Iz Jugoslavije. — Radi predstoječega detegacl.skega zborovanja smo izdali današnjo številko predčasno, da jo prefmejo naši delegati in delegatinje §e pred svojim odhodom v Maribor. — Popravek. Pri sestavljanju vzpo- reda za delegacijsko zborovanje v Mari- boru se je vrinila v zadnii stevilki našega lista neljuba pomota. Sestavljalec vzpo- reda 1e navaia! nri točki 13. rxxl I. dnev- nega reda za 28. avgust in pri točki 2 pod II. istega dne pomotoma paragrafe iz os- nu.ka z. 6. Celo zloglasnega Simona, ki je bil že ¦$_-žil prošnjo za upokojitev, so potegnlli iz stare _are, onega Simona, k: je med vojno denunciral podrejeno učiteljstvo, češ, da je srbofilsko, so spravili v ternopredlog za Radoljiški šolskl okraj. In takega človeka naj ministTStvo prosvete :menuie za šnlskega nadzornika?! Za takega avstrijakanta in sovražnika Srbov sta gtasovala celo dva državr.a uradnika. Z gosp. Francetom Gabrškom bomo pa ob priliki spregovorili resno besedo in povedali, kako ie postal s pomočjo Zaveze višji šoiski nadzornik, kaj je obljubil takrat in kako drf.i sedaj dano besedo. Toliko za sedaj. Imenovania: za stalni učni moči na _estrazredni pomožni šoli za manj nadarjene v Ljubljani sta bila imenovana Josip Mihelič in Marija Matkovič, začasno pa Štefanija Gruden ter se ji je dal rok enega leta, da napravi izpit iz slovenščine: za stalnega kateheta sta se imenovala o. Modest Novak in Franc Kogej; prvl se prideli IU. mestni deški ljudski šoli, drugi pa I. deškl iveščanski ?oli v Ljubliani; nadučiteljsko službo v Cerknici je dnbil Adoti Harmel, uCItelJsK! sTužb. pa Ivana Zwolf in Ivar.a Ukmar; učiteljske _Ju7b'i so dobili: Julijana Maričeva v Dragatušu, Mr,rija Lenger-Nasodctova v Scmiču, Stanko V.eznc v Suhorju, Aneela Gcrčarjeva v Dobu, Tvati Stenovec ir1 Marija Šibovčeva v Domžahh. Alojzija Vrbičeva na Homcu, Pavla Dežmanova in Terezija Črnologarjeva v Komendi. Gizela Uš^-i!čn;kova v Mengšu, Ansela Cerarjeva v StranjJh- službo nadučiteljice v Ribnici je dobila Pavin Tom- j šičeva, nadalje so bi!i imenovani: Ar:a Hirseh- j mannova za učiteliico v Besnici, Stani.^ava Milielčičeva v Selcah; za nadučitelja na Bučki je imenovan Josip Trobiš, v Škocijanu pa Ludovik Pirkovič, za učiteljico istotam pa Roza Pirkovič; za nadučitelja v Trebelnem je imenovan Vinko Klanšek; oddaja enega uCnes^ nifista za moške v Tržiču se je odložila za prihod. sejo, fno ušno mesto za ženske se nanovo razpiše. Učiteliski službi v Mokrotiogu sta dobiM Alfonza Babnikova in .losipina Ahačičeva. Učiteljske službe so dalje dobile: Franja Mr_nikov_i v Hinjah, Marija Benedičič-Franketova na Mirni, Nežika Koščeva in Hedvika Schweigerieva v Št. Petru pri Novem me?tu, Marija Lap-ir(itova v Lazah pri Uršnih selih, 1 mesto se na tej šoli nanovo razpiše, Pavla Strumbljeva v Gor. Sušicah, Franja Kosec-Milavčeva in Ernestina Zajčeva v Trebnjem, Aloj>:ij Bulovec na Koroški P.eli, Marija Horvat-Nosanova v Kranjski gorf. Franja Pogačnikova na Dobravi pri Kropi, AiiKela Orenkova na Ovšišab, Pavla Semenova v Lescah-, imenovanje učiteljske učne moči na Jesenic_!i se odloži. Za nadučitelja sta bila imenovan«: lanko Škufca na Drenovem griču in Makso Jovan v Polhovem Gradcu; prošnja učitelja Poniks irUt /s nadučiteljsko mesto za Veliki trn se 7,ivrn~. Nadučitelj Andrej Vilfan, dosedaj učitelj na sa| lezijanskem zavodu na Rakovniku se premesti v I Soro, Iva Premelčeva, učiteljica v Tonr.