Novi pomen prenove kot dela celovitega varstva, urejanja in gradnje prostora Author(s): Peter FISTER Source: Urbani Izziv, No. 16/17, PRENOVA (oktober 1991 / October 1991), pp. 7-10 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180562 Accessed: 04-10-2018 06:20 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 04 Oct 2018 06:20:08 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV it. 16, 17/1991 Peter FISTER Novi pomen prenove kot dela celovitega varstva, urejanja in gradnje prostora Za prenovo, ki seje pri nas uveljavila pred dobrim deselle tjem, ko je bolj po imenu in manj po vsebini zame- njala dotedanjo "revitalizacijo", lah- ko ugotovimo, da tudi danes še nima niti ustreznega pomena niti je stro- ke, ki naj bi se z njo ukvaijale, (ur- banistična, planerska, arhitektur- na, konservatorska, sociološka itd.) ne uporabljajo ali pa ne razumejo. Ta groba ugotovitev izhaja deloma iz poglobljenega spremljanja razvoja ideje v drugih evropskih deželah, predvsem pa iz že kar desetletja trajajočih ne povsem uspešnih pri- zadevanj, da bi k nain uvedli pravo, celovito prenovo kot nepogrešljiv del urejanja prostora. Doslej so prenovo v našem prostoru vedno znova razumeli le kot posebno kulturno akcijo reševanja posamez- nih spomenikov (urbanis tienili in ar- hitektumih), če paje bilo že mogoče govoriti tudi o vsebinski prenovi, so jo vsi merili le z merili, ki so bila prirejena le za nove gradnje. V krátkém sestavku, ki naj bi govoril predvsem o novih pomenih, pre no- ve, seveda ni mogoče predstavljati hkrati tudi zgodovine njenega uvel- javljanja in vzrokov, ki so přivedli do uvodne trditve. To je bilo že mnogok- rat analiz irano (in bo najbrž še), ven- dar nekaterih primerov le ni mogoče preprosto obiti (6, 9). Ko so po letu 1963 na Slovenskem prva stara mestna jedra razglasili za spome- nike, je bilo potrebno čakati 10 let, da je bil opravljen pivi poskus iz- delave specifičnega načrta prenove namesto dotedanjih*"sanacijskih" ali "urbanistično-ureditvenih" načrtov. Potem je bilo potrebnih nadaljnjih deset let, da so se načrti za ohranilev in posodobitev starih mestnih jeder uveljavili vsaj kot náčin dela, čeprav brez potrebne zakonske utemeljitve. V zadnjem desetletju skušamo ná- črte prenov starih mestnih in vaštóh jeder na vse mogoče náčine uveljaviti kot nujne in specifične v urejanju prostora in jim dati domovinsko pravico tudi v formalnih okvirih, kar doslej še ni rodilo pravili rezul- tatov. Če primerjamo razvojne zákonitosti v drugih evropskih državah, je bila prenova v sedemdesetih letih že spe- ciíična in nonnirana oblíká dela, z njo so se ukvaijali specializirani strokovnjaki, industrija gradiv, izva- jalci in celo bankę, da o tako velikih akcijah, kot je bilo desetletje prenove v ZR Nemčiji, niti ne govorimo (8). Za osemdeseta leta je značilno, da se v Evropi vedno bolj poglablja usodna povezanost med prvotno razmeroma ozko usmeijeno prenovo in celotnim gospodaijenjem s prostorom, seveda tokrat med novo, celovito prenovo in novim, ekološko, kulturno in iden- titě tno osveščenim gospodarjenjem s prostorom. Zato tudi niso več po- třební različni zakoni; v posameznih delih Nemčije se na primer sreču- jemo s "Stadt-" ali "Dorferneuerung" namesto z urban is tičnim urejanjem, planiranjem naselij (7). Značilen je tudi odnos institucij, ki so se pri nas pionirsko (obenem pa tudi neprofesionalno) ukvaijale z uvajanjem prenove kot metode za- ščite kulturně dediščine. Nekdanji zavodi za spomeniško varstvo (s se- daj dodanim varstvom narave ...), na začetku pobudniki uvajanja prenove (ali tedaj še revitalizacije), so v analizi njihovega dela (9) pokazali, da so se prav v osemdesetih letih vedno bolj spet usmerjali v obravnavo posa- meznih spomenikov. Opuščali so to- pografske, iniciativně in druge ak- cijske oblike uveljavljanja prenove in so v mnogih primerih le še sodelovali kot izdelovalci ekspertiz o spome- niško zaščitenem fondu. Nasprotno so se sredi osemdesetih let pojavile stanovanjske skupnosti kot najbolj zainteresirane za prenovo - stano- vanjskega fonda, s katerim so želele 100% recycled paper 100% recikliran papir aus 100% Altpapier 7 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 04 Oct 2018 06:20:08 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms Št. 16, 17/1991 prili do čim cenejših stanovanj za potrebe składa solidarnosli (6). Vse to je v primeijavi s posebnim sta- tusom, ki ga je imela prenova v naprednejših evropskih sosednih deželah, moralo preprečiti pravo uveljavitev prenove pri nas. Rešitev je bila v rokah tako zako- nodajalcev (predvsem urbanistov), ki še danes marsikje trdijo, da je prenova le nepomemben delček v urejanju prostora in je zato ni po- trebno vgrajevati niti v pravne akte niti v plánské odločitve o gospodar- jenju s prostorom. Današnji trenutek je za slovenski prostor spet eden tistih, ki bo tudi za prihodnost odločil o bolj ali manj pravilnih odločitvah razpolaganja s prostorom in seveda tudi z všemi oblikami kulturně dediščine ter identitete bivalnega okolja. Novi od- nosi, novi zakoni in predpisi pa tudi nova razmeija sil že zahtevajo dru- gačne naloge vseh tistih, ki kakor koli sodelujejo ali bodo sodelovali pri odločitvah o bodoči podobi prostora. Ta dva několiko patetično zapisana stavka bi že morali razumeti ne le na politični ravni, ampak predvsem na strokovni. Zato z vso odgovomostjo lahko ponovim misel, izrečeno na XI. Sedlaijevem srečanju pred pol Ieta: Če bo nova zakonodaja podobno kot doslej zanikala nujnost uvedbe pre- nove, kot posebne oblike urejanja prostora, bo kriva za uničenje ve- likega dela slovenské kulturně de- diščine ter za nesmotme in marsi- kdaj škodljive bodoče posege v že močno degradirani slovenski pro- stor. V tem odnosu je seveda stroka kriva toliko, kolikor ni z vso zav- zetostjo in na vseh ravneh skušala dokazati potrebe po celoviti uvelja- vitvi poj ma prenove. Na istem srečanju in v nekaterih posebnih študijah (9) so bili na krat- ko tudi povzeti pomisleki, izhajajoči predvsem iz izkušenj v slovenskem prostoru, na osnovi katerih je mo- goče uveljavljati posebne pomene prenove v urejanju bivalnega okolja. Med drugim bi nas morali postaviti na realna tia podatki, da je na Slo- venskem preko 600 naselij (med nj- imi so seveda skoraj vsa pomemb- nejša), ki bi le z izhodišči v smotrni izrabi in ohranitvi že zgrajenega stavbnega fonda lahko zagotovila kvalitetno bivalno okolje in obenem ohranila svojo identiteto. K ternu moramo priš teti okrog 150.000 že zgrajenih stanovanjskih enot, ki bi jih z razmeroma skromnimi sredstvi lahko posodobili, da o skoraj 20.000 povsem neizrabljenih enotah niti ne govorimo. K ternu je na konců še potrebno doda ti preko 5200 naselij, za katere v nobenem primeru ni mogoče pričakovati izdelave podrob- nejših ureditvenih načrtov, saj so ali premajhna ali pa le del urbanislično "nezan imi vega" ruralnega okolja - ki pa vendar tvorijo osnovno mrežo razpoznavnih elementov v identi teti krajině in obviad ujejo vecino pros- tora. Za vse zgoraj navedeno pa je prenova v eni od svojih sodobnih oblik ed ini náčin urejanja ... Postavljeni so bili tudi nekateri te- meljni c lji vloge prenove v příhod- nosti: - smotmost izrabe (omejenega) pro- stora, - ekonomičnost gradnje naj bi bila dosežena