11/2020 letnik CXXII 297 ZDRAVJE ČEBEL Naj pojasnimo zgornje tri stavke. Bralci, ki jim kemija ni kruh, se litija morda spomnijo iz periodnega sistema kemijskih elementov, tam, na levi strani, takoj pod vo- dikom in z atomskim številom 3: litij je najlažja alkalna kovina. Pomemben je pri proizvodnji baterij, uporablja se v različnih zlitinah v letalski in avtomobilski industri- ji. Različne litijeve spojine se uporabljajo pri proizvodnji sintetičnih gum, pri proizvodnji maziv, gorivnih celic, termoplastike, katalizatorjev in topil za jedrsko gorivo. Glavno litijevo rudo, spodumen LiAl(SiO₃)₂, pridobivajo na različnih lokacijah po svetu, način pridobivanja oz. uporaba delovne sile, ki ga pridobiva, pa je pogosto etično sporna. Kako je litij zašel v čebeloslovstvo in čebelarstvo? V članku izpod peresa Yael Garbian in njenih sodelavcev (2012; patentna prijava v 2015) je bila predstavljena me- toda, kako z molekularnim stikalom »ugasniti« nekate- re ključne gene v varoji. Prek čebele, ki jo zajeda varoja, naj bi v to prenesli kratko molekulo RNA, ki se v ciljnem organizmu prepiše v »molekularno stikalo« in prepreči izdelovanje ključnih gradnikov v varoji. Litij je bil pri tem uporabljen kot kation – sama molekula RNA je v vodni Litij, za blagor čebel in naroda? doc. dr. Janez Prešern, 1 Uroš Kur, 1 Jernej Bubnič, 1 dr. Martin Šala 2 1 Kmetijski inštitut Slovenije in 2 Kemijski inštitut janez.presern@kis.si Ko je leta 2018 v znanstveni reviji Scientific Reports založbe Nature izšel članek z naslovom »Lithium chloride effectively kills the honey bee parasite Varroa destructor by a systemic mode of action« (v slovenskem prevodu: Litijev klorid s sistemskim načinom delovanja učinkovito ubija osebke čebe- ljega parazita Varroa destructor) avtorice Bettine Ziegelmann s sodelavci, so tisti čebelarji, ki berejo tovrstno literaturo, vzkliknili od veselja in takoj pre- računali prihranek pri nakupu uradnih zdravil za zatiranje varoje. Zlobni jeziki so se glasno strinjali in hiteli pojasnjevati, da so nova orožja za boj pro- ti varoji dobrodošla, vendar je njihovo navdušenje predvsem namenjeno gotovim blagodejnim učin- kom ostankov litija v čebeljih pridelkih, ki bodo omogočili, da se slovenski narod končno usmeri v prihodnost. Tisti tretji, ki pa po službeni dolžnosti izbiramo tovrstno literaturo tudi malo širše, smo glasno in soglasno rekli: »Oh ne, pa smo (spet) tam!« raztopini negativno nabita, torej anion. V laboratoriju Petra Rosenkrantza pa so poskus ponavljali in nepričako- vano ugotovili, da dobijo zelo podobne rezultate tudi brez RNA, skratka tudi če čebelam servirajo le litij, brez RNA, z nekim drugim, »neškodljivim« ionom, npr. kloridom ali citratom. Je ta ugotovitev oz. so njene posledice problematične? Kar se čebel tiče, naj bi bilo vse jasno: 1) litij je učinkovit proti varoji; 2) litij lahko skrajšuje življenjsko dobo čebel, zlasti v odmerkih, učinkovitih na varojo; in 3) litij ni urad- no zdravilo za zatiranje varoje. O 3) ne bomo govorili na tem mestu, o rabi nedovoljenih/neregistriranih sredstev je bilo v SČ-ju in drugje precej povedanega, ravno tako o sankcijah. Tu pa je seveda še 4), ki v članku iz leta 2018 ni bila predstavljena: kaj pa se zgodi s čebeljimi proizvodi? Lahko litij zaide v prehranski krog človeka? Mejne vred- nosti ostankov litija v prehranskih proizvodih namreč niso določene. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije smo s svojim posku- som naslovili ravno točko 4), ob tem pa smo beležili tudi podatke za točki 1) in 2). Po 18 dneh, namenjenih določitvi naravne smrtnosti delavk, smo čebelje družine tri dni krmili s sladkorno raztopino z litijem, kot je navedeno v članku iz 2018. Ugotovili smo povišanje koncentracij litija tako v zalogah medu kot v cvetnem prahu. V izkopanem cvetnem prahu kontrolnih skupin je bilo manj kot 0,5 mg Li/kg, medtem ko so bile koncentracije v testnih skupinah tudi stokrat višje (17–47 mg Li/kg izkopanca). Podobno je bilo pri medu: v kontrolnih skupinah je bila koncentracija litija pod mejo kvantitativne detekcije, medtem ko so bile tretji dan po končanem krmljenju zaznane najvišje kon- centracije, med 0,4 in 1,2 mg Li/L medu. Ob tem smo meri- li tudi koncentracijo litija v zalegi, ki je ravno tako dosegla vrh tretji dan po zaključku krmljenja, bila pa je v podobnih okvirih kot tista v pelodu: 35–46 mg Li/kg tkiva (Prešern s sod., 2020; Prešern, 2020). Koncentracije so vseeno nižje od pričakovanih, sedaj pa poskusimo odgovoriti na vpra- šanje, ali so izmerjene koncentracije litija varne, in s tem razložiti izjavo, navedeno v drugem stavku tega prispev- ka. Litij velja za edino snov, ki stabilizira razpoloženje, saj vpliva na osrednje živčevje (Freeman in Freeman, 2006). V okviru psihiatričnega zdravljenja sta dandanes litijev kar- bonat in litijev citrat ena izmed najpogosteje predpisanih zdravil in se kljub številnim stranskim učinkom pogosto uporabljata pri zdravljenju bipolarne motnje in drugih duševnih bolezni. Tu velja omeniti tudi, da litij ni proble- matičen le za odrasle osebke: pokazalo se je, da ima vpliv na razvoj posameznih osebkov različnih živalskih vrst. Skratka, ne želimo, da bi bili odmerki, ki bi jih potencial- ni potrošnik prejel v svoje telo s čebeljimi pridelki, takšni, da imajo kakršen koli učinek na človekovo razpoloženje 11/2020 letnik CXXII 298 ZDRAVJE ČEBEL ali njegov razvoj. Dnevni pri- poročeni odmerek litija je 14,3 µg/kg telesne teže (Schrauzer, 2002), Društvo ameriških psihiatrov pa priporoča za zdravljenje bipolarne motnje 0,5–1,2 mmol/L krvnega se- ruma, kar se doseže z dnev- nim vnosom 900–1200 mg Li (APA, 2002). Koncentracije litija v medu hranjenih čebel je bila 2,5-krat višja od naj- višje izmerjene koncentracije v pitni vodi na svetu (Vita s sod., 2015). Praktično si težko predstavljamo vnos take koli- čine kontaminiranega medu, ki bi imela vpliv na človekovo razdvojeno naravo. Kaj pa te- lesni razvoj in litij? Tudi tu je nekaj podatkov, npr. pri podganjih zarodkih je bila zarod- kova rast zmanjšana pri 50 mg Li/kg teže zarodka (Klug s sod., 1992), dober pregled pa so opravili Léonard s sode- lavci (1995), ki zaključujejo s priporočilom, da naj nosečni- ce ne uživajo litijevih pripravkov, ko je zarodek v stopnji razvoja notranjih organov in srca. Aha, še to: tudi mi smo opazili povečan odpad varoje v primerjavi s kontrolo po obroku litija; skratka, deluje, potrjujemo. Opazili pa smo tudi povečan »odpad« čebel: poleg že objavljenega skrajševanja življenjske dobe čebel delavk pri poskusih v kletkah smo v svoji raziskavi ugo- tovili tudi statistično značilno več odmrlih čebel, ujetih v past za mrtvice, kot