in nobena verska knjiga, verski letaki in I oklici. V katakombah raste nov rod, podoben j prvim kristjanom. To je ponižen, a pogumen | rod, brez sovraštva do svojih preganjalcev, a poln ognja za obrambo vere. Ta rod se pri- pravlja za tekmo z boljševiškim naraščajem. Velika slabost ruskega pravoslavja so mnogi notranji razdori v ruski cerkvi. Tudi v katakombah poleg cerkvene skupine rastejo razne skrivnostne (mistične) in krivoverne verske ločine (sekte). Mihael Artenijev in nmogi drugi Rusi še vedno upajo, da bo rusko krščanstvo po tolikem trpljenju prišlo zmagovito iz katakomb in da bo očiščena in prenovljena krščanska Rusija zopet z nekdanjim sijajem slavila Kristusovo Vstajeuje. Skozi hrup in vrvenje velemestne Moskve, skozi rjovenje avtomobilov iu tovaren, skozi bogokletne krike komsomolcev, skozi preklinjanje, stokanje in grgranje umirajočih se še čujejo glasovi zaupne molitve: K tebi, Bogorodica, se marljivo zatekamo, grešni in ponižni skesano padamo pre.l teboj in kličemo iz globočine duše: Kraljica, pomagaj nam, usmili se nas, poginjamo od množice grehov. Ne zavrzi svojih služabnikov praznih; saj v tebe imamo edino upanje. — Zadeva Rusije ,je zadeva vesoljnega krščanstva in vsega človeštva. — (Iz revije Kraljestvo božje«, glasilo Apostolstva in bratovščine sv. Cirila in Metoda.) Nerodnost! na odra Usoda letalcev. Dve sliki, ki označujeta usodo letalcev: na levi razbito letalo, s katerim se je smrtno ponesrečil angleški letalski maršal Holt — na desni padec ameriškega letala na neko hišo, pri čemer je ostal pilot popolnoma nepoškodovan. Slavna angleška gledališka igrnlka Miss Marjorie Mars je nekoč igrala vlogo histerične ženske. Med predstavo pa se je tako vživela v vlogo, da je v resnici postala histerična, da je pokvarila vso predstavo. Vendar pa to ni morda osamljen slučaj, ne, režiserji vseh gledališč vedo za slične slučaje, ki so se dogajali v vseh časih. Ko so v Covent Garden gledališču dali Wagnerjevo opero »Ring«, je znan igralec imel vlogo zmaja. Ko je njegova iztočnica prišla na vrsto, je na grozo opazil, da »zmaj-: ne more odpreti čeljusti. Že to je bilo silno livarno za predstavo, toda še hujše je sledilo. Igralec je namreč zlezel naprej, da bi mehanizmu odpomogel, a šel je predaleč. Ko so se čeljusti odprle, je bil igralec čisto spredaj in publika je imela ta večer velezabavno predstavo. Vsakdo, kdor pozna Shakespeare-ove »Vesele žene vindsorske« ve, da je Falstaff velik in korpulenten. Skoraj vsak igralec Fal-staffa po svetovnih odrih mora biti toraj »močan« mož, ako to ni po naravi, pa si pomaga Tonr Canzoneri, italijansko - ameriški svetovni mojster v lahki atletiki, je v čikaškem stadionu premagal Angleža Jacka Kid Berga. na umeten način. Igralec, ki ni bil iz vrste debeluharjev, si je pomagal tako, da je pod obleko oblekel gumijasto oblačilo, ki se je dalo napihniti kot zračna cev motornega kolesa. Vse je šlo dobro, tudi pri reprizi, ko pa je Falstaff nastopil tretji večer, je pa naenkrat vidoma začel kopneti, bilo ga je vedno manj, tako, da je končno ostal na odru samo še suhljat možiček. Občinstvo se je ta večer valjalo od smeha in predstava je bila prekinjena. Ko so potem stvar preiskali, so našli, da je ventil na gumijevi obleki spustil in zrak je seveda izpulitel. V neki sceni nastopi umetni slikar s štafeto, na kateri je platno, ki je s hrbtom obrnjeno proti publiki. Slikar dogotavlja veliko inoj-slersko delo in ko nastopi njegova oboževau-ka, občuduje umetnost in hvali na vse preteke. Nekoč pa je platno zagrmelo na tla z licem navzgor tako da je občinstvo videlo, da. je platno prazno. Seveda je bilo tudi v tem slučaju smeha več kot dovolj. Sv. oče papež zapusti Vatikan. Papež Pij XI. je po podpisu lateranske pogodbe drugič zapustil Vatikan. Podal se je s svojim spremstvom v avtomobilu k blagoslovitvi nove zgradbe, v kateri bodo nastanjene ustanovo za razširjanje vere. Kupčija z ukradenim otrokom Gospod Brinovar, ali Vaša hčerka igra tndi Chopena ?< »No, mislim da tudi. Vran pa, da najrajša igra klavir.« Jark Diamond, kralj ameriških tihotapcev, je bil šele pred par tedni izpuščen iz bolnišnice, pa so i ga že v Ncwyorku napadli sovražni banditi in ga s streli iz samokresov nevarno ranilL Gosp. N. Jorga, predsednik romunske vlade po prvi seji min. svela med osebjem tiskovnega urada. Krutost ameriških paragrafov Koncem lanskega leta je sprejela neka bolnišnica v kanadski deželi Ontario padavici podvrženo 19 letno Angležinjo. Prišla je v Kanado iz Londona kakor malo dete. Kmalu je izgubila starše in si težko služila kruh, dokler ni onemogla. Oblasti so ugotovile, da kljub dolgemu bivanju v deželi nikoli ni vložila prošnje za kanadsko državljanstvo. Nn temelju te ugotovitve so vkrcali težko bolno dekle na parnik in jo izgnali v Anglijo, kjer ni imela nobenega sorodnika ali znanca. K sreči so zvedeli za zadevo dnevniki. Poslanci v kanadskem parlamentu so vložili protest, in je reva potem smela ostali v Kanadi... Zaničevani zastopniki rumene rase trpijo še več pod brezdušnim formalizmom oblasti. Kitajec, ugleden trgovec Vong-Šung-Fung, j kanadski državljan, je leta 1024 bil na obisku v stari domovini in tod za 100 dolarjev pri ubogih sorodnikih kupil 13 letno dekletce. Priglasil jo je pri povratku v Kanado za svojo hčer. Mala Kitajka je zrastla, se pred dvema letoma poročila s Kitajcem, kanad- J skini državljanom in ima zdaj sina, ki je seveda podedoval očetovo pristojnost. A na ne- i srečo te družine so izvedele oblasti, da je ' pred leti stari Vong nezakonito prekoračil za Kitajce določeno kvoto, ker je dekletce izdal za lastno hčer. Sedanja žena in mati kanadskih državljanov je morala zapustiti deželo kot nadležna tujka in pritožba pri sodišču je ostala brez uspeha ... Islo ozkosrčno neizprosnost kažejo tudi oblasti v Zedinjenih državah. Neki Japonec, ki biva v Newyorku, je lani iz domovine naročil svojo soprogo. Vkrcala se jc * Jokohami na japonski oceanski parnik in seveda imela potrebno dovoljenje za prihod in bivanje v Zedinjenih državah. Na nesrečo uboge ženske so jo med potjo presenetile porodne bolečine. Povila je moško dete nekoliko dni pred prihodom parnika v ameriško pristanišče. Oblasti na Otoku solz so novorojenčku prepovedale bivanje v Zedinjenih državah, češ da je rojen v tujini. Če bi se rodil na ameriškem parniku, ki tvori del ozemlja Zedinjenih držav, bi bila stvar drugačna. Nesrečni Japonec je vložil prošnjo pri osrednji vladi v \Vashingtonu in dobil odgovor, da ne more kršiti kvote. Mati z otrokom jo morala nazaj na Japonsko. Oče je videl novorojenčka samo oddaleč skozi ono rešetko, kjer se po- govarjajo novi priseljenci s svojci v Castle Gardenu, kjer čakajo, da dobijo dovoljenje za prihod v Ameriko ali pa odlok, da so zavrnjeni ... Življenje v Novem svetu je ponekod še neusmiljenejše nego v naši stari Evropi. Poroka dednega princa Hohenlohe-LangRnhurg s princezinjo Margareto Grško. V gradu Langenburg je bila poroka dednega princa Gotlriedn Hohen-jobc-Langenburg s princczinjo Margareto Grško. 