v določenem hierarhi- čnem preizkusu vsakega prosto- ra: vzdrževanje - prenova - adap- tacije - dograditve - nove gradnje, - ekonomska ohranitev in varova- nje skladné podobě naselja in kul tume (po novem tudi: arhitek- tume), krajině, - ohranitev kulturně dediščine in identitete protora. Poleg ciljev poznamo že tudi neka- tere bodoče oblike oziroma sestavine prenove: - vzdrževalna prenova, - pre nova prenovlj enega, - prenova novega, - prenova kulturně krajině. Vsi elementi imajo seveda svoje opravičilo ne le v tipično slovenskih problemih, ampak bi jih tokrat želel povezati s tuj imi izkušnjami oziroma priporočili. Obenem je kot predhod- no poročilo potrebno omeniti tudi serijo raziskovalnih nalog, ki sku- šajo ugotoviti trenutno stanje pre- nove na Slovenskem in podati vsaj najbolj osnovna priporočila za njeno ustrezno tolmačenje in uveljavitev. Skupno vsem analizam je, da pre- nova v nobenem primeru ne sme ostati le kulturna akcija in da hkrati 8 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 04 Oct 2018 06:20:08 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV ggËZ) Št. 16, 17/1991 ne more biti vrednotena kot krat- koročna ali celo třenu tna naložba, ampak mora biti vgrajena na eni strani v kriterije, s katerimi odlo- čamo o obsegu in posledicah možnih posegov (= uporabe) v prostoru, na drugi strani pa v izrazito aplikacijske določitve. Seveda ostaja ob tem praktični del neposredne prenove še daJje tudi specifična oblika gradl^e- nih posegov v prostor in v že zgrajeni stavbni fond z všemi potrebnimi vzporednimi usposobitvami razisko- valcev, načrtovalcev in izvajalcev. Nekatere novosti v usmeijanju grad- nje ob hkratni smotrni izrabi že ob- stoječega, ki so se uveljavile vzadnjih letih v zahodni Evropi, sicer ne mo- remo neposredno prenašati v naše pogoje, vendar jih lahko uporabimo kot odlične smernice, saj so utemel- jene na bogatih izkušnjah. V pretek- lem letu objavljena študija Združe- nih narodov oziroma njene Ekonom- ske komisije za Evropo o trendih raziskav človekovih naselij v deželah EGS (4) nam podaja nekatera iz- hodišča, ki so tudi v našem okolju v ceļoti veljavna, obenem pa potrju- jejo, da posamezne sestavine me- tode, ki so sicer pri nas razvite le za prenovo, le- to uvrščajo v celovit si- stem planiranja izrabe danega pro- stora. Tako sta v predlogu novih metod izoblikovani dve skupini stro- kovnjakov z različnima pristopoma: na eni strani so to "znanstveniki", na drugi planeiji in načrtovalci ("deci- sion makers"). Obenem je jasno pos- tavljena zahteva, da ti strokovnjaki obvezno delajo vzporedno in po raz- ionili načelih - medtem ko pri nas poznamo le enosmemo in kvečjemu zaporedno izdelavo kakršnih koli na- črtov. Za prenovo je predlagani sistem to- liko pomembnejši, saj naj bi prva skupina obdělala, odkrila in iden- tificirala realne strukture, neodvisno od trenu tnih želja, in naj bi bila usmeijena v obdelavo specialnih problemov. To seveda pomeni, da piva skupina ne le da detajlno do- kumentira stanje, ampak vse sesta- vme prostora tudi oceni in predvidi možné posledice njihovega različne- ga obravnavanja, s tem pa postavi teoretične parametre vsega ostalega planiranja. To v sistēmu načrtovanja prenove pomeni pivo fazo izdelave dokumenta, kakršno srno predvide- vali že ob konců sedemdesetih let (5) in ki je doslej nikakor nismo mogli (nismo smeli!) vgradiü v kakršen koli fonnalni sistem načrtovanja pri nas. Druga stopnja naj bi (poenostavljeno povedano) izhajala iz dejanskih in- teresov, vendar naj bi bila vedno hkrati preveijena tudi s kritēriji splošnega in dolgoročnega pogleda na možnosti za izvedbo, ki