Grda nezanezljivost. Vlada daje Slovencera zadnji eas zaušnico za zaušnico. V Ljubljani ni potrdila zopetne izvolitve njenega starega župana Ivana Hribarja. Sokolom ni clovolila, ko so obhajali svoje slavlje v Gaberju pri Celju, da bi izstopili v Celju, ampak kakor izgnanci so morali izstopati v Storeh in korakati v Gaberje. Za mariborskega okrajnega šolskega nadzornika in za ptujskega je imenovala dva moža, s katerima slovensko ufiiteljstvo ni zadovolino. V vseh teh slučajih so v prvi vrsti udarjeni slovenski liberalci. Toda učinki na slovenske politične stranke so ravno nasprotni. Liberalno časopisje, ki irna zvezo s poslanci Plojevega kluba, se vkljub ysemii temu ponižno vali v praliu pred sedanjo vlado in nastopa proti obstrukciji v državnem zbom. Proti oni obstrukciji torej, ki jo bijejo naši poslanci za veljavo slovenskega ljudstva. Dr. Krek je utemeljil dunajsko obstrukcijo slovenskih katoliških poslancev tako-le: ,,Naše ljudstvo v Avstriji ne velja toliko kot Nemec in Lali. Mi imamo vsled tega silno malo od vlade, nimamo železnic, nimamo išol. Ce nas obišče kak eksekutor ali žandar, to je vse. Slovence hoeejo imeti samo za hlapce. Zato mi na Dunaju nismo pustili, da bi dobili Lahi visoko šolo, mi pa ne. Šestnajst naših poslancev s pomočjo nekaterih Cehov, je imelo korajžo reči, mi ne pustimo, da bi bili Slovenci manj vredni. Ta boj borno nadaljevali, ee zmagamo ali pademo, vbditelja imamo dobrega!" Tudi liberalni poslanci so se na Dunaju z nagimi vred odločili za obstrukcijo. Ko pa je vlada poslala v svet vest, da misli razpustiti državni zbor in razpisati nove volitve, so se liberalni poslanci Plojevega kalibra ustrašili razpusta in njihovi listi so začeli nastopati proti obstrukciji. Obdržati hočejo še naprej mandate, to je njih glavni cilj, ne pa korist ljudstva. Da pred takimi poslanci, ki pri vsakem vetru na drugo stran padejo, nimajo niti vlada niti .nasprotne stranke nobenega spoštovanja in strahu, je samoumevno. Toda to ni nasa stvar, temveč stvar liberalcev. Enako nedosledno so ravnali liberalci nasproti slovenski obstrukciji v Gradcu. Ko so slišali, daliočejo naši poslanci obstruirati, ker se godi slovenskemu narodu od strani dežeine nemške vefiine veliko krivic, so obstrukcijo z veseljem pozdravili, in njih osamljeni vodja v deželnem zboru se ji je slovesno priklopil. Toda Nemci so postali hutli na obstrukcijo, ker jim je prečrtala njih raCune. Tudi vlada bi mnogo, mnogo rajši videla, 6e bi slovenski poslanci v Gradcu mirno sedeli ter se ne razburjali, četudi se godi Slo- vencem očividna krivica. Potem pa je prišla še tudi o- i;a tiha zveza med liberalci in nemSurji ob priliki dr- žavnozborske volitve po rajnem Ježovniku. To vse je zopet slabo uplivalo na trdnost liberalnega. obstruk- cijskega. stalifioa. Začeli so omahovati in oni junaki, ki so z nami vred prirejali na Spodnjem Stajerju mnogoštevilne shode, da se odobri slovenska obstruk- cija v Gradcu, pišejo sedaj brez rdečice na licu že odkrito proti obstrukoiji. Kakor Nemci in vlada hooe- jo, tako se naj zgodi! To je političen očenaš naših li- beralcev! Na liheralce se ni zanesti. To nas učite tudi obstrukciji na Dunaju in v Gradcu. Hvala Bogu, da naše ljudstvo ne mara več liberalcev. Obsoja njihovn omahljivost in nezanesljivost. Ce pridejo volitve, bo dalo temu prepriSanju tudi viden izraz.