2000 tet staro pokopališče Nove stavbe ob Angeljskih vratih v Rimu so po dolgem času nudile priliko za razkopa-vanja na Vatikanskem ozemlju. Znanstveniki so ugotovili ostanke razsežnega rimskega pokopališča, ki jo moralo nastati koncem I. stoletja naše dobe in je bilo namenjeno revnejšim slojem, plebsu. Zidarji so do sedaj našli 45 kolumbarijev, ki vsebujejo po 10—12 žar s pepelom. Poznejše grobnice iz III. stoletja imajo že zidne vdolbine, kakor jih poznamo iz katakomb, poslikane stene in mozaična tla. Posebne odprtine v tlaku vodijo v tesne podzemeljske prostore z osUinki ožganega lesa in kosti. To so shranjeni ostanki pogrebne grmade, dočim so postavili žaro s pokojnikovim pepelom v vdolbino kolumbarija. Kakor dosedanje najdbe, kažejo tudi nova razkopavanja, da je tvoril Vatikan v rimskih časih razsežno predmestno pokopališče. Po klancu navzdol je peljala proti Rimu slavna Via triumphalis. Zmagovalci so torej nastopili svojo pot sredi grobov revnega ljudstva, ki sta inu oznanjala evangelij apostola Peter in Pavel. Tu je nastala nad ostanki inučeniškega apostola skromna cerkev sv. Petra, ki sta jo pozneje izpremenila Michel Angelo in Bernini v svetovno umetnino. Angleške oblasti so zaprle v Sussexu zakonca Badwella, poklicna berača. To se jo zgodilo na zahtevo Društva za varstvo trpinčenih otrok, ki je Bad\vellu odvzelo 18 mesecev starega fantka. Pri zaslišauju se je izkazalo, da je Bad-well otroka kupil za dva funta sterlingov od drugega berača. S tem ga je dobil v popolno lastnino. Ta drugi berač pa je otroka kupil od ciganke za dva šilinga, t. j. 30 Din v našem denarju. Ciganka je otroka nekje ukradla. A je niso mogli dobiti. Beraška zakonca sta bila obsojena na mesec dni prisilnega dela. Otrok je izročen zavetišču. Mesto na ledu Moskovska »Izvjestija« poročajo: Osem kilometrov proč od Novosibirska grade čez reko Ob mosL ki bo dolg nad en kilometer. Ker je v tem času Ob še zamrznjen, so si do. lavci, katerih je okrog 3000, postavili na ledu sredi reke kar celo naselbino, ki je z ozkotirno železnico zvezaua z obalo. Gre jim sedaj, da kolikor mogoče hitro zabijejo pontone, in sicer prej, preden se bo začel led tajatL Če se jim to ne posreči, bo besni element porušil vse, kar so čez zimo naredili. Položaj te naselbine na ledu je tem opasnejši, ker *o se dela zakasnila za 14 dni. Smešnice pa »Juha! — »Juha sle rekli? No, potem sem se večji del svojega življenja vozil po juhi.« ?Pa imaš lepo novo denarnico.« »Res. Žena mi jo je podarila za god.< >Hm, ali je bilo knj notri?« :-0 ja. račun za denarnico.« Va rcen..« in prekrasen za oko! i Med Clievrolctovimi avtomobili floldte model, ki želite — s karoserijami, Li jiL je nnprnvil zuainpntU konstruktor linro.erij Finlirr. 9 novih 6-cilincIrsJiih luJ^sasnih modelov po iuJovUo nizkih cenah VARČNOST jc postala moda sirom sveta. Vse povsod hočejo ljudje dobiti kar največ za svoj denar. Pri avtomobilih je Chevrolet tisli? ti popolnoma ustreza tej težnij. D ruz-ba General Motors je že pred nekaj leti sklenila napraviti \ Chevro letu tak avto? bi naj ustreza v vsem? česar si more avtouiobi- list želeti — in ki stane čim manj. Chevrolet ima šcstcilindrski motor — kakršne »radi General Motors — in Fislierjevo karoserijo. Imejte to v mislili — potem pa stopite k našemu zastopniku in povprašajte po njegovi ceni. In še to: ta avto je na vožnji zelo poceni in porabi presenetljivo malo olja in bencina. C H E V R O L E T GENERAL MOTORS CONTINENTAL S. A. Iz raznih krajev Bled. Prometno in olepševalno društvo na Rečici, ki je navezano samo na majhno članarino, priredi prihodnjo nedeljo, 3. maja, v hotelu »Tri- f glav« zabavni veter, da poveča svoje dohodke. Steza na razgledišče Kuhavnico se je v preteklem i poletju sicer z mnogimi stroški napravila, a postaviti je še treba uto, da bodo obiskovalci varni pred dežjem in marsikaj je treba urediti, kar stane ! denar. Članarina 5e ne zadostuje za nove klopi, j ki se bodo postavile ob jezeru. Napisnih tabel in markacije še marsikje manjka, /.ato so vabljeni vsi prijatelji društva, da pridejo na zabavni večer in pomorejo društvu do večjih dolodkov, Vrhnika, Starovrhniški gasilci- so zelo podjetni. Šele pred kratkim so si popolnoma preuredili svoj dom, v nedeljo, dne 3. maja, pa se bo vršila slovesna blagoslovitev zastave. Ob pol 3 popoldne bo pri gasilnem domu sprejemanje gostov in ostalili društev župe, ob 3 pa bo v podružnični cerkvi slovesno blagoslovil zastavo gosp. kanonik dr. Mih. Opeka. Po tej slovesnosti sc vrši pri domu prosta zabava. Pri vsej slavnosti bo sodelovalo vrhniško godbeno društvo. Borovnica. V ponedeljek je prevzv. g. škof j dr. Rozman opravil v naši fari vizitacijo in sv. bir- \ mo, čije zakrament je podelil 262 otrokom iz borovniške fare ter nekaterim iz sosednjih far. Nevlje pri Kamniku. Ljudsko štetje je pri nas končano. Občina Nevlje šteje 757 prebivalcev, 364 j moških in 393 žensk. V občini je 155 družin, ki ! stanujejo v 136 zgradbah. Šmarjeta. Dne 3. maja se otvori v Šmarjeti j nedeljski tečaj za izdelovanje torbic iz motvoza. Torbice se bodo izdelovale v raznih barvnih kom- ! pozicijah z lesenimi ročaji, pripravne bodo za na i trg in za otroke za malico (Jausetaschchen) v raznih velikostih. Učenk se je 20 sprejelo. Poučevala bo gospa Marija Beretič, ki bo imela tudi na vele-sejmu v Ljubljani svoj paviljon teh izdelkov. Mozirje, Dne 26. aprila je umrla vzorna mladenka Pepca Lekše v 17. letu starosti. Bila je pridna delavka v Katoliškem prosvetnem društvu. Za njo žalujejo starši in bratje. Naj počiva v miru. Preostalim naše iskreno sožalje! — Glede novega pokopališča smo izvedeli, da je zadeva na merodaj-nem mestu ugodno rešena. V kratkem se bode lahko pričelo z ureditvijo. — Jurjev semenj se je vršil letos v znamenju gospodarske krize. Blaga je bilo dovolj na razpolago, a odjemalcev malo. Živine je bilo razmeroma dovolj, toda nobenih pravih kupčij. Cene živini so bile zelo nizke. Pitani voli so bili 30 4.50 Din kg. Kako naj izhaja naš kmet? Kar ■ma on na prodaj, nima nobene cene, blago pa, katero on rabi, je glede cene še vedno na isti višini. Slovenjg* adec. V nedeljo nas obišče pevski odsek društva nižjih poštnih uslužbencev iz Maribora in sicer le v slučaju lepega vremena. Sevnica ob Savi. Dne 27. aprila 1931 je bil naš trg ves v zastavah. Okrog 18 pa se začno zbi- rati vozniki na trgu z okrašenimi vozovi in povrhu še godba. Pa sem zvedel novico: Vodovod je prišel! Zdaj ga bodo pa z železniške postaje prepeljali v trg. Pa na nesrečo je ravno med nakladanjem počila glavna vodovodna cev in vlila se je ploha, ki je krstita naš vodovod. Neustrašeni čakamo, da so cev zamašiti nebeški monterji in nalo/ili smo srečno naš vodovod na 13 voz. Pa ta nesrečna, št. 13 jc ponovno prinesla nesrečo; kajti komaj smo vodovod ob milih zvokih tukajšnje godbe pripeljali v trg in se po krepkih pozdravnih besedah gospoda župana, ki so veljale vodovodu in tržanom, hoteli malo pokrepčati vsled naporne vožnje, je zopet počila glavna cev in voda je razmetala raz mize na trgu vse steklenice in kozarce, ter pognala vse voznike in gledalce v divji beg. Tako jc že ob pri-vozu pokazal vodovod svojo moč in upamo, da bomo v kratkem imeli še par talcih parad, ker pravijo, da še ni ves vodovod tu, ampak pride šc v treh vagonih, pa še menda ne bo cel. Dobro bi tudi bilo, če bi se tisti pošiljatvi priključil še en vagon z denarjem. Ljutomer Izenačenje obrestne mere. Porodila se jc misel, da bi bilo najbolje, ako se denarni zavodi v okraju ljutomersko-radgonskem prijateljsko med seboj dogovorijo radi izenačenja obrestne mere za vloge. Bil je sklican skupni sestanek, katerega pa se niso udeležili vsi zavodi. Tako je ostalo pri starem. Še naprej bomo trgovali z vlogami. Še mnogo zadružnega duha nam manjka. Cven je velika in dolga vas, eno uro hoda od Ljutomera. Skupaj z Moto in Krapjem tvori svojo upravno in šolsko občino. Ko je prišel glas o združitvi občin, so rekli Cvenarji, da hočejo tako ostati. Prosvetno društvo vprizori v nedeljo 10. maja v Katol. domu lepo zgodovinsko igro »Sv. Elizabeta«, v proslavo njene 7001etnice. Spori OTVORITEV KOLESARSKE SEZONE NA GORENJSKEM. Agilna kolesarska sekcija SK Bratstva« na Jesenicah je priredila v nedeljo 26. t. m. otvoritveno dirko na progi Jesenice—Lesce in obratno Najboljši čas dneva je dosegel gosp. Ivan Gregorič (SK Disk, Domžale) v juniorski skupini. Dosege! je povprečno brzino 30 km 400 m na uro. V glavni skupini je startalo 5 tekmovalcev, ki so dosegli naslednje rezultate: 1. Rozman Štelan, Perun, Maribor, 1.2.52. — 2. Jager Josip, Velo - bataljon, 1.2.52 'U.. — 3. Valant Ivan, Motokoles. Ilirija, t.2.52»/r,. — Poličar Franc, SK »Bratstvo« 1.2.52»/.