ši.iu, na ; Vič. Učitelju Francu Petriču se podaljši bol._/,sni ski dopust za eno leto. 30 učnih mest, _.n kateie : ni bilo prosilcev, se nanovo razpiše. i Učiteljska imenovanja na bivšem Š.alersk m. ! Za nadučitelje oziroma nadučiteljice so bili j imenovani: Antonija Rottova za nadučiteljico na ; dekliški ljudski šoli v Koniicah, Rudolf Koser za | nadučitclja v Vitanju, Ivan Čeh pri Mali Nedelji, i Miroslav Pučelik v Krcevini pri Mariboru, Anton j Mohor pri Sv. Marjeti na Dravskem polju, Josip i Cenčič v Rogatcu, Ivan Glinšek v Rogaški Slaj tini, Alojzij Krajnc v Poljčanah, Hinko Šumer v | Šmarju pri Jelšah, Alojzij Majcen v Selnici ob ; Dravi, Anton Strigl v Keblju, Janko Kržič v Špi', taliču in A.irko Mariruč pri Sv. Marku niže | Ptuja. Učiteljske službe so dobili: Fran Hajnšek s na de_-ki in Marija Vrečkova na dekliški šoli v ! Št. Juiiju ob j. ž.; Marija Brumnova v Št. Juriju ! ob Ščavnici, eno mesto za moške prosilce se raz; oiše: Anton Kovačec, Marija Kovečečeva in Ma\ i-ija Domlnkuševa pri Sv. PetTu tik Radgone, ev.o ; mesto za moško učno moč se nanovo razpiše: ; Rudolf Kallan v Trbovljah na deški šoli: Ciril ! Vrtovec na Loki pri Zidanem mostu: dosedanja suplentka na tej Soli Terezija Fabjanova se priI deli dekliški ljudski šoli v Trbovljah; Marija Kaj bova pri Sv. Križu pri Liutomeru, Ciril Mikl v ' Ljutomeru na deški šoli, Štefanija Špindlerjeva v ; Vržeju. Viljelmina Kožuhova v Hočah, Ivan Luk: nar in Mariia Weber-Stesnarjeva v Teznu, Fran' eiška Brataničeva in Marija Preskerjeva v Orj možu; mesto za moško učno moč se nanovo raz' piše za moške in ženske; Friderik Venigerholz in j Zofija Okornova v Središču, Ljudevit Belšak pri j Veliki Nedelji, Vekoslav Kegl pri Sv. Marku niže ' Ptuja, Anton Stefanciosa in Josipina Cenčič-Bel| šakova v Rogatcu, Ana Boštjančičeva v Senvnicl, ! Simon rišer pri Sv. Petm na Mcdvedjem selu, i Gusta Janežičeva v Šoštanju, Ana Orebenč^va v '•¦ Št. Juriju ob Taboru, JosipLna Strigl-Kleinova v ! Keblju, Jelisava Jugova v &pitaliču, Jost! pina Simončičeva pri Sv. Andražu v Leskovcu. Za učiteljico ž. r. d. na dekliški meščanski šoli je imenovana Josipina Tratnikova. Nanovo se razpišeio: nadučiteljska in učiteljska služba na Cvenu, dve učiteljski mesti pri Mall Nedelji, za moške prosilce takoj, za ženske pozueie. učiteljska služba ni Humu in nadučiteljska siužba pri Sv. Martinu na Potforj-a. Za razplsani učni mcsti v St. Ilju in S. g. in v Rajhenburgu se vnieta kompetenčna spisa, da stavita dkrajna šolska sveta nove prcdloge: za razpisano ucrn^ inesto v Limbušu se vrše nova poizvedovanja. 15 razpisanih učnih mest, za katere ni bilo prosilcev, se nanovo razpiše. Upokojeni rudniški učitelj Avguštln Šabec se reaktivira in stalno nastavi v Stoprcah. Vodstvo dekliške ljudske šole v Celju se poveri začasno Srečkotu Exelnu do oddaje vodstva ženski voditeljici. Sklene se narttreč, da se vse samostojne dekliške ljudske Sole na bivšem Štajerskem razpišejo in vodstva podele žcnskim učnim močem. Marija Pfeifer, učiteljica v Hrastniku, se prideli v službovanje na šoli pri Sv. Petru v Ljubljani. Na lastno prošnjo se upokojijo: a) stalno: Marija Exel-Černetova, Ivan Kutnar, Matija Heric, Marija Trstenjakova, Katarbia Čehova, u. ž. r. d., Ljudniila OmejcBukovčeva, Anton Ogorelec, Frančiška MegUčeva, u. ž. r. d., Bogomir Siter, Friderik Zinaucr. Franc Jaklič, Olga Bradaškova, Marija Domlnkuševa in Albina Gorec-Pogačarjeva, otroška vrtnarica; b) začasno: Ivanka Kovačič-Kocmutova, Frančiška Bezeljak-Bayerjeva, Olga NovakMajcnova in Ana Fink-Šuflajeva. Okoliška ljudska šola v Ptujoi se razširi v šestrazrednico in se loči v deško in dekliško. Dalje se sklene. da se meSana mestna nemška petrazredna ljudska šola v Ptuhi opusti, nemški otroci pa se priklopijo slovenski šoli po eni nemški vzporednici. Ljudska šola v Sp. Polskavi se razširi iz tri- v štlrirazrednico: podružnica na Pragerskem se izpremcni v redno dvorazredno ljudsko šolo. Pogoji ?,a to so pa samo dani, če se pritegne južna železnica. Zato se razširitev izvrši samo pod pogojem. ako dospe od južne železnice ugoden odgovor. Deška ljudska