jo je vzpo- redno postavila prva skupina. Tudi to ima v metodi načrtovanja prenove ßtarih naselbinskih jeder (ali bo ime- lo v novejših oblikah prenove) svoj neposredni odmev: to je druga ali načrtovalska faza, ko ob hkratnem vključevanju javnosti in bodočih in- vestitoijev (kot katalizatoijev) iz- biramo in projektiramo izvedbene náčrte. Ne verno, ali se bodo pri nas pred- lagane metode uveljavile tudi v celot- nem načrtovanju posegov v prostor, izkušnje v drugih deželah pa so bile dovolj pomembne, da se trenutno na ta náčin lotevajo urejanja prostora in vanj vgrajene prenove tudi na naj- širši ravni, ki vključuje ruralna na- selja in kakor koli izoblikovan širši prostor, ki ga imenujejo tudi "ar- hitekturna krajina". O pomenu prenove obstoječega kva- litetnega stavbnega fonda v evrop- ském prostoru govori vrsta doku- mentov. Med njimi lahko kot vzorec omenimo še drugega, ki ga je po- sredovala ista komisija Združenih narodov leta 1988 in ki govori o odnosih med prostorskim planira- njem in rekreacijo s turizmom (3). V njem je nedvounmo zapisano, da nudi prenova mest možnost izpopol- nitve in kvalitativnih sprememb v bivališčih in njiliovi okolici in da so mnoga mesta zahodne Evropě to razvila na visoki tehnični, funkci- onální in estetski.ravni. Posebno po- zornost so posvečala restavriranju in adaptaciji starejših stavb in celih kompieksov (torej nikakor ne samo spomenikov ...) ter jih polno uvelja- vila v sedanjosti moderni h urbani h centrov. Tako obnovljena stara me- s tna jed ra pritegujejo mnoge turiste, obenem pa omogočajo uresničitev gesla "bivanje - ponovno v mestih", ki postavlja kot temeljna merila po- sebne vrednote pravega mestnega 100% recycled paper 100% recikliran papír aus 100% Altpapier 9 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 04 Oct 2018 06:20:08 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 16, 17/1991 načina bivanja, ustvarjene v stolet- jih. 11 predeli postajajo preferenčno bivalno okolje najpomembnejših družbenih slojev in so zato tudi fi- nančno izjemno privlačni, obenem pa magnet za obiskovalce vseh vrst, torej tudi okoličane in nakupovalce. Največkrat se izkaže, da so na prvi pogled visoke naložbe v zapleteno prenovo stavb v starih mestnih je- diih bogata naložba, saj dosegajo vrednosti tako prenovljenih stavb v izjemnih okoljih najvišje cene ... Na koncuje kljub temu, da naj bi bilą. tematika tokrat (značil no) omejena na "urbano prenovo", le potrebno omeniti tudi vlogo izvenmestnega prostora v našem "kontekstu". Tudi tu bi se morali vsaj spomniti pri nas povsem nepoznané Konvencije iz Granade iz Ieta 1985 (1) in iz nje izhajajočega Priporocila svēta Evro- pe o varstvu in prenovi ruralne stav- bne dediščine (2). Oba od urejevalcev prostora zahtevata, da naj "koordi- nirajo strategijo za celovito zaščito in prenovo graj ene in naravne dedišči- ne, ki naj temelji na celovitem sistē- mu planiranja, ta pa naj združuje tudi dve neločljivi sestavini mralne dediščine (zemljo in arhitekturo)". Podrobno razčlenjeni cilji in metode v omenjenih dokumentih nedvoum- no zahtevajo, da se v politiko zaščite in in razvoja bivalnega prostora Ev- ropě vgradi prenova že zgrajenega kot temeljno izhodišče. Lahko bi našli še celo vrsto podobnih primerjav ali izkušenj in lahko bi kritično navedli dovolj primerov, ki bi dokazovali, da srno v zadnjem desetletju ponovno začeli zaostajati pri aktivnem uvajanju prenove ozi- roma da srno ostali tam, kjer srno bili v sedemdesetih letih. Danes se še vedno izvajajo (ne preveč številne) prenove le v nekaterih najpomemb- nejših starih mestnih jedrih. Vendar že dějstvo, da so načrti