-,. — Žgur A'eks, ASK Primorje, Ljubljana, 1.4.7. — V skupini juniorjev je startalo 9 vozačev: 1. Gregorič Ivan, SK Disk, Domžale 1.2.17. — 2. Sušnik Stanko, Zagorje ob Savi 1,5.23. — 3. Bertoncelj Ivan, ASK Primorje 1.6.32. — 4. Grabeč Ivan, ASK Primorje 1.8.46. — 5. Kuhar Franc, SK Disk 1.9.23. — 6. Lenček Ivan, SK Disk 1.10.37. — Prireditev je uspela dobro. ASK Primorje — lahkoatletska sekcija javlja svojim članom, da se vrše treningi na igrišču vsak ponedeljek, sredo in soboto od 3 naprej. Za one, ki so zaposleni v uradih, se vrše treningi v navedenih dnevih od 6 naprej in v nedeljo dopoldne. ASK Primorje vabi vse one, ki sc zanimajo za lahkoatletski šport, da se vpišejo v njegovo sekcijo, ki uživa sloves ene najboljših v državi in je letos nanovo opremljena z orodjem in opremo. Športni odsek KPD Jesenice. SO Borec, priredi v nedeljo dne 3 maja ob 10 dopoldne stafetno tekmo okoli mesta Jesenic. Proga meri 2800 m. V štafeti sc tekmuje za prehodni pokal SO Borca, ki preide v trajno last po 3 kratni zaporedni zmagi ali 5. v presledkih. Zmagovalec vztrajnoslnega teka pa prejme darilo v trajno lasi. Pokal in darilo sta razstavljena v podružnici »Slovenca« v hotelu »Triglav«. Tozadevne prijave sprejema More Andrej, Jesenicc-Fužine 88 do petka 1. maja, poznejše prijave so dvakratne (25 Din — 50 Din). Vabljeni vsi klubi in društva. — SO Borec, Jesenice. Radio Postaja za televizijo. V Nemčiji gradijo postajo za televizijo (daljezorstvo) v Doberitzu. Dela so že zelo napredovala in nadejajo se, da bo postaja v kratkem že lahko pričela z oddajanjem. Pogovor po radiu. Na Švedskem sta se dve osebi pogovarjali brez telefona. Ena se je nahajala v Stockholmu, druga v Goteborgu. Razdalja med obema mestoma znaša 500 km. Posredovali sta obe odajni postaji imenovanih mest. Vsaka oseba je namreč govorila v mikrofon in istočasno poslušala oddajo druge postaje. Poskus, dasi brez praktične vrednosti, se jo popolnoma posrečil in je vzbudil v krogih švedske -adiofontje veliko senzacijo. Propaganda za radio. Italijanski radio se le s težavo širi. Znano je namreč, da se večina življenja v Italiji vrši izven stanovališč, na ulici. Zato prihajajo pač predvsem v poštev javne zvočne naprave, dočim je število zasebnih aparatov razmeroma še zelo majhno. EIAR je zato nabavila več autobusov s sprejemno napravo in zvočniki. ki se v propagandne svrhe vozijo iz kraja v kraj. Podobno namero ima. kakor znano, tudi naša postaja in želeti je samo, da se ta načrt čim prej uresniči. Programi Radio-Liubtlnna > Četrtek, 30. aprila: 11.45 Šolska ura: Otroške narodne pripovedke (Moderndorfer). — 12.15 Plošče (slovenske pesmi, šlagerji). — 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza. — 18.00 Plošče. — 18.30 Izjava Podpisani s tem izjavljam, da nisem nikdar mislil pri razgovoru na vlaku dne 28. aprila t. 1. o montiranju vodomera po tukajšnjem instalaterju, da bi pri tem zaslužil katerikoli občinskih funkci-jonarjev, najmanj pa g. župan Vodušek Gustav ali pa načelnik upravnega odbora g. Pavlin Vinko. Izjavljam ponovno, da nisem imel namena žaliti omenjena gospoda, kakor tudi ne celokupnega občinskega odbora. Trbovlje, dne 28. aprila 1931. ANTON MEDVEŠEK, krojaštvo, Trhovlje. Drago Ulaga: Gimnastične vaje. — 10.00 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. — 10.30 Dr. Reya: Klima Severne Amerike. — 20.00 Pero Horn: Duševna vzgoja otroka. — 20.3(1 Pevski solistični večer ge. Pavle Lovšetove in hčerke Majde. Pri klavirju Marjan Li-povšek. — 21.30 Koncert Radio orkestra. — 22.30 Časovna napoved in poročila. Petek, 1. maju: 12.15 Plošče (operne arije, .ouverture). — 12.45 Dnevne vesti. — 13 čas, plošče, borza. — 18 Radio orkester.: Oscheit: Pica-dor. Fetras: Zvezde upanja. Gade: Odmevi iz Os-siana. Slotovv: Martha. Ilerbert: Skrivnost noči. — 19 Dr. S. Lapajne: Avtorji in njihove pravice. — 19.30 Prenos z Dunaja: Straufi: Tič-miš, komična opera v 3. dej. — 22 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Drugi programi i Petek. I. maja. Belgrad: 12.45 Radio orkester. 17.30 Koncert. 18 Narodne s harmoniko. 20 Recitacije. 20.30 Violina. 21.10 Vokalni konefert. 22.50 Jugoslovanski koncert. — Zagreb: 12.30 Plošče. 17 Popoldanski koncert. 20.30 Pesmi: pojeta Anita Mitrovič, Theo Hermann (bas), člana opere v Darmstadtu. 21.30 Koncert (Belgrad). — Badapest: 12.0» Ciganski orkester. 17.130 Moški kvartet. 20 Orgle. 21.30 Koncert vojaške godbe. — Dunaj: 10 Fanfare. 10.05 Otroški pevski zbor. 10.50 Zvezna himna. 10 Simfonični koncert. 14.50 Pesmi o delu. 16.30 Koncert. 17.10 Prvi maj (koncert). 19.30 >Netopir«. opera. J. Strauss. 22.40 Večerni koncert. — Milan: 19.50 Plošče. 21 Pester koncert solistov in orkestra. — Praga: 19 Pevski koncert. 20.30 Drama. 21 Orkestralni koncert. — Langenberg: 20.05 Majski koncert. — Rim: 17 Orkestralni koncert. 20.55 Da :, opereta, Mascagni. — Berlin: 19.05 Koncert balalajk. 20 Zabavna glasba. 21.40 Koncert. 22.20 orkestralni koncert. — Kntoviee: 20.15 Simfonični koncert Filharmonije. — Miihtacker: 10 Plošče. 12.20 Beethoven: IX. simfonija. 15 Pevski zbor. 16.30 Popold. koncert. — Leipzig: 16.30 Popoldan ski koncert. 19.30 Zabavni koncert. 21.10 Igre. MALI OGLASI Vsaka drobna vr»!fca I*50 i>ln ali vsaka he«edti SO par Na|man|Al ofjlas - 5 IMru Oglasi nad level vrstic se računufo vlit. Za odgovor znamka' Na vprafian|a brf? rnamk«* n«* odgovarlamol Dve sestri /ajeni vsega gospodinjskega dela, želita stopiti v službo kje na deželi, najraje v kakem župnišču. Naslov v upravi >Slov.« pod štev. 4617. Trezen ioier z večletno prakso, izprašan mehanik, išče name-ščenja. Nastopi lahko takoj. Naslov v upravi pod it. 4786. Učenca za trgovino mešanega blaga v Ljubljani sprejmem. Ponudbe na upravo pod "Dober računar«. Knpital Iščem dolgotrajno posojilo od 150.000 do 200.000 Din. Denar se ne potrebuje ves naenkrat, temveč deloma. Cenjene ponudbe na upravo Slov.« pod: Dobro in sigurno naložen kapital.« Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana • Šelenburgova ulica 6. U. nadstr. Motorno kolo Indian Scaut s priklopico, j kompletno, proda A. Kri-> žan, Sv. Lenart, SI. gor. Dvokolesni voziček za razvažanje špecerije in decimalko za 200 kg kupim. Ponudbe pod zn. ■200 kg« nn upravo. Torbarski pomočnik dobra moč, se sprejme. Dopisi na Ivan Kravos, torbarska delavnica, Maribor. Več tesarjev iprejme Ivan Zakotnik, mestni tesarski mojster, Ljubljana, Kobaiidska 45. Služba obč. tajnika se takoj odda. Zglasiti se je osebno pri županstvu Sv. Štefan (p. Šmarje pri Jelšah). Sprejmem dekle od 26 do 32 let, ki zna dobro kuhati in opravljati vsa hišna dela, k 4-članski družini. Naslov v upravi lista pod št. 4812. Sprejmem vajenca za soboslikarstvo in pleskarsko obrt. Urana in stanovanje v hiši. Nastop takoj. - Urbar Viktor, Jesenice, Gorenjsko. Modistinja spretna samostojna moč dobi stalno slu/bo. Ponudbe se naj naslovijo na Modni salon Chic« Ljubljana, Wolfova ulica 3. Zastopnike akviziterie za obisk pri- l vatnih strank išče denarni j zavod. Seriozne ponudbe ! prosimo na upravo pod »Osigurana Slednja-. Stanovanja Rabim takoj dobro izurjenega opekar-ja za izdelovanje zidne opeke. Fcrdo Šoti, Turi-ška vas pri Slovenjgradcu J Sostanovalca v vso oskrbo sprejmem Naslov v upravi -Slov.