šola v Kranju se razširi v petrazrednico in obenem sistemizira peto učno mesto. Sklene se ustanovitev redne ljudske šole v Vrčicah in v Lazih. Potem se vzame na znanje preustrojitev zasebnega ženskega učiteljišča in vadnice šolskih sester v Mariboru in dovoli ustanovitev učnega tečaja k meščanski 5oli na tem zavodu. Naroča se ravnateljstvu, da predloži podrobni načrt za ta tečaj. Potem se dovolijo nekatere preureditve na celjskih in mariborskih meščanskili šolah. Višjemu šolskemu svetu se je dalo poiVblastilo, da sine meščanskim šolam prideljevati učne moči in ustanavljati IV. nastavne razrede na onih meščanskih šolah, kjer so za to dani p«TOii. Nato se je dovolila ustanovitev meščanskih 5ot s prihodnjim šolskim letom, ako bodo izpolnjeni do takrat vsi pogoji. v sledečih krajih: v Slov. Gradcu, Velenju, na Jesenicah, v Trbovljah in Zasorju. Za ljndske šole v Kra-.iju se je sistemiziralo stalno katehetsko mesto. Dovolila 'se je premestitev nekega profesorja iz Kočevja na obrtno ! šolo v Ljubljani in stavil predlog za nameščenie gimn. ravnatelja v Murski Soboti. Več srednješolskih profesorjev se ie pomaknilo v višji činov. razrcd. Slednjič se je vršila razprava o samostojnih predlogih. Ra^Tiatelj Jelenc je predlagai, da naj se učiteljski abiturijenti zglašajo za službena mesta pri okrajnih šolskih svetiii in nc prt višjcm šolskem svetu. Sklenilo se je, da se v bodoče napoti vsak prosilec na predplsano uraclno pot za vlaganje prošenj, in da.se bo naznanilo ! vsem okrajnim šolskim svetom, da so odlokl, s, I katerimi so se dosedaj sporočfla imena takih pro! silcev, razveljavlieni. Na predlog istesa predlaj ?:atelja se ie sklenilo, da izda višji solski svet • na vse okraine iolske svete v bivši Štajerski razpis, ki določa za tekoče šolsko leto zaključitev v četrtek, dne 26. avgusta t. 1., da se učiteljstvo udeicži Zavezinega delegacijskega zfiorovanja ta Sokolskeea zleta. Oni nčitelji pa, ki imajo §olo 5e po 1. sept-mbru, dobe pa tiste dni dopust. Kanonik Nadrah je predlagal, da naj se prep<:ve teiovadba šolske mladine pri Sokolih in Orlih, gosp. predsednik Vadnjal pa ie stavil dodatnl predlog, da naj se prepove uporaba šolskih telovadn'c vsem telovadnim društvom. Sklenilo se je, da se Nadrahov predlog izroči poverjeništvu, k_ nat reši zadevo v sporazumu z ministrstvom prosvcts. Vadnjalov dodatni predlog ie bil sprejet z večino glasov. Nadučitelj Štrukelj je predlagai. da naj višji Solski svet stori vse potrebne koraKe, | da se učiteljstvo odpusti od vojaškega vežban]a, k vojaškim vajam naj se kličejo učitelji samo ob počitnicah. Predlog je bil spreiet. Nato je zaključil predsednik sejo. — Preosnova učlteljišč. V ministrstvu za prosveto se izdeluje obširen načrt za preosnovo naših učiteljišč. — O posetu ljubljanskega učlteljstva v Novem Sadu razpravlja novosadski »Učiteljski Glasuik« obšimejše v svoji 7. številki z dne 9. t. m. ter pravi mcd druscim: »Posle učiteljskog kongresa u Beosradu ljubljansKO učiteljsko pevačko društvo priredilo je sjajan koncerat u Novora Sadu 20. jula o. g. u Hotel Slobodi. Novosadski učitelii i učiteljice učinili su sve potrebne prfpreme da koncerat što sjajnije ispatfne. Velika sala »Svobode« bila je dupkom puna, Std ie neobtčna poj.ivi u ove tople dane, kada je silna novosadska publika na strani Pevanje je ispalo Izvrstno ood vodjenjem korovodje i učitelja Ferda Juvanca. Publika je sa vanrednom toplinom i iskrenošču pozdravljala svaku pijesmu lepih slovenačkili n.irodnih melodija. O. Jclica Sadarjeva, koju je pratila «. Albina Svetkova, svojim lepim, školovanim i muzikalnim pevanjem požnjela je vanredno lep uspeh i pljeskanju ne beše kraja; obe ' umetnicc dobile su lepe kite cveda, a svima je I predat jedan Iep venac sa natpisom na narodnoi | trr"n:inici: »Srbi-učitelji i u-itelii.e i7 Novog Sa- Društvene V-8ti. j + Učlteijsko društvo za marlbor-ki šoisM J ofcraj je zborovalo dne 5. av^usta v vrtu Naro_- j iiega ctoraa v MarLboru cb prav povoljni udc- ' l-zbi. : Predsednica tov. Godec ie poroiala o pote- j ku učiteljskega kongresa v Bcogradu. Z veliko j pozornostio srno sledili slikovitemu Uvajanju ; predsednice. Nad vse zanimivo nam je opisala ; osebne vtise in doživljaje. Velik aplavz je popla- j čal njen temeljtto zasnovani referat. — !)ruy,o ¦ točko dnevnega reda je tvorilo predavanje tov. . Albina Spreitz >Pota k poznavanju človeka«. — j Uovoril je o fiziognomiki, mimiki, frenologi)! In j srafologiji. O slednji disciplini jc podal nekaj lz- i sledkov in priporočal študij grafologije za pravil- ; no presojo duševnih svojstev sočloveka. Orafolo- j gija je važen dotios k individualni psihologiji in i ista js neprecenljiva opora uspe-tii vzgoji in po- j uku. Zborovalci so vzeli z velikim odobravanietn j rc.c-rat na znanje. j Nato je slcdila volitev članov v učiteljsko ! razsodišče. — Tiiioidasno so bi!i izvoljcni: Preu- ! sednik; Franc Pirkmeier, nadučitelj v Fram«. ; Namestnik: Anton Godec. učitelj v Limbušu. Prlsednika: Franc Kramer, okrajni učitelj, Frančiška | Konečnik, učiteljica v Selnici. Namesnika: Jernej i Črrrko, nadučitelj v Sv. Marjeti in SkrbinšeV' > Ljudmila, r.čiteljica v Planicah. \ Nadalina točka dnevnega reda »Javna kvall- fikacija učiteljstva« se je odgodila za poznejSt i čas, da se poizkuša prakso. Ta predloff tov. Kna- ; fliča sc ie enoglasno sprejel. , Glede oreskrbe stanovanj članoin Zavezine- xa delegacijskega zborovanja, ki se vrši 28. t. nt sc je na predlos tov. I.asbacher sklenilo, da stc- pita odbora obeh učiteliskih mariborskih društev v kontakt. S tem je bil izčrpan dncvni red zborovanja. Skle-r.čno je še pozdravila predsednica došlega scosta g. dr. Vladimira Serneca. ki je animira! nčiteljstvc za telesno in duševno nego po telo- vadbi. To zbnrovanje k' zopet pričalo o iepem cdinstvu v tem društvu organiziraniiga učitelj- stvj. Tajnik. + Učitelisko drušivo za ptujski okraj j. zborovalo v četrtck dne 12. avg. t. 1. zadnjikrat v tem šol. letu. Tov. predsednik pozdravi navzoče, posebno pa soste tov. g. Rud. Dostaia in sopro.s.0 in gospo Marinčevo. Omenja nadalie. da se je o priliki zboravatija Sloinškove zveze slučaino mudil v Mariboru, kier naših tovarišev ni bilo videti. Vsakemu slcpcu mora danes b'ti jasno, kdo dela razdor v naših vrstah. So to kratko povedano — koritarii, ki hočejo trenotn! položaj v S.oveniji izkorlstiti v svoje seblčne namene. Ako tako ljudje zapuščajo naše vrste — srečna jim pot in mnogo uspeha — ne trgamo se za nje. V naših vrstah bodo ostali značaji in to rnore biti naši stvari le v hasek! Gosp. Ferdo I.tvpša se ie opravičil, njegovo predavanje pride moijoče pri enetn prihodnjih zborovanj na dnevni red. Ttidi predavanje tov. nadzornika s. Flercta ie izostalo, ker mu je je nujna pot k sorodtiikom ¦ onemocočila udclcžbo: naprositi ga hočerno za prihodnje zborovanje. Ker sta napovedari predavanji izostali. naprosil je tov. predsed. jrosta ... Rud. Dostala, da poroča o osebnih utisih o priliki kongresa v Beogradu. Tov. Dostal se je prošnji odz/al ter narn povedal rm.oi.okai zanimivega s kongresa. Povdarjal je posebno nediscipliniranost izvestaega dela udeležencev ter 'zrazil upanje. da bo ta nedostatek gotovo sčasoma izginil. I.ep zada.ek ima v tem oziru reševati — Sokolstvo. Poročevalec je bil za svoja izvajanja burno aklamiran. Nato nam je še tov. Osk. Žolnir, ki se Jc tudi udeležil k ongresa. podal nekoliko slik in silčic, ki so se mu nudile o priliki potovanja in blvanja v Beo.ccradu. Omenjal je posebno bojjastvo Posavja ter /ivljenje v Beogradu m