GDK: 97 
Helsinška resolucija H3 odpira nove možnosti 
mednarodnega sodelovanja na področju gozdarstva 
Milan ŠINKo· 
Slovenski predstavniki so na ministrski 
konferenci o "zaščiti gozdov v Evropi" v 
Helsinkih leta 1993 podpisali štiri resolucije, 
ki jih označujemo H1, H2, H3 in H4. Za 
izvajanje vsake izmed njih je predviden 
poseben sistem, ki ga na državni ravni 
vodi nacionalni koordinator za posamezno 
resolucijo. Resolucije H1, H2 in H4 izvajajo 
predvsem specializirane institucije, re-
solucija H3 pa omogoča in pospešuje 
vključevanje v mednarodno sodelovanje v 
gozdarstvu širši krog strokovnjakov s pod-
ročja gozdarstva in tudi drugih področij 
(npr. lesarstvo, okolje, kmetijstvo, lovstvo, 
javna uprava) ter zainteresiranih skupin. 
Glavni cilj ministrske konference je za-
gotoviti zaščito gozdov in njihovo trajno 
gospodarjenje v vsej Evropi, vključno z 
državami v prehodu, kjer bi lahko go-
spodarske spremembe ob prehodu iz cen-
tralno-planskega v tržni sistem negativno 
vplivale na trajno gospodarjenje z gozdovi. 
Zato želijo države podpisnice okrepiti med-
narodno sodelovanje v gozdarstvu v Evro-
pi, zlasti med državami z že razvitim tržnim 
gospodarstvom in parlamentarno demo-
kracijo in državami v prehodu. Pobude in 
prioritete za sodelovanje morajo izhajati 
iz držav v prehodu. To pomeni, da morajo 
dati pobudo za sodelovanje države v pre-
hodu, karnor je uvrščena tudi Slovenija, in 
pobude ni mogoče pričakovati od držav 
"donatorjev". Resolucija daje politično pod-
poro za navezovanje in razvoj mednarod-
nih stikov. 
Države podpisnice so se zavezale po-
speševati strokovne stike, prenos in objavo 
infonmacij, dokumentacije ter strokovne lite-
* Mag. M. š., dipl. inž. gozd., oec., nacionalni 
koordinator za izvajanje H3, Biotehniška fakulteta, 
Oddelek za gozdarstvo, Večna pot 83, 1000 Ljub-
ljana, SLO 
174 GozdV 54, 1996 
rature, izmenjavo izvedencev in študentov, 
izobraževalne seminarje in delavnice ter 
konference. Sodelovanje ima lahko obliko 
prenosa znanj in izvedbe dvo- ali več­
stranskih načrtov na področju tehnike, 
znanosti, razvoja institucij in zakonodaje. 
Oblike sodelovanje so tudi strokovne 
ekskurzije. 
Organizacijo spremljanja in usmerjanja 
izvajanja H3 je prevzela ECE/FAO Agricul-
ture and Timber Division (Ženeva), ki 
sodeluje s koordinatorji v državah pod-
pisnicah. ECE/FAO med drugim zbira 
pobude za sodelovanje držav v prehodu in 
jih predaja državam donatorjem (predvsem 
članicam EGS), ki se zanimajo za po-
samezno področje. Prednostna področja 
sodelovanja so naslednja in so razdeljena 
v dve skupini: 
1. skupina: 
-razvoj gozdarske politike, 
-informacijski sistem za oblikovanje 
gozdarske politike, 
-nova vloga države, 
-krepitev gozdarske službe, 
-izobraževanje, usposabljanje, razis-
kave, 
-nova vloga ljudi (lastnikov gozdov, 
uporabnikov Glp), 
-lastniška vprašanja, 
-materialne spodbude za vlaganja v 
gozdarstvo, 
-davčni sistem, 
-ocenjevanje zdravstvenega stanja goz-
dov. 
2. skupina: 
-organiziranost zasebnih gozdarskih 
obratov, 
-oblikovanje cen in izračun stroškov, 
-trženje, 
-stiki z javnostjo, 
-informatika, statistika, 
-vodenje. 
Izvajanje H3 v Sloveniji v letu 1995 
Leto 1995 je bilo v Sloveniji prvo leto, ko 
je v celoti zaživela nova organiziranost 
gozdarstva. Velik del državne gozdarske 
administracije je bil zaradi omejenih člo­
veških in materialnih virov vključen le v 
sodelovanje v obstoječih delovnih telesih 
mednarodnih organizacij (npr. FAO, tudi 
delovna telesa, ki izhajajo iz Helsinške 
resolucije - sestanki H 1, H2), manj pa je 
bilo vzpostavljanja novih povezav, ki zah-
tevajo poseben način dela in dodatne ljudi. 