« pod nt. 4738. Opremljena soba poseben vhod. električna razsvetljava se odda na Poljanskem nasipu št. 32. Vsakovrstno unonie oo naivišiib cenah ČERNE. iuvelir Uubhana. Wolfova ulica 5t. 3. Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avtol. Prva oblast koncesijonirana. Prosp.m št. 16 zastonj. Pišite ponj! Mizarskega vajcnca sprejme Jurij Pollak, str. mizarstvo, Kranj. Dekle pridno in pošteno, ki zna dobro kuhati, se sprejme takoj v pošteno hišo. — Naslov v upravi Slov.« pod št. 4816. Pekovski vajenec se takoj sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Tu-šar Ferdinand, pek, Ljub-Ijana-ŠiSka, Medvedova ulica 30. Šoferska šola oblastveno koncesijonirana, I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite. Ljubljana, Dunajska cesta 31, ne daleč od kolodvorov Vhod tudi z Bleivveisove ceste. Prihodnji redni tečaj prične 1. maj«. Krojači, šivilje in nešivilje! Trezni in agilni krojači, šivilje z lepim vedenjem, ki se želijo izobraziti v krojenju in občevanju s strankami, je dana možnost nastopiti kot pomočnik, pomočnica, kro-jitelj ali krojiteljica. Ponudbe na Krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg 19. -Nov tečaj 8. maja. Za nešivilje lahek sistem krojenja. Revnejšim znižam. Objave Preklic Podpisani obžalujem, da sem govoril razžaljivo o gosp. šol. uprav. Žvanu v Komendi in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. M. Kos, Komenda. Preklic Podpisani se zahvaljujem gosp. šol. uprav. Žvanu v Komendi, da je odstopil od tožbe proti meni, ker sem ga obdolžil z izmišljenimi besedami. - Alojzij Jenko, Klanec. Opremljen lokal se odda s 1. ma|em. Poizve se na Aleševčevi 30, 1 Ljubljana Vil _ Večje skladišče se išče za železnino. Ponudbe poslati na upravo ' Slov.« pod šifro »Skladišče« št. 4818. i Poslovni prostori veliki, svetli, v sredini mesta, se takoj ali pozneje oddajo. — Pismene ponudbe na upravo Slovenca« pod »Suhi« t Kleparska dclavnica se oddn v najem. Naslov v upravi pod št. 1814. Posestva Lepo posestvo se proda, obstoječe iz 10 oralov ter je 15 minut oddaljeno od glavne ceste. - Informacije daje: Črepinšek, gostilna Jelen — Celje. Proda se hiša 7. vrtom — Poizve se v Stražišču 94 pri Kranju. Povejte tudi drugim j da stane ■ Nikoprost za odvado kajenja 76 Din, I Avinal- za odvado pi-I jančevanja pa 235 Oin! -I Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Kolodvorska 3. Jabolčnih večjo množino, po dnevni ceni, odda ŠUMAN FRANC, Sv. Jakob, Slovenske gorice. Šivalni stroj dobro ohranjen, proda Mici Šerek, Podbrezje pri Kranju. RAZPIS Manjše zemljišče v bližini Ljubljane (Drav-Ije, Stožice, Jezica) kupim. Ponudbe pod Zemljišče« na upravo Slov.«. Kupimo; Staro litino (Guss) kupi vsako množino Livarna železa in kovin. dr. z o. z., Gameljne, St. Vid nad Ljubljano. Prodamo Dve zlati uri moški, ceno naprodaj. — Naslov v upravi Slov.« pod št. 4733. Papirna trgovina itd. na prometnem prostoru naprodaj. Pismene ponudbe na upravo pod »Takoi 120.000«. Puhasto perje čisto čobano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg, čisto belo gosi« po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetju L BROZOV1C - Zagreb, llica 82. Kemična čistil-niča perja. t _ »Javor« lesna industrija v Logatcu ima svoi lokal za pohištvo tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne zavarovalnice. Oves Mi koruzo i kopit* nmrrnele ori Urdk A VOLK LJUBLJANA R«"lte»» erita i* VeletrcnslnH t lltnm iebbbi Klavirji Preden kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev. Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, z garancijo. Najcenejša izposojevalnica! - Warbinek, Gregorčičeva cesta št. 5, Rimska cesta št. 2. Občinski odbor občine Št. Vid nad Ljubljano razpisuje oddajo težaških, zidarskih, železobetonskih, tesarskih, kleparskih, krovskih del, vodovodne inštalacije, električne inštalacije, dalje oddajo mizarskih, ključavničarskih, steklarskih, pleskarskih, slikarskih, pečarskih del, ter dobavo parketov za zgradbo občinskega doma v št. Vidu nad Ljnbljano. Potrebni načrti, proračuni in razpis se dobe v občinskem uradu Št. Vid nad Ljubljano od 30. aprila 1931 od 8—12 naprej in sicer po 100 Din za zidarsko delo, po 70 Din odnosno 20 Din za vsa ostala dela. Tam so tudi na vpogled splošni pogoji. Pravilno sestavljene in kolekovane ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju do dne 13. maja 1931 do pol 12 dopoldne v pisarni občinskega urada Št. Vid nad Ljubljano. Občinski gradbeni odbor si pridrži pravico oddati delo ne glede na najnižjega ponudnika. Kavcija, sestoječa iz gotovine, vrednostnih papirjev ali garancijskega pisma priznanega denarnega zavoda v iznosu 5% ponudene vsote za domače. oziroma 10% za inozemske podanike, je deponirati pri občinskem uradu v Št. Vidu nad Ljubljano. Št. Vid nad Ljubljano, dne 28. aprila 1931. Župan Babnik. Planino! Iz Nemčije je prišel potnik tovarne klavirjev, ki •ma s seboj v svrho reklame tri pianine s pravim angleškim mehanizmom, katere proda zelo ugodno. - Vprašati v hotelu »Slon«. A ti ste že poravnati naročnino? Kopališki HOTEL-PENSION na morju ROKAK" v Seicsh »» se priporoča p. n. Selce gostom. — Alojzij BerAnek, — Gornji Jadran. £|ubitelii Šmarne gore, pozor! Ako se hočete neprisiljeno zabavati, pridite prvo ! majniško nedeljo — 3. maja — na sedlo Šmarne i gore k GORJANCU k otvoritvi planinske koče. i Nudila sc Vam bo vsakovrstna zabava. Ne ,*nmu-|dile le prilike! — V slučaju slabega vremena nedeljo pozneje, dne 10. mai> 193' V neizmerni boli naznanjamo žalostno vest, da je naša nadvse ljubljena mamica, ozir. slara mamica in teta, gospa f Marija Setan roj. Mehinc v 68. letu starosti, previdena večkrat s tolažili svete vere, danes ob 2 zjutraj mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 1. tnafa ob 9 dopoldne iz hiše žalosti v Dobrunjah št. 45 na pokopališče k Sv. Urhu. Svete maše zaduinice' se bodo darovale pri podružnični cerkvi sv. Urha. Dobrunje, dne 29. aprila 1931. Janez Selan, soprog: Janez, sin; Novljan Marija roj. Selan, hči. »OLEUM« d. z o. z., Ljubljana javlja tužno vest, da je njen dolgoletni vodja in zastopnik mariborske podružnice, gospod Ivan Gorup v ponedeljek, dne 27. aprila prerano umrl. Blagopokojni je s svojim neumornim in požrtvovalnim delovanjem pripomogel k procvitu družbe. Visoko smo ga spoštovali kot plemenitega in dobrega moža, ohranili mu bomo zvest in trajen spomin. V Ljubljani, dne 29. aprila 1931. ZVEČER NEPRECENLJIVO POMOČ Schichtova * Vam nudi Schichtova metoda na dan pranja. K temu potrebujete Žensko hvalo, da perilo zvečer namočite, in Schichtovo terpentinovo milo, da perilo drugi dan izkuhate. ZJ UT RAJ Schichl terpentinovo milo OVO TO J E C ELO DELO PRI Dnevna kronika KoSedmr Ceirtek, 30. aprila: Katarina Sienska, devica; Marijan, mučenec. Dan je ta mesec zrastel za 1 uro in 34 minut in je danes dolg 14 ur 27 minut. Novi grobovi -f- V Ljubljani je umrl g. Anton Bregar, uradnik državne železnice v p. Pogreb bo v petek ob 4 popoldne iz splošne bolnišnice. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! -J- V Dobrunjali pri Ljubljani je umrla gospa Marija Selan roj. Mekinc. Pokopali jo bodo v petek ob 0 dopoldne. Svetila ji večna luč. Preostalim naše odkrito sožalje! Maribor Znatne stolne prihranke dosežete, če Vam izvrši načrte, proračune in nadzorstvo Tehnični biro . maja ob 10. uri dopoldne v Beli dvorani hotela »Union . Polovična vožnja velja za Jas od 3. do 9. maja. — Prošnja javnim uradom, ustanovam in podjetjem. Osrednja protituberkuloznn liga je za letošnje protituberkulczne dneve izdala propagandne koleka, ki se bodo te dni pričeli razprodajati. Liga bo koleke dostavila vsem večjim podjetjem in javnim ustanovam s prošnjo, da bi jih ob priliki proti tuberkuloznih dni nalepljali na vse dopise. Ker «o koleki namenjeni za zbiranje sredstev za počitniške kolonije otrok in za protiluberkulozno akcijo lige, prosimo vse, da odkupijo čim več kolekov in tako materielno podpro to dobrodelno gibanje. — Razpisana je služba pogodbenega poštarja pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah III/3. Jamče-vina 800 Din. Letni prejemki: redna plača 0000 dinarjev. doklada 3000 Din, nagrada za prenašanje pošte 3724 Din in nagrada za selsko dostavo 2814 dinarjev. Prošnje s prilogami naj se pošljejo na Dravsko poštno ravnateljstvo v Ljubljani do 10. maja 1931. — Briojavke bannvinskih ustanov. Po ministrskem odloku banovinske ustanove, kakor: bolnišnice, elektrarne, zaloge šolskih knjig, vzgaja-lišča itd. kakor vso tiste ustanove, ki so pred os-aovo banovin pripadale samoupravnim oblastim, niso oproščene brzojavne pristojbine. — Poštninska prostost okrajnih kmetijskih odborov. Ljubljansko poštno ravnateljstvo razglaša: Okrajni kmetijski odbori so pomožni organi banovin ter zato oproščeni poštnine in sicer v istem obsegu, kakor uživajo ugodnost poštninske prostosti okrajni cestni odbori ali okrajni zastopi. — 2c dolgo pričakovani in prepotrebni izvršilni predpisi ali pravilnik k zakonu iz lela 102S., o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni je sedaj vendar-lc izšel. — Kat. nrosv. društvo na Dovjem jc izgubilo prostore, ki jih je imelo do sedaj v najemu, da je v njih vršilo svoje prosvetno delo. Namerava si postaviti nov Dom. Društveni člani za trdno pričakujejo. da bodo somišljeniki, ki so že tolikokrat po- kazali svojo naklonjenost nasproti društvu, isto ohranili tudi v bodoče, ter da bodo s svojo požrtvovalnostjo, z darovi in delom pripomogli, da čim prej vzraste nova stavba, v katero se zopet vpostavi delo za pravo prosveto. Dvakrat da, kdor hitro da. Torej prosimo! — Fičafaj iu nož. Kljub večnim razorožilvenim konferencam so naši fantje še vedno oboroženi in še celo otroci radi sežejo po raznih nevarnih igračkah. V Kamniku so se v nedeljo otroci igrali na travniku. Vojsko so se šli in se zato obstreljevali s fičafaji. Ena pšica pa se zadrla v levo oko Karolu Vavpetiču, 12-letnemu učencu ljudske šole v Kamniku. Oko k sreči ni v nevarnosti, vendar bo moral fant biti nekaj časa v bolnišnici. — Na Jesenicah se je v nedeljo zvečer vračal 20-Ietni godec Albin Reuher nekoliko godčevsko razpoložen domov. Na cecsli je srečal gručo vinjenih fantov, se z njimi spri in stepel. Eden fantov mu je potisnil nož precej globoko v vrat. Reuherja so pripeljali včeraj v Ljubljano. Rana je nevarna. — Tragična smrt umobolnega lanta. Iz Vin-kovcev poročajo o tragični smrti umobolnega 22 letnega ianta Boža Tošiča. Ker je bil umobolen, so ga hoteli odposlali v Tuzlo, kjer je bil doma. Oblečen v prisilni jopič in v spremstvu paznika se je peljal z vlakom. V nekem trenutku, ko jc bila pozornost paznika odvrnienu drugam, pa se je pognal skozi odprto okno vlaka in strmoglavil na tla tako nesrečno, da je bil na mestu mrtev. — Večni pretepi. Iz Mostarja poročajo: V našem kraju in okolici se v zadnjem času silno množe krvavi pretepi ined kmeti. Skoro vsak dan povzročita puška, nož, ali kol novo smrtno žrtev. Te dni so neznani napadalci počakali v zasedi kineta Joža Berkiča i/ llrasnega pri Mostarju in pričeli nanj streljati. En strel ga jc zadel in so ga v nezavestnem stanju prepeljali v mostarsko bolnišnico. Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12 — Strašen samoumor v Mostarju. Predvčerajšnjim zjutraj ob pol 7 je požarna bramba zbudila ves Mostar po koncu. Gasilci so odhiteli do poslopja, v katerem je imel svoje stanovanje lastnik iivtogaraže Eliaš Atias. Ta je v trenutku največjega živčnega razburjenja zlil po tleh svoje sobe več litrov bencina in ga nato zažgal. Cez nekaj časa so se začuli njegovi obupni klici in neki njegov nameščenec je brž skočil na pomoč svojemu gospodarju. Po dolgem trudu se mu je posrečilo, da je t mokrimi cunjami rešil nesrečneža plamenov. Atias a so v brezupnem stanju prepeljali v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Plameni so že grozili poslopju, vendar se je gasilcem posrečilo, da so jih pogasili. — Kako je hajduk Medič ubil orožnika Vekiča V torek se je v Sibeniku nadaljevala razprava proti hajduku Mediču. Na dnevnem redu je bilo Medičevo najtežje dejanje in sicer umor orožnika Vekiča. Zgodil se je ta umor na Cekič-planini 20. januarja 1930. Medič satn ga je opisal nekako takole: Usodnega dne zjutraj je prispel v bližino svoje rodne hiše. Ker pa se ni upal v vas, je zavil v očetovo ogrado, ki jc zunaj vasi. Cez nekaj časa je prišla njegova sestra Sava, katero je naprosil, naj mu prinese britev. Nato sta brat in sestra sedla na klop in se razgovar jala. Smalu pa je Medič opazil dva orožnika, ki sta se mu približevala vsak od ene strani. Medič je mirno čakal, kaj bo. V tem trenutku je eden izmed orožnikov ustrelil nanj s puško, toda zgrešil. Medič je začel bežati. Toda na letel je na drugega orožnika, Vekiča, ki je stal le šest korakov oddaljen od njega. Vekič je že nameril nanj pu.-ko. ioda Medič je bil hitrejši. Brž je nameril nani svojo puško in ga zadel naravnost v srce. Nato jc Medič pobegnil. Pri razpravi je bila zaslišana tudi Medičcva sestra Sava ki je svojega brata poljubila, predno je odšla iz dvorane. Medič je ta zločin priznal, vendar so se na razpravi obravnavale še nekatere podrobnosti glede razdalje, v katerih si Medič in preostali orožnik kot priča nista bila edina. Razprava se še nadaljuje. — Nova kuharska knjiga (brezmesna — vegetarijanska). Prevrat v naši dosedanji kuharski umetnosti, a v zdravstvenem oziru napredek jio-ineni najnovejša kuhinjska knjiga: Prehrana po najnovejših idravstvenih načelih. Po spisih dr. med. M. Bircher-Benner-ja in po zbirki kuharskih zapiskov (receptov) ge. Berte Hrupbacber-Birchcr v Zitrlchu, priredila Stelanija llumek učiteljica gospodinjstva. 224 stani, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, cena Din 30.—, vezana Din 40.—. Poleg mnogih nemških zdravnikov propagira znani švicarski zdravnik dr. Birchner-Bcnner že nad 30 let z največjim uspehom nauk o prehrani brez mesa, pripravljeni po načinu, ki ustreza sedanjemu stanju vede o prebrani človeštva. On dokazuje, da je v naši dosedanji mesni prehrani mnogo slabega, naravnost usodnega in da moramo marsikatero bolezen ali prerano smrt pripisati na rovaš napačne prehrane. Sploh si je današnja moderna medicina la nauk zelo osvojila in ga tudi že naši domači zdravniki priporočajo pri raznih obolenjih. V 323 zapisih, ki so vsi skrbno preizkušeni lahko pripravimo jedila, ki pojKilnoma odgovarjajo vsem zah-levum zdrave, jiopolno Človeške prehrane. Sledi navodilo za peko kruha, preprosti jedilnik (za vsak mesec 4 vzorci), dalje obširnejši jedilnik s pičlo presno zelenjadjo ter kratka razprava o Dresni (nekuhani — surovi) hrani. □ Smarnice v stolnici. Drevi se začno maj-niška i>obožnost. Predmet večernih majnižkih pridig, ki se vršijo ves mesec s pričetkom ob 19, tvorijo letos besede preblažene Device Marije in sicer: dnevni uvodni govor: Pobožncst do naše ljube Gospe (msgr. M. Umek); jutri: O Marijinih besedah vobče (msgr. M. Umek); 2. maja: »Kako se bo to zgodilo, ko moža ne spoznam? (J. Meško); 3. maja: »Glej dekla sem Gospodovat (V. Munda); 4. maja: »Zgodi se mi j>o tvoji besedi (kanonik R. Janežič); 5. maja: ^Stopila sem v Zaharijevo liišo in i>ozdravila Elizabeto c (A. Spari); 0. maja: »Moja duša poveličuje Gospoda« (stolni dekan dr. M. Vraber); 7. maja: »In duh moj se raduje v Bogu (kanonik dr. Cukala); 8. maja: »Zakaj o/.rl se je na nizkost svoje dekle« (stolni dekan dr. M. Vraber); 9. maja: »Glej blagrovali me bodo odslej vsi rodovi« (prof. A. Rozman). Mariborčani se bodo prav gotovo tudi letošnjdi šmarnic udeleževali s številnostjo in zbranostjo. Naj tudi v tem [»ogledu sledi Maribor zgledu Ljubljane, kjer so vse cerkve ob majniški pobožnosti natlačeno polne vnetih Marijinih častilcev. □ V gledališču je gostovala v torek zvečer v »Čardaški kneginji Marica Lubejeva. V natur-nosti, neposrednosti in lahkotnosti igre se je odlikovala njena Silva Varcscu. Tudi pevsko izkazuje Lubejeva vedno lepši naj>redek. Občinstva vse j>olno,_ki jo je nagradilo s toplim priznanjem. □ V nedeljo. Na Mariboroveni igrišču zadnja prvenstvena tekma v letošnji sezoni med Maribo-rovci in Svobodaši. Železničarji gredo v Ljubljano in se jioizkusijo z Primerjani. G Odlikovanje. Red sv. Save petega razreda je prejel te dni iz rok okrajnega načelnika ugledni in obče s|>oštovuui posestnik i/cojiold Krajnc iz Metave. Naše iskrene čestitke 1 □ Društvo katehetov. Mesečni sestanek danes ob 11 v bogoslovju na Koroški cesti 1, prvo nadstropje. Predavanje in razgovor o sodobnih nalogah katehetskih društev. □ Grobovi. V splošni bolnišnici je umrla za-sebnica Terezija Skupič, stara (Ki let. Pogreb bo danes ob 15 iz mrtvašnice na mestno pokopališče v Pobrežju. — V Nasipni 43 pa je umrl zasebnik Anton Cilenšek, star 79 let. Pogreb danes ob pol 15 iz hiše žalosti na mngdalensko pokopališče. Pokojnima časten sj>omin, žalujočim naše sožalje! □ Toča je padla v torek jiojioldne v nekaterih krajih mariborske okolice, zlasti ob meji, ter je jiovzročila nemalo škode. □ Danes še. Trstenjakova razstava v Kazini se danes zaključi. Tisti, ki krasne razstave še niste videli! O Na Mariborskem otoku se bodo vršile v dneh 17. in 18. julija plavalne tekme za prvenstvo Dravske banovine. Tudi damski plavalni dvoboj Avslrija-Jugoslavija se bo vršil na Mariborskem otoku, vendar termin še ni točno določen. □ Zares rubei na mariborskem odru. Po predstavi v torek zvečer se jc na mariborskem odru pojavil mariborski odvetnik v spremstvu stražnika in rubežniko. Vsi trije so se jtojavili v gar- | (lenobi neke igralke ter razglasili: rubež... Ure menda za zadevščine iz prejšnjih let. Zanegiii so neko dragoceno iglo z demantnim okraskom. Drugega ni bilo. Bojda pa se je pozneje izkazalo, da se takšne demantne igle dobe pri mariborskih galanterijskih trgovcih za — dva lTovača. Rubež na mariborskem odru: tega menda še ni bilo... Bog-ve. če še bo. Kartaginski cekini, peleroumori, rubeži za kulisami itd. Ni šmenta, da nc bi obdravska prestolica zaslovela Sirom Evrope. □ Starosta mariborskih brivcev Josip llolzer, lastnik znane brivnice na Slomškovem trgu in v Mariboru zelo jmpularen, zapušča le dni Maribor ter se preseli v Ftirstenfeld. □ Na Mariborskem otoku se je začelo od preteklega ledna živahno gibanje. Olepševalno društvo ureja vhodni prostor med mostom in kopališkim poslopjem, ki je od lani ostal še neurejen. Zasnova, po kateri se zdaj ureja la |>roslor, se nam zdi zelo simpatična, ker premišljeno varuje značaj krajine in vegetacije na leni prelepem otoku, ki pomeni za Maribor dragocen kapital v zdravstvenem. socialnem in tujskoprometnem oziru. Ker se zdaj že bliža otvoritev kopališke sezone, bi želeli, da mariborska občina in Olepševalno društvo, katerima gre za to delo vse priznanje, nadaljujeta urejevanje nasadov in jirostorov pravočasno že prihodnjo jesen. □ Mali trg je bil včeraj srednje založen. Kmetje so pripeljali štiri vozove krompirja in čebule ter dvu voza razne lončene robe. Krompir iiiiiiiiiiutiiiiinminmmiiiiiiiii HMIMIIMMIMIHtllHHttMHIIIIIflltliHHII se je prodajal jx> 1.50 do 1.75 dinarjev, italijanslc solata 12—14, kislo zelje 4. Mladih drevesc vse ptolno. Na senenem trgu 8 vozov sena in 1 voz slame. □ Na Slomškovem trgu se je včeraj radi oue moglosti zgrudila na tla 47 letna Marija Lešnik Pri padcu je zadobiln občutne jioškodbe na glavi in so jo morali prepeljati v mariborsko splošno bolnišn ico. □ Popravek k notici Sv. Mvrenc na Dravskem polju. Z ozirom na včerajšnjo notico smo prejeli od mariborskega mestnega avtobusnega podjetja obvestilo, da ga ne zadene prav nobena krivila, kakor isto navaja pisec notice. Mestno avtobusno podjetje nima v področju ptujskega okoliša nobenih svojih koncesij in se i* zgodita neljuba pomota v naslovu. □ Turistična razstava. Včeraj se je vršila tujsko prometna konferenca, na katero sta prispela iz Ljubljane tudi banski svetnik g. N. Velikonja in ravnatelj Pinter. Konferenci sta nadalje prisostvovala tudi okrajni načelnik dr. Hacin, za mestno občino pa dr. Veble. Svetnik g. N. Velikonja je v izčrpani h izvajanjih uaglasil velik pomen tujskega prometa in turistične propagande, predvsem turističnih razstav, ki se po Dravski banovini že pripravljajo. □ Prihodnja operetna premieru bo v nedeljo v tukajšnjem gledališču, v kateri priliki se uprizori Czirmayev >Kavalir Miško*. □ Na delovnem trgu. Nujno išče mariborska posredovalnica dela v svrho zaposlitve: 20 hlapcev. 1 čevljarja, 1 krojača, 1 mizarja, 1 sedlarja. 3 že-lezostrugarje, 3 monterje, 2 delavca, 1 dimnikarja, več vajencev slaščičarske, pekovske in krojaške obrti, 200 zidarjev, 20 polirjcv, 80 tesarjev, OO delavcev za zidarska dela, 1 kmečko gosjiodinjo, 38 dekel, 1 vzgojiteljico, 25 služkinj, 1 postrežnieo. 1 pletilko, 1 modistinjo, 13 kuharic. 1 trgovsko va-jenko in 3 sobarice. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 30. aprila ob 20: CIRKUŠKA PRINCESA. Ab. C. Kuponi. Petek, 1. maja. Zaprto. Nedelja. 3. maja ob 15: ZAČARANA ŽABA. Ku- poni. Ob 20: KAVALIR MIŠKO. Premijera. Izven. Ptuj — Prihranite si poznejše očitke, če navajate svoje otroke pravočasno na nego zob z. Odolom. liazkužujoči učinek te ustne vode, ki Jo priporočajo strokovni zdravniki, obvaruje otroke pred zobno gnilobo in njenimi posledicami in jim zasigura zdravo in čisto sapo. Odol jo izvor zdravja in veselja v otroškem življenju. V vsaki kapljici je moč! — Pri razdražljivosti živcev, glavobolu, pomanjkanju spanja, utrujenosti, pobitosti, tes-nobnostneni čutu imamo z naravno : Franz-JoscI< grenčico pri rokah domače sredstvo, ki vsako razburljivost, naj izhaja iz kateregakoli prebavnega dela, takoj ukroti. Zdravniški strokovnjaki priznavajo, da učinkuje »Frani-Josol« voda zanesljivo ludi pri ljudeh visoke starosti. »Franz-Josef« grončica se dobiva v lekarnah, drogerijab in sDecerijskih trgovinah. Industrija, ki se je po vojni naselila v nekatera naša mesta, v Ptuj kar nc more priti. Pred kratkim čascvn se je zanimala tvrdka Dekleva iz Zagreba, da bi v Ptuju zgradila tovarno. Radi eventualnih posledic nameravane carinske unije med Nemčijo in Avstrijo pa s to zadevo za enkrat ne bo nič. Zgradba tovarne se je odložila za nedoločen čas. Avtopodjetje je prosilo za dovoljenje, da bi prevažalo osebe na progi Ptuj—Ljutomer in Ptuj— Juršinci. Če se jc pri včerajšnjem pregledu komisija izrekla za to progo, bo promet z avtomobili v ptujskem okraju znatno spet narastel. Gradbena sezona se kaže v Ptuju že sedaj. Na Volkmerjevi cesti ti gradi stanovanjsko hišo Ozvald Ignac. Tekom leta si bo postavila novo hišo Balob Ljudmila, ki ji je mesto prodalo parcelo 532 m* po ceni 4 Din. Hiša bo stala poleg stranke Potrč na Novi cesti. V mestnem kopališču je že dalje časa štrlel v nebo dimnik iz kovinske snovi, ki pa je zadnje čase kazal veliko razpoko. Dim se je valil iz vse dimnikove dolžine, mesto samo po vrhu. Ta dimnik so pretekli teden