gostoljubnost Beogradčanov. Pri tej priliki je tudi omenil stroške za svojo osebo, kar mu je tov. Kovačee zameril. češ o stroških se ne sme govorit! v prisotnosti — soprog. Tovariš predsednik se poročevalcetna za poročili iskreno zahvali Razpravljalo se je tudi o preosnovi drnštvenih pravil. Tov. ravnatelj Kveder priporoča, nai do prihodnjega zborovanja vsak učitelj.ica) preStudira nova pravila, da se potem lahko o niih debatira. TovariSa Dostal in Peček sta mnenja. da tre^a počakati novib vzornih pravil. Volitve v razsodišče se preložijo na prvo zborovanje v novern šolskem letu. ki se bo vršilo 11. nov. t. I. 27. in 28. avgusta t. 1. sevrši v Maribru delesac'isko zborovanie Zaveze, 29. avgusta pa sokol^a slavnost. Ker jc bil za orlovsko takor. dovol.ien učiteljem dopust, zahtevajo zborovalcl, ^a se tudi za sokolsko slavnost dovoli primeren dc>Dust. Tov. Serona predlaga, da učiteljsko društvo naprosi okrajni šolski svet za dvodnevcm doBust, da se učiteljstvo more udeležiti delegaci]%kzga. zborovanja in sokolske slavnosti. Predlog 'e ^prejet. Tov. Ivan Žolnir poroča o zborovanju iavnih natneščencev. Kdo je prav za prav javni name§čenec? Oni so dobili 25% doklade — a mi? Ali smemo pri takih razmerah roke križem dr^ati? Izgleda, da smo mi učitelji sarno za štafa2°- — Obenem naprosi strokovnega tajnika, da. v *ej zadevi kaj stori. Oincnja oadalje prispevke za rezervni sklad. \ Učiteljsko društvo jc pred meseci enoglasno ; sklenilo, da plača vsak član 5% od svoje dra- j sinjske doklade za rezervni sklad, a do danes ' se jc odzvala temu jedna polovica članov. Na predlog tov. Pečeka je pristopilo uSiteljsko druStvo tvornici učil z enirn deležetn. Tov. Kveder predlaga, da pristopi vsaka 5ola z enim deležem. Ker se nikdo ni več zglasil k besedi, je tov. predscJnik zakliučil zborovanje. Šmarsko-rogašho učltelfstvo jc Irnelo svol ;'.adnji občni zbor v tem šolskem letu dne 1. av- | !:usta iu Soli v Slatini. j Tovariš predsednik pozdravi zbrane člane ter nrt-čita opravičila tovarišev s Sladke sore in oJ Sv. btefana, kjer boleha že par mesecev tov. j Srabotnik. Žclinio, da skoro čil in zdrav poseti j clru_tvena zborovania, kojih se je vedno rad ude- j leževal. Sestanek v učilnici so danes posetili Iju- j bi nam jjostie oziroma naš mladi naraščaj: k. Marica Voršičeva, mešč. učiteljica: sestrlci Danica in Milica Glinšekovi. Millvoj Zidar, Franjo Korbar in Srečko Sekirnik. Vsem srJni pozdrav ter srečno in prijetno bodočnost na poti, ki so st jo začrtali v mladih idealnih dušah! Žireli! Čital se je zapisnik zadnjega našetra društveue>.a zborovanja ter se neizpremenjen txiobril m podmsal. Glavna točka današnjega učit. sestanKa pa je poročilo o kongresu hisoslovanslclh učiteIjev in učiteliic v Beotradti. Kot poročevalka }e stopila na oder tovariSica Lavračeva Marica Iz i St. Vida ori Grobelnern. V duhu smo poletell z živahno kažipotnico proti slovanski prestolicl. Mnosro zanimivosti in naravnih slik na desni In levi - a pred natni cilj poleta starodavni Beo- ;:rad, kjcr se je podavateliica kot ->mala Sloven- kinja« res takoj udomačlla ter si od raznoboirrih prizorov vtisnila -najlepSe spomine. Poslu.alcl so t. vidnim zanitnanjam sledili njenernu spretnenm in mičnemu opisovanju posameznih nastopov. Bele ladje«, gde su bili s*i gosti i gošče, svi novosadski učitelji i učiteljice i velik broj novosadskog gradjanstva. Bratinske tn rodoljublve zdraviee su tom prilikom izrekli: g. Gjors;-c Petrv vič i g. arhiraandrit dr. Vladimir Dimitri.evič, ua što se u irae slovenačkog učiteKsiva, u kitnastom govoru zahvalio g. naJzoTik Engelb.t Gangl. I ovom prilikom su brača Slovenci ctpenovoosaovano poduzevtui 2—3 'epe pesme. Clc večo ic proteklo u bratskom i usrduc.m raspooženju i zabavljanie je trajalo