Mednarodna dejavnost je bila razvita 
zlasti na raziskovalnem področju, ki je že 
tradicionalno vključeno v meddržavne pro-
jekte. Del mednarodnih stikov, ki so bili 
namenjeni dodatnim znanjem gozdarskih 
strokovnjakov, je bilo izpeljanih v obliki 
ekskurzij Zavoda za gozdove. Prenos 
znanja je potekal tudi v Zvezi gozdarskih 
društev Slovenije v obliki sodelovanja tujih 
strokovnjakov na tematskih posvetovanjih 
in predavanjih. Dejavni so bili tudi študenti 
BF Oddelka za gozdarstvo z mednarodnimi 
izmenjavami. Vsebina pretoka informacij 
in znanj je bila predvsem ožje gozdarska, 
manj se je nanašala na konkretne pro-
bleme držav v prehodu. Izvajanje H3 se v 
Sloveniji nanaša predvsem na gozdarske 
strokovnjake, vendar menimo, da bi bilo 
treba na področjih gozdarske politike in 
ekonomije vključiti tudi vse tiste ude-
ležence procesa oblikovanja gozdarske 
politike, ki odločilno vplivajo na njeno 
oblikovanje. 
Prihodnje izvajanje H3 v Sloveniji 
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo 
in prehrano Republike Slovenije so določili 
nekatera prednostna področja izvajanja 
H3, in sicer: določitev ciljev gozdarske 
politike, prenos znanj za oblikovanje lovske 
politike in zakonodaje, določitev davčnega 
sistema, trgovine z lesom, trženja, sta-
tističnega sistema, organiziranja javne 
gozdarske službe in izobraževanja v goz-
darstvu. Resolucija H3 izraža politično 
podporo držav podpisnic za sodelovanje in 
s sklicevanjem nanjo olajša navezavo 
stikov. Na njeni osnovi se lahko nepo-
sredno povezujejo zainteresirane insti-
tucije, lahko pa ponudijo navezovanje 
stikov tudi nacionalni koordinatorji (nacio-
nalni koordinator H3 za Slovenijo je avtor 
prispevka). Po izkušnjah sodimo, da mora, 
tako kot velja na mednarodni ravni, tudi v 
Sloveniji pobuda za sodelovanje izhajati iz 
zanimanja posameznikov ali skupin, saj 
državne ustanove iz različnih razlogov 
trenutno nimajo programa za izvajanje 
resolucije in ne usmerjajo ter s konkretnimi 
dejavnostmi (npr. zagotovljena minimalna 
sredstva za lastno soudeležbo pri možnih 
projektih) ne spodbujajo mednarodnega 
sodelovanja na državni ravni, ki jo omo-
goča H3. Dokumentacija o helsinških reso-
lucijah in spremljanju njihovega izvajanja 
je vsem, ki jih področje zanima, na voljo v 
Gozdarski knjižnici (Večna pot 2, Ljubljana) 
ali neposredno pri nacionalnem koordi-
natorju, ki lahko daje tudi dodatne infor-
macije. 
Področje, ki bi bilo trenutno zanimivo za 
mednarodno sodelovanje, je prav gotovo 
proces oblikovanja politike o gospodarjenju 
s prostoživečimi živalmi in oblikovanje 
lovske zakonodaje. V pripravi je namreč 
nov zakon o lovstvu. Vsi zainteresirani, ki 
menijo, da bi lahko ob pomoči H3 pridobili 
dodatna znanja na tem ali drugih področjih, 
se lahko povežejo z nacionalnim koor-
dinatorjem, da bi skupaj določili možne 
oblike sodelovanja in vzpostavili prve stike 
z mrežo koordinatorjev v drugih državah 
ter z O!movno podatkovno bazo v ECE/ 
FAO v Zenevi. 
Posebna pobuda velja tudi Zvezi goz-
darskih društev Slovenije. Mednarodno 
sodelovanje je dejavnost, predvsem so to 
potovanja v tujino, ki jih organizirajo ob-
močna društva. Potovanja so večinoma 
organizirana za udeležence po teritori-
alnem načelu, manj po strokovnih zani-
manjih udeležencev. Menimo, da bi lahko 
na ravni Slovenije pripravili tudi študijska 
potovanja po prej navedenih prednostnih 
strokovnih področjih in učinkovito izrabili 
možnosti, ki jih ponuja H3. 
Gozd V 54, 1996 175