nadomestili z novim, visokim, iz opeke. — Pokojninski zavod za privatne nameščence v Ljubljani je gojil namero, da v Ptuju postavi večje poslopje. Za enkrat pa v to ne more investirati potrebnega kapitala. Zgradarina ie odmerjena za leto 1931. Na vpogled je interesentom od 27. aprila do 4. maja pri davčni upravi. Poostreni pasji zapor je uveden od 21. aprila v vseh občinah na desnem bregu Drave. Licencovanjc bikov, ki se prvič ni moglo izvršiti radi mraza in sploh neugodnega vremena, se vrši po občinah od 30. aprila do 2. maja. V Ptuju bo začetek t. maja ob 8 zjutraj, na sejmišču, v Ormožu in Središču 2. maja. Dvakrat zaboden. Marušek Matevž, špehar in posestnik na Zg. tiajdini, jc bil preišnjo nedeljo v gostilni. Z njim sta se pričela prepirati brata Ku-reša iz Ilajdoš. Prepir se je žalostno končal. Oba brata sta potegnila noža in hudo ranila špeharja, eden z nožem, drugi z bajonetom. Rana, ki je segla do čreves, je smrtno nevarna. Slovenska Krajina Sadjarska predavanja. Okrajni kmetijsko-stro-kovni uradnik g. Lipovec Janko bo imel v dneh I. in 2. maja predavanja o sadjarstvu. Predaval bo: 1. maja popoldne v šoli v Bcnici, 2. maja dopoldne v Mostju, popoldne pa v Gaberju. »Prijatelji Francije«. V Dol. Lendavi sc jc ustanovilo društvo »Prijateljev Francije«. Za predsednika je izvoljen mestni podžupan g. odvetnik dr. Pikuž. Smrt zavednega moža. V Lipovcih jc zatisnil oči 611etni posestnik Mančec Matija, ki je bil znan in priljubljen tako rekoč v vsej Slovenski krajini. Bil je dober katoličan. Slaven jc bil po svoji umetnosti »mikanja zob«. Izpipal jih je nešteto. Svoj posel je izvrševal brezplačno in tako spretno, da pacijent skoraj ni čutil bolečin. Med njegovimi pa-cijenti jc bila tudi beltinska grofica, kontesa 7ichy. Za blagim pokojnikom žaluje vsa okolica. Nova šola. Občina Odraci si še letos postavi veličastno šestrazredno šolo. Zidarska dela so žc razpisana. zato smo velikemu števil novno znižali ceno modelov po* 01 0 in vež V naših prodajalnah morete torej kupiti dobro obutev od Din 94"- naprej Tako ugodnega nakupa se Vam ne more nuditi s kake druge strani Ne zamudite prilike in posetite nas, da se prepričate o dobri kvaliteti in ugodnih cenah Nabavite si torej še danes čevlje, kijih izdeluje največje in najstarejše domače podjetje Ljubljana - Maribor - Murska Sobota i. t. d. + ROZI BREGAR roj. K02ELJ javlja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je njen ljubljeni soprog, brat, svak in stric, gospod Anton Bregar ▼iiji uradnik drž. žel. v pokoju danes 29. aprila, na svoj 59. rojstni dan, ob 11 dopoldne, po dolgi, mučni bolezni mimo v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnkega se bo vršil v petek, dne I. maja ob 4 popoldne iz splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Dragega rajnkega priporočamo v blag spomin. V Ljubljani, dne 29. aprila 1931. ŽALUJOČI OSTALI. Ni duha ne sluha za kurjimi očesi in debelo kožo, če jo tri dni zaporedoma zjutraj in zvečer natrete z majhno količino CLAVETYL CREME. Cena škatljicc 8 Din. Proizvaja in razpošilja stara, I. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič. Zagreb, Jelačičev trg 20. Splošno kieparstvo napeljava vodovodov in strelovodov ter sprejem vseh sem spadajoČih del no zelo usodni ceni. — Se priporoiam: STANKO KKZELK. Bohoričeva št. 3. Ljubljana. ftrapinshc Topllcc pri Zagrebu, 42" C naravno topla radioaktivna termalna voda in blato zdravi revmo, išias, ženske bolezni itd. V pred- in posezoni znatno znižane cene kakor tudi specialna 20 dnevna pavšalna f zdravljenja za 1280 Din (soba, oskrba, kopelj in firistojbina). Redni promet z avtobusi na vse strani, zborna oskrba. Začetek sezone 16. aprila. Zahtevajte prospekte od uprave kopališča ali pri potovalnih pisarnah. Zahvala Ob priliki nenadomestljive izgube, ki nas je zadela s smrtjo naše predobre, nepozabne mamice, stare mamice, tete in tašče, gospe i Goli roj. Hafner vdove davčnega upravitelja se zahvaljujemo vsem, ki so nam z izrazi iskrenega sočutja in sožalja nudili utehe v težkih urah, nadalje vsem mnogobrojnim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili blago-pokojnico na njeni poslednji poti ter ji darovali številne vence in krasno cvetje. V Ljubljani, dne 30. aprila 1931. ŽALUJOČI OSTALI. 3 ~ O O' Earl Derr Biggers: 9 'a s o ® u S. .fl ac 05 = 8 3 2* 3 -tj 3 53 ©o s! — ^c "a £l -e Kitaičeva papiga 49 ► ?? £ g o a j* -3 ~ >TZ * i • ^ S => —» » a. > « | « »S^S? S ij <= | l 5 ' 5 * s, ~ - — ' — .. . X * J. N N > rr rf) 4> •• %■ i > -ic - !,•»,&< = N > i a S* •N i, K! — 1> - > .c j; te — a JlT58* ■si^' 8 .5 - S 90 S »5 -s ■», t 'Z r. — -* j* t s "J — > (N iO ? " * « tt > „ C c a 5 » - c. e Ti'£SJ8ž i S pekočega solnca .■'ta prišla v gorski hlad, kakor bi stopil« v cerkev. Divje slive so ju pozdravljale z brežin in pod palmami je vabljivo žuborela ozka rečica. Preprosto in ljubko je bilo življenje tli v dolini Lonely — sredi neskvarjenega in neoskrunjenega sveta. Ob rečici ob senci palm sta razjahala, da bi pozajtrkovala. kar je Pavla prinesla s seboj v nahrbtniku. Popoldne sla se po ovinkih vračala v Seven Palms. Solnce je zahajalo in čudoviti zlatorožni oblaki so odsevali j hi snegu in bleščečem pesku, ko sta končno dospela do vasice. Hoh je zaslišal nekak žvenket, kakor da bi kopito spotaknivšega se konja udarilo na jeklo. Močno je potegnil vajeti. Halo, kaj pa je to?« Pol zasut tir stare stranske železnice — spomini na sen, ki se nikdar ni uresničil. Pred leti so tukaj pod bombaževci hoteli zgraditi mesto in od glavne proge so odcepili pet in dvajset kilometrov dolgo stransko progo. Upali so zgraditi metropolo puščave - ostala pa je le beraška razdrta bajta! Tedaj je bil čas mrzličnih, velikih nadej. Izvabljal je množice ljudstva venkaj; pogosto je bilo eno samo popoldne prodanih šeststo parcel.« »In železnica?« Samo enkrat je peljala — potem je ustavila promet. Imela ni drugega, kakor zavrženo lokomotivo in dva od starosti bolna tramvajska vozova iz Friska. Enega so razsekali za kurivo, drugi pa še klavrno ži- votari tu blizu nekje. Z vrha ga lahko vidite. In res: v samoti pred njima so štrleli ostanki tramvajskega voza. do polovice zakopanega v pesek in nagnjenega na stran; okna so bila od prahu rumena. toda na prednji strani je bil še slabo čitljiv napis: Marke! Street . Ob pogledu na to domačnost ga je prevzelo domotožje. Z mešanimi občutki je zrl na ta simbol triumfa puščave nad ponosnimi človeškimi načrti... Jezdila sta tik do čudne razvaline in razjahala. Dekle je pripravilo svoj aparat, da bi fotografirala. Naenkrat je mlada dvojica obstala kakor prikovana. Iz voza se je prikazal mož — sklonjen starec z brado, črno kakor ogl je. Bob je pogledal svojo spremljevalko. Prejšnjo sredo zvečer pri Maddenu, ji je tiho zašepetal. Prikimala je. Starec z bisagoh Mož s črno brado ni zinil besedice — obstal jc v nemem začudenju na prednji ploščadi, ravno pod napisom Market Street . 13. je po- Bob Eden se je zdrznil. Dober večeri zdravil. Menda vas nisva motila? S težavo je splezal slarec s ploščadi na peščena tla ter obema stisnil roki. Ne, ne motite me. Seveda redkokdaj zaide kdo tod mimo. Cherry mi je ime — VVilliam I. Cherrv. Bodita kar po domače. Le s stoli bo križ, gospodična!:. Nič ne de! se je nasmehnilo dekle. Ravno prav prihajata k večerji, je nadaljeval gostoljubni samotar. Kako bo ž njo? Imam škatlo fižola — pa košček gnjati...« Preveč ste prijazni/ je odklanjal Bob. Toda midva se morava kmalu vrniti v Seven Palms.c Pavla VVendell je sedla na stopnice vagona. Bob pa se je zleknil v topli pesek. Slarec je odkfevsal za svojo čudovito hišo in prinesel prazen sodček. Ko je Boba zaman pregovarjal, naj sede nanj, se je sam poslužil preprostega sedeža. »Čeden domek ste si izbrali!