do 2 ^.ta u n., kada su se svi gosti razišli. Sisira — dan su razglcdali: Učtteljski konvikt, kniiž-\ru >.N'atoevida«, slikc u Sabornoj crkvi i u Matici i.:rb3koj. Zatim ;e pregledano novoosnovano poduzče Zadružne Banke na limanu. gde ie jc dr. Kobal, brat Slovenac i direktor Banke priredio zakusii. Po podne su gosti odputovali, ispr-ačeni od sih novo. adskih učitelja i učiteljica. Rastanak je io vrlo usrdan, upravo bratski. Brača i sestreiz Ljubl.i.iiie su vanredno prijatno bili iznenadjen a Novoiii Sadu. Govorili su: »Mnogo lepopta smo slušali ¦> Novom Sadu, ali mi stno potpuno oarani. Sve je ovde lepo i bogato, sve kulturn i ljubazno. Pa naša brača učitelji i učKeljice, ako su liubazni i predusretljivi!« — Tovariš Emil Adamič je srečno došel v Maribor ter svoj prihod v domovino naznani s sledečim pismom: Čez šest dolgih let stopil sem zopet na tla svoje svobodne domovine in pvi, ki me je prtsrčno pozdravil na domači zemlji )e bil Oskar Dev s svojo družino in njeKov mogo-- ' ni moški 7.bor. Globoko se zahvaljujem njem z družino in njegovernu zboru za sostoljubni sprejem in za najlepše darilo ob mojej vrnitvi v Ju- j jtoslavijo; za prekrasno slovensko pesem. — EmH Adamič. — Dragemu tovarišu kličemo: Dobro- < došel v naši sTedi! j — Pozdravni večer tov. Emilu Aatniču ie priredilo pevsko društvo ..Ljulj. Zvon" v soboto. dne 21. t. m. v veliki dorani ljubljanskega ..Narodnega doma'\ DvoTana ie bila nabito oolna. ko te vstopil Adamič burno pozdravljen od zbranega občinstva. Z lepim nagovorom je pozdravil slavljenca pevovodja g. Zoko j Prelovec ter mu izročil diplomo častnga j članstva. katero čast je bilo društvo skla- j datelju podelilo letos o priliki desetletmce j svojega obstanka. V imenu pevskega znra ,,Qlasbene Matice" je izpregovoril tov. A. Rapč, nakar so sledili še drugi gpvorniki ter izražali vsi veliko veselje, ki navdaja Adamičeve čestilce nad njegovo vtrntvijo v domovino. ..L.ubljanski Zvn" je odpel večjo vrsto Adamičevih in drugih moških in mešanib zborov. med kateriini se je zlasti odlikoval slavljenev ..Vasovalec". ki ga je moral zbor ponoviti. K sfclep-u vse prireditve se je še tov. A:iarnič zahvalil z iskrenimi besedaml na nepiičakovanem in tako _lavnostnem sprejemu. nakar je bil zaključen preepi večer. — Za obrtno-nadalievahie šole. Dne 27. junija t. 1. je zborovala v Uubiani Zveza strokovnih obrtnih zadrug ter pedložila Trgovski in obrtni zbornici resolucijo, v kateri med drugim stoji: Vpejejo nai se za. Slovenijo podueni tečaji za rokodelske vajence po prestani učni dobi in to za one vajence. ki nhnajo prilike obikovati med učno dobo obrtno-nadaljevalnih šol. Tečai naj bi trajal 2 do 3 mesece v zimskem času. Poučuie nai se o vseh onih nredmetih. ki so o-otrebni za obrtne troke. Stroške teh tečajev naj bi prevzela rtr^ava. ob enem nai bi se mani limovitirn delile državne štipendije. da se zamorejo tudi ubožni teh tečajev udeležiti. Dne 6. avgusta je pa Zveza odposlala župan dr. Tavčarjn, ki naj ukrene vse potrebno, da se prej kot možno uvede zopet preptreben pouk na obrtno-nadaljevalnih šolah v Ljubljani. Zveza poudarja nadalje. da se mora dobiti brezpogoino neki izhod,da se otvorijo obrtno-nadaljsvalne šole, ker drugače nastane nepreračunljiva stagnaciia v izobrazbi obrtniškega naraščaja, ki b; imela za posledico. da bi tuji izdelki preplavili naš trg ter uničili _e itak žalostao eksistenco obrtnika. Da se rkle v okom tej veleresni skrbi. se mora otvoriti pouk na obrtno-nadaljevalnib §olah, nai potem ta pouk stane kolikor oče. ker je, ako le še kratek čas tra^timo s cincanjern, ogrožena bodočnost in procvit obrtništva. zajedno pa tudi blagor drave. Edino z rednim poukom zatnore obrtni naraščaj v splošnem napredovati. ker le tako bodr zprnocel