pred dodatkom litija; takega pove- čanja v kontrolni skupini, ki je dobila le sladkorno razto- pino, nismo zabeležili. To seveda ni šala, noben čebelar si ne želi zmanjševanja jakosti čebeljih družin. Na koncu poskusa smo, z žalostjo v srcu, družine, krmljene z liti- jem, skupaj z njihovimi zalogami in satjem uničili. Torej, še zadnji stavek iz uvoda, ki se v bistvu nana- ša na vprašanje: litij da ali ne? Ne. Preveč je še odprtih vprašanj in premalo raziskav, tako kot pri trenutno ak- tualnem zdravstvenem problemu s covidom-19. Skrbi nas za čebele, vendar so te odgovornost posameznega čebelarja, preverjene alternative pa so na voljo. Bolj nas skrbi za tiste, ki uživajo v čebeljih pridelkih, zato vam na srce polagamo, da je garažna alkimija (eden od ključnih razlogov za nastanek farmacevtskih koncernov) passé. V farmaciji je nadzor v proizvodnji ključen, saj ščiti pred nihanjem kakovosti in žalujočimi svojci, ki so v zlatih časih družinskih lekarn in »garažne« farmacije hitro poiskali krivca ter z različnimi – recimo temu orodji – dosegli željo po večji natančnosti in znanju ter manjši predrznosti naslednje generacije družinskih lekarnar- jev. Torej ne. Viri: American Psychiatric Association (2002): Practice guideline for the treatment of patients with bipolar disorder (revision). American Journal of Psychiatry, 159 (Suppl. 4), 1–50. Freeman, M. P., Freeman, S. A. (2006): Lithium: Clinical Considera- tions in Internal Medicine. The American Journal of Medicine, 119(6), 478–481. doi:10.1016/j.amjmed.2005.11.003. Klug, S., Collins, M., Nagao, T., Merker, H-J., Neubert, D. (1992): Effect of lithium on rat embryos in culture: Growth, development, com- partmental distribution and lack of a protective effect of inosi- tol. Archives of Toxicology, 66(10), 719–728. https://doi.org/10.1007/ BF01972623. Garbian, Y ., Maori, E., Kalev, H., Shafir, S., Sela, I. (2012): Bidirectional transfer of RNAi between honey bee and Varroa destructor: Varroa gene silencing reduces Varroa population. Léonard, A., Hantson, P ., Gerber, G. B. (1995): Mutagenicity, carcino- genicity and teratogenicity of lithium compounds. Mutation Rese- arch/Reviews in Genetic Toxicology, 339(3), 131–137. doi: 10.1016/0165- 1110(95)90007-1. Prešern, J. (2020): Neurostatistical approach to toxicological testing in honeybees. MethodsX, doi: 10.1016/j.mex.2020.101077. Prešern, J., Kur, U., Bubnič, J., Šala, M. (2020): Lithium contaminati- on of honeybee products and its accumulation in brood as a con- sequence of anti-varroa treatment. Food Chemistry, doi: 10.1016/j. foodchem.2020.127334. Schrauzer, G. N. (2002): Lithium: Occurrence, Dietary Intakes, Nu- tritional Essentiality. Journal of the American College of Nutrition, 21(1), 14–21. doi:10.1080/07315724.2002.10719188. Vita, A., De Peri, L., Sacchetti, E. (2015): Lithium in drinking wa- ter and suicide prevention: A review of evidence. International Clinical Psychopharmacology, 30(1), 1–5. https://doi.org/10.1097/ YIC.0000000000000048. Ziegelmann, B., Abele, E., Hannus, S., Beitzinger, M., Berg, S., Rosen- kranz, P. (2018): Lithium chloride effectively kills the honey bee parasite Varroa destructor by a systemic mode of action. Scientific Reports, doi: 10.1038/s41598-017-19137-5. Foto: Uroš Kur Vzorčenje ličink v družini, tretirani z litijem