« se je šalil Boh. »Dom?« Starec je kritično motril razvalino. Že trideset let nimam doma. Priložnostno bivališče — bi bilo bolje povedano. Že dolgo bivate tiikaj?^ Pet, šest dni. Toda julri pojdem dalje — Ija čez.c Kam pa? Kam drugam. Trudne oči so se ustavile na gorskih vrhovih. »Vedno iščem. Kaj pa mislite najti?« je vprašala Pavla. Nekoč sem našel bakreno žilo, gospodična, pa so mi jo vzeli. In sedaj jo iščem.'- »Že dolgo samotarite?« ■Dvajset, pet in dvajset let. Vedno kje v kaki puščavi.« >Pa poprej?-" : V Avstraliji sem iskal rudo med Hannanom in Halls Creekom, na queenslandskem ozemlju. Včasih sem gonil tudi živino v Novi Južni Wales ali pa sem se kot kurjač vozil na oceanskih parnikih.« NVi ste pač rojen Avstralec? Nc — doma sem iz Južne Afrike — angleških staršev sin. Prepotoval sem vso britnnsko osrednje Afriko. >Kako pa ste potem zašli v Avstralijo?« Za Jugoslovansko tiskarno ? LJubljani: Karel Ceft. Izdnintnll; Ivan Rakovee. Urednik: Fran« Krem žar. ' Sf&Fs W Ni duha ne sluha za kurjimi očesi in debelo kožo, če jo tri dni zaporedoma zjutraj in zvečer natrete z majhno količino CLAVETYL CREME. Cena škatljicc 8 Din. Proizvaja in razpošilja stara, I. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb, Jelačičev trg 20. Splošno kieparsfvo napeljava vodovodov in strelovodov ter sprejem vseh sem spadajočih del no zelo usodni ceni. — Se priporočam: STANKO KKZELE, Bohoričeva št. H. Ljubljana. HrapliKhe Toplice pri Zagrebu, 42" C naravno topla radioaktivna termalna voda in blato zdravi revmo, išiag, ženske bolezni itd. V pred- in posezoni znatno znižane cene kakor ludi spcciaina 20 dnevna pavšalna zdravljenja za 1280 Din (soba, oskrba, kopelj in pristojbina). Redni promet z avtobusi na vse strani. Izborna oskrba. Začetek sezone 16. aprila. Zahtevajte prospekte od uprave kopališča ali pri potovalnih pisarnah, Zahvala zato smo velikem« Umi n©wn© znižali ceno ocf elov po* 01 0 in vac V naših prodajalnah morete torej k u piti dobro obutev od Din 94"- naprej Tako ugodnega nakupa se Vam ne more nuditi s kake druge strani Ne zamudite prilike in posetite nas, da se prepričate o dobri kvaliteti in ugodnih cenah Nabavite si torej še danes čevlje, ki jih izdeluje največje in najstarejše domače podjetje Ljubljana - Maribor - Murska Sobota i. t. d. Oh priliki nenadomestljive izgube, ki nas je zadela s smrtjo naše predobre, nepozabne mamice, stare mamice, tele in tašče, gospe Fani Goli roj. Hafner vdove davčnega upravitelja ROZI BREGAR roj. KOŽELJ javlja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je njen ljubljeni soprog, brat, svak in stric, gospod Anton Brecrar višji uradnik drž. žel. v pokoju sc zahvaljujemo vsem, ki so nam z izrazi iskrenega sočutja in sožalja nudili utehe v težkih urah, nadalje vsem mnogobrojnim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili blago-pokojnico na njeni poslednji poti ter ji darovali številne vence in krasno cvetje. ŽALUJOČI OSTALI. danes 29. aprila, na svoj 59. rojstni dan, ob 11 dopoldne, po dolgi, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnkega se bo vršil v petek, dre 1. maja ob 4 popoldne iz splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Dragega rajnkega priporočamo v blag spomin. ŽALUJOČI OSTALI. ;§s s^fc. 5 .§oo 2, s — 5 .S« 3 -a S3 -? C ~ -J 01 SO 2;© • oco a a- - C Cs o — S _- m I s. Earl Derr Biggers: ■N rsj rc n > .3 SS« ** < M. ii "T & > d h ~ — iO?" C- 5 N _ ■ _ U V C c 3 x > 5gč g 35 I Kitaičeva papiga 49 S pekočega solnca sla prišla v gorski hlad, kakor bi stopila v cerkev. Divje slive so ju pozdravljale z brežin in pod palmami je vabljivo žuborela ozka rečica. Preprosto in ljubko je bilo življenje tu v dolini Lonely — sredi neskvarjenega in neoskrunjenega sveta. Ob rečici ob senci palm sta razjahala, da bi pozajtrkovala, kar je Pavla prinesla s seboj'v na-i hrbtniku. Popoldne sta se po ovinkih vračala v Seven Palms. Solnce je zahajalo in čudoviti zlatorožni oblaki so odsevali po snegu in bleščečem pesku, ko sta končno dospela tlo vasice. Bob je zaslišal nekak žvenket, kakor da bi kopito spotaknivšega se konja udarilo na jeklo. Močno je potegnil vajeti. Halo, kaj pa je to?« Pol zasut tir stare stranske železnice — spomini na sen, ki se nikdar ni uresničil. Pred leti so tukaj pod bombaževci hoteli zgraditi mesto in od glavne proge so odcepili pet in dvajset kilometrov dolgo stransko progo. Upali so zgraditi metropolo puščave — ostala pa je le beraška razdrta bajta! Tedaj je bil čas mrzličnih, velikih nadej. Izvabljal je množice ljudstva venkaj; pogosto je bilo eno samo popoldne; prodanih šeststo parcel.« »In železnica?« Samo enkrat je peljala0*— potem je ustavila promet. Imela ni drugega, kakor zavrženo lokomotivo in dva od starosti bolna tramvajska vozova iz Friska. Enega so razsekali za kurivo, drugi pa še klavrno ži- votari tu blizu nekje. Z vrha ga lahko vidite.c In res: v samoti pred njima so štrleli ostanki tramvajskega voza. do polovice zakopanega v pesek in nagnjenega na stran; okna so bila od prahu rumena, toda na prednji strani je bil še slabo čitljiv napis: Market Street«. Ob pogledu na to domačnost ga je prevzelo domotožje. Z mešanimi občutki je zrl na ta simbol triumfa puščave nad ponosnimi človeškimi načrti... Jezdila sta tik do čudne razvaline in razjahala. Dekle je pripravilo svoj aparat, da bi fotografirala. Naenkrat je mlada dvojica obstala kakor prikovana. Iz voza se je prikazal mož — sklonjen starec z brado, črno kakor oglje. Bob je pogledal svojo spremljevalko. Prejšnjo sredo zvečer pri Maddenu, ji je tiho zašepetal. Prikimala je. Starec z bisago!« Mož s črno brado ni zinil besedice — obstal je v nemem začudenju na prednji ploščadi, ravno pod napisom Market Street : . 13. je po- Bob Eden se je zdrznil. Dober večer!« zdravil. Menda vas nisva motila?« S težavo je splezal starec s ploščadi na peščena tla ter obema stisnil roki. Ne, ne motite me. Seveda redkokdaj zaide kdo tod mimo. Cherry mi je ime — William I. Cherry. Bodita kar po domače. Le s stoli bo križ, gospodična!« Nič ne de! se je nasmehnilo dekle. »Ravno prav prihajata k večerji,« je nadaljeval gostoljubni samotar. »Kako bo ž njo? Imam škatlo fižola — pa košček gnjati...« ■Preveč ste prijazni,« je odklanjal Bob. Toda midva se morava kmalu vrniti v Seven Palms.« Pavla VVendell je sedla na stopnice vagona, Bob pa se je zleknil v topli pesek. Starec je odkfevsal za svojo čudovito hišo in prinesel prazen sodček. Ko je Boba zaman pregovarjal, naj sede nanj, se je sam poslužil preprostega sedeža. »Čeden domek ste si izbrali!« se je šalil Bob. Dom?« Starec je kritično motril razvalino. Ze trideset let nimam doma. Priložnostno bivališče — bi bilo bolje povedano.« »Že dolgo bivate tukaj?« »Pet, šest dni. Toda jutri pojdem dalje — tja čez.« Kam pa?« Kam drugam. Trudne oči so se ustavile na gorskih vrhovih. »Vedno iščem.« Kaj pa mislite najti?« je vprašala Pavla. »Nekoč sem našel bakreno žilo, gospodična, pa so mi jo vzeli. In sedaj jo iščem.« »Že dolgo samotarite?« Dvajset, pet in dvajset let. Vedno kje v kaki puščavi.« »Pa poprej?« :>V Avstraliji sem iskal rudo med Hannanom in Halls Creekom, na queenslandskem ozemlju. Včasih sem gonil tudi živino v Novi Južni Wales ali pa sem se kot kurjač vozil na oceanskih parnikih.« »Vi ste pač rojen Avstralec?« ">Ne — doma sem iz Južne Afrike — angleških staršev sin. Prepotoval sem vso britansko osrednje Afriko. »Kako pa ste potem zašli v Avstralijo?« Za Jugoslovansko tiskarno » Ljublinnl: Karel Ceb. IzdnintoH: Ivan Itakovcc. Urednik: Prane Kremžar.