delati v orospeli obrtnega stanu m v korist in ponos naše države. — Maturan.om in tnaturarrtlnjam marlborskega drž. moškega učiteljlšča iz leta 1920 Prosim vse one, ki imajo izposoiene knjige izknjižnice mariborskih učittljišnikov, da jih prinesejo ob priliki Za%rezinega zborovanja s seboj v iMaribor. Knjižničar: Zidar Milovan. — Tovarišem maturantom liuljanskega učiteliišča i_ leta 1910 sporočam, da praznujemo našo desetletnico dne 3. septeinbra v Kamniku. Po prihodu vlaa ob pol 10. se zberemo v rest. Kenda. opoludne obiščemo grob pesnika Medvedi pa poletrmo v Kamniško Bistrico. Na ve- i selo svidenje! Primožič. — Maturanti mariborskega uCiteijišča iz lta ! 1910! Na moj poziv v Št. 28. »U. T.« se je doe- \ daj zglasilo od 19 še živih tovarišev 9, katerlsc z mojim predlogom po večiui strinjajo. Ker je le še malo časa, prcdlagam, da se snidemo v sooto, dne 28. t. m. ob 20. uri v Naiodnem <_omu v Mariboru, kjer določimo skupno nadalini poK.am uasemu slavju. Na vsak način se udeležlmo v nedeljo korporativno sokoiske siavnostl. Apeliram na vse tovariše, da sc sestanka zanesljvo udeležijo, da na primercn način obhajamo lOetnico 'maturc! Na svidenje v lepem !u$:r>slovanskem Mariboru, kjer smo preživeli nailepši as našega življcnja — naša dijaška leta! — Fan Golcž, nadučiteli v Straniciih. — Zticrovanje daSmatmskcga učitljstva. Savez učiteljskih društava v Dalmaciji sklicuje skupščino na dan 9. septembra t. 1. v Splitu, da se na novo organizje v smislu novih -pravil Udruženia Jugosovanskev.a Učiteljstva. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo uprave Saveza: 2. Izvršrtev sklepov prvega učiteljskega kongesa; 3. Volitev novega poverjeništvaza Dalmacijo. — »Hrv. pedagoško-knilževtioga zbra-< glavna skupština se vrši u dvorani Hrvatskog učiteljskoK doma, dne 29. kol. 1920. u 9 sati prlJe podne. Dnevnl red: A) XLV. jjlavne skupSine (dne 29. kolovoza u 9 sati prije podne). 1. Ovorenje skupštine. 2. Izvještaj tajnikov za od. 1919-20. 3. IzvjeStaj blaprajnikov za god. 191. 4. Izvještaj upravitelja naklade knjiga za prod. 1919. 5. Izvještaj čuva_a» Hrv. školskoga muzeja« za sccd. 1919. 6. Izvještaj revizijskoga odborao pregledanju druStvenih računa za god. 191. 7. Izbor revizijskoga odbora, koji de pregledati društvene račune za god. 1920. 8. proraču za !?od. 1921. 9. Izbor predsiednika. tajnika i blaKajnika za trogodlšte K920-1923. 10. Prijedozi. (Članovi treba da svoje eventualne prijedoge najave pismeno predsjedništvu barem tri ana prije održanja skupštine § 45. posl. reda). B) večane sjednice (dne 29. kolovoza o. g. n 10sati prije podne). !. Oovor predsjednikov. 2. Prgla.enjc zaključaka XLV. glavne skupStine. 3. Jzična obiika i narodjio uzKajanje. Predaje pravi član Antun Tunkl. — Ljubljanskemu učiteljstvu na znanie: Premog je zagotovljen. toda stal bo na dom postavljen nafmani 600 K tna. Plačft-i br> treba takoi. roki niso do\roletii. — V kmetijsk. tečaj v Št. Jurju ob južni zle_nici, ki bo trajal od 6. septembra do 3. oktobra t. I. so se spreieli sledeči tovariši: Srebrnič Fr., učiteli, Teharje; Senica Robert, nadučitelj StPeter v Sav. dolini; Zemljič liraiiko, učiteličica; Zeilhoier ALfonz, začas. učiteij, Konjicebal Karel, učitelj, Podčetrtek; Kuiiar Antoo,telj, Trbovlje; Majer Drago, nadučitelj,Mar>eta pri Rimskih Toplicah; Kogl Vekoučiteij, Sv. Marko niže Ptuja; Lovrec Jožef,učitelj, Majšperg; Brglez Franc, učitelj, Bistricu; Serbec Josip, učiteli, Slov. Gradecga Franio, učitelj, Šmarje pri Jelšah; ZdolšaKomir, zač. šolski voditelj, Letuš; Pišl lvo,telj, Sevnica; Janšovec Franc, začasni uSvv. Jur ob Sčaavnnici; Jaankoovič Peteer, naduVojnLk. — Osnivanje pučkih knjižnica. ga prosvjetna i dobrotvorna društva bito ona na sehma obračaiu se ..NaroZaštki" sa željom. da im se pomosnovati pučke knjižnice. ..Narodnaštita", savez dobrotvornih dTUŠtava oča se ovima na našu javnost s molboje u tom poslu podupre. Pojedinci,imaiu knia?e kn-ie bi bile r-odesn« zsvrhu. a više ih ne trebaju, umoljase, da te knjige poklone i da ih presakirpljačnna u dotidnom mjestu, odnda to jave pismeno ..Narodnof ZašZa sakupljanje tih knjiga se osobito očamo na našu omladitiu sredTijih in visškola, naše učiteljstvo te na sva prosna i dobrotvorna društva u provinciTio-limo svak.^a. tko H bfio i' tomdoljubnom poslu sudjelovati. da oobavijesti ..Narodnu Zastitu" u ZagJostpovac 30, gdje če diobiti eventdaljne upute. — Razpis učiteljsklh služb. Radovljiški ni šolski svet razpisuje nadučiteljsko služštirirazrednici v Srednji vasi, učiteljsUro diteljsko službo na enorazrednici pri Sv. nad Jesenicami ter učiteljske službe na BlBohinjski Bistrici, Gorjah, Kamni gorici, dKoroški Beli, v Kropi in v Srednji vasi. Propreinljene prošnje je vlagati do dne Z5. a1920. — Učiteljske siužbe. Kakor smo deli. ie v ptujskem šolskem okraju prveč učiteljskih služb, ki se vse zased1. novembrom t. 1. Ker pa se bodo jale v najkrajšem času, opozarjamflektante, da takoj vpoš_jejo pravilpremljene in kolekovane prošnje na ni ik>lski svet v Ptuju. — Ferlalni tečaj za učltelje u Zagrebrijalni tečaj za učitelie, koji je započeo kom pro.loK m.e^seca a bio razdjeljen u djela, u odio za vi_e i za niže pučke škole,je 13. avjjusta. Predavači bili su povjereBazala inšoektori Bosanac i Radkovič kaoSkole održao je prošlog tjedna dva kurza:pučko prosvjetni rad i za socijalno polHičko lovanje. Na svršetku tečaja održan je u Streni, gdje su učesnici kroz zijelo vrijeme imali msu, niali komers, kojem su prisustvovali prsori i predavači povjerenik dr. Bazala i predsnik prehrane Šandor A. Aleksander. Učesnicilivaiili su toplim riječima povjereniku i predačima za uloženi trud u pogledu njihovog ozovanja, a gospodmu Aleksandru za brigu niihove prehrane. Može se reči, da je fertecai nspio i. ispunio svoju zadaču. — Državna kmetijska šola na Grpriredi dne 31. avgusta t. I. celodnetečaj za prkielovanje in spravlianje toka, dne 6. in 7. septembra t. 1. pa dvodvcn tečaj za uporabo sadja in zelenjad— Na državtii kmetii&ki šoii na Grpri Novem mestu se prične novo šolleto 1920—21 dne 4. novembra t. 1. Učci se sprejemajo v zhnsko šolo in v lešolo. Zimska šola traja dva tečaja zimske mesece tcr je namenjena sinoviz živinorejskih in poljedelskih kraLetna šola. namenjena sinovom iz virodnih krajev, traja eno celo iete. Proza snreien' ;e vložiti nri nodpisanem nateljstvu do 1. oktobra 1.1. Prošnji je ložiti: domovnico ozir. krstni iist. zadšolsko izpričevalo, zdravniško izpričelo o telesni in duševni sposobnosti. nrstveno izpričevalo in izjavo stariševvaruhov. s katero se zavezujejo plačestroške Soiania. Spreiemali se bodo skinečki sinovi, ki ostanejo po končani na svojem domu, ki so najmanje 1-6stari ter z dobrim uspehom končali lsko šolo. Oskrbnina je nastavljena na sečno 240 K in se zamore »lačevati evtuelno tudi v živilih. Za sinove uborosestnikov ie oddati nekai oopolnali pa polovično prostih mest. Za ta mje predložiti uradno potrjena (od žustva in davkariie ter župnega urubožna sornčevala. Natančneišg oc-.adate raAiiatelistvc državne kmetiSole na Grniu cri Novem mestu. — Kongres jugoslovanskth dobrovoljceSfovenijo združen z občnim zborom Društvgoslovanskili dobrovoljcev z.a Slovenijo svršil ktos dne 8. septembra v Ljubljani. red je določen tako-ie: Dopoldne zadušnicpadle dobrovoljce, po zadušnici veliko instacijsko zborovanje, popoldne občni zbor štva jugoslov, dobrovoljcev za Slovenijozvečer veltk komerz združen z ljudsko vesKongresa se udeleže vsi slovcnski dobrokal-:o~ tudi vse dobrovoliske organizacije Ju