za prenovo starega jedra Novega mesta, Ptuja in Slovenj Gradea šele na začetku (če- prav so to naši najimenitnejši pri- men), kaže na to, da srno resni čno sposobni razumeti prenovo šele na ravni najosnovnejše spomeniške za- ščite - to pa bi moralo biti preseženo že v sedemdesetih letih. Vedno znova tudi ponavljamo, da prenova samo na papiiju ně more zaživeti - potrebno ji je dodati vrsto dejavnosti, ki jo šele lahko napra- vijo privlačno. To v resnici pomeni spremembo strokovnega načina raz- mišljanja in dela, spremembo usme- ritev vršte dejavnosti od gradbeni- ške do proizvodnje ustreznih gra- div, spremembo načinov fmančnih spodbud in ne nazadnje spremembo v celovitem, to je političnem pogledu na možnosti, ki jih v razvoju nudi naše okolje. Ne nazadnje je potrebno ponoviti tudi zahtevo, da se spre- merli náčin odločanja, v katerega se mora aktivno vključiti javnost Iz lastnih izkušenj moram povedati, da je bila za prenovo vedno znova glavna ovira preveč formalno razu- mevanje zakonov. Še tako strokovno postavljeni temelji prenov so postali ob slepem birokratskem obravna- vanju dokumenta nemočni, pa če- prav so imeli za seboj tudi prebivalce, finance ali splošno javno mnenje. Prav iz tega vzroka se je bati, da bo prenova tudi v bodoče le nepotreben privesek ali morebitì kulturni izve- sek. S tem pa bomo povsem zaostali v koraku z razvito Evropo, če tudi v bodočem sistēmu zakonov, norm in političnih ciljev ne bo ustreznega mesta za prenovo kot osnovno iz- hodišče smotme izrabe prostora - pa naj bo to v okviru mest ali podeželja. Žal ni nihče prerok v domovini, saj so vedno najimenitnejši tisti vzori, ki niso nastali doma. Iz tega vzroka v článku niso podrobneje razčlenjeni številni domaci dokazi o umestnosti zahteve po posodobitvi in vgraditvi prenove kot metode v temeljne oblike urejanja prostora in gradnje v njem, čeprav so bili podrobno obděláni. Obenem bi bilo navajanje posamez- nili segmentov ali izkušenj iz do- mače sicer bogate prakse le pomoč tistim, ki se danes priučujejo za na- črtovanje prenove - ko bi morali v is tem času metode že nadgrajevati in pren vo vključevati kot povsem obi- č je postopek v vsakodnevno stro- kovno delo. Zadovoljstvo, da ven- da le načrtujemo nekake prenove, bi morali danes zamenjati z zahtevo po poglabljanju in razvijanju metod, po vgrajevanju v širše oblike planiranja in po ponovnem usposabljanju stro- kovnjakov za delo na sodobni obliki prenove. Prof. dr. Peter Fister, Ljubljana Literatura in viri: 1. Council of Europe, 1985, Convention for the Protection of the Architectural Heritage of Europe, Granada. 2. Concil of Europe, CM, 1989, Recom- mendation No. R (89) 6 on the Protec- tion and Enhancement of the Rural Arcliitectural Heritage, Strasbourg. 3. Economic Commision for Europe, UN, 1988, Spatial Planning for Recreation and Tourism, New York, Geneva 4. Economic Commision^or Europe, UN, 1990, Trends in Research on Human Settlements in ECE Countries, New York, Geneva. 5. Fis ter, P., 1979, Obnova in varstvo arhi tekturne dediščine, Partizanska knjiga, Ljubljana 6. Fis ter, P., 1979, Metodoloģija in modeli rcvitalizacije, FAGG, Ljubljana. 7. Prosen, A., 1989, Prenova naselij na Bavarskem, poročilo, UI, Ljubljana. 8. UNESCO Commision for Europe, 1975, Sanierung Historischer Stadt- kerne im Ausland, Rom. 9. Raziskovalne naloge o stanju in pro- blemih prenove so bile v osemdesetih letih izdelane predvsem v okviru Fa- kultete za arhitekturo in Urbanisti- čnega inštituta RS v Ljubljani. 10 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 04 Oct 2018 06:20:08 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms