Številka 19 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE V LJUBLJANI, dne 30. maja 1968 Cena 1 dinar Leto XXV VSEBINA: 145. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o poslovnih knjigah zavezancev prispevkov od obrtnih dejavnosti in od intelektualnih storitev. PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN: 162. Odlok o spremembi odloka o prispevkih in davkih občanov občine Litija. 163. Odlok o spremembi in dopolnitvah odloka o občinskih upravnih taksah (Litija). 164. Odlok o oprostitvi prispevka od sredstev skupne porabe (Litija). 165. Odlok o hišnem redu (Litija). 16G. Odlok o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Litija. 167. Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Logatec za leto 1967. 168. Odlok o občinskih upravnih taksah (Logatec). 169. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Logatec). 170. Odlok o določitvi prispevka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije v skupne rezerve gospodarskih organizacij občine Logatec. 171. Odlok o spremembi odloka o podeljevanju družbene pomoči (Logatec). , 145. Na podlagi 27. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-59/67. št. 36-290/67 in št. 5-12/68) izdaja republiški sekretar ja finance PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah pravilnika o poslovnih knjigah zavezancev prispevkov od obrtnih dejavnosti in od intelektualnih storitev 1. člen 5. člen pravilnika o poslovnih knjigah zavezancev prispevkov od obrtnih dejavnosti in od intelektualnih storitev (Uradni list SRS, št. 9-52/68) se spremeni tako, da se glasi: »Prispevni zavezanci, ki morajo voditi poslovne knjige, so dolžni izdati za vsako prodajo proizvodov oziroma za vsako opravljeno storitev račun (fakturo). Izjemoma se za prejemke nad 10 do 100 din lahko izdajajo le oštevilčena potrdila (blagajniški prejemki), za prejemke do 10 din pa ni treba izdajati nobenih potrdil. V poslovne knjige se vknjižijo: 1. prejemki nad 100 din posamično — na podlagi kopije računa; 2. prejemki do 100 din skupno v enem znesku — na podlagi posebne dnevne temeljnice (evidence dnevnega iztržka), v katero se vpišejo: a) iztržki v višini nad 10 do 100 din v skupnem znesku z navedbo tekočih številk blagajniških prejemkov; b) posebej skupni dnevni znesek vseh iztržkov do 10 din; c) seštevek iztržkov pod a) in b). Dnevno temeljnico (evidenco dnevnega iztržka) je treba izpolniti vsak dan sproti. Samostojnim gostincem, ki vodijo samo knjigo evidence o nabavi in prodaji alkoholnih pijač (drugi odstavek 1. člena tega pravilnika), ni treba o prodaji alkoholnih pijač izdajati nobene dokumentacije.« 2. člen Drugi odstavek 7. člena se črta. 3. člen V 11. členu pravilnika se za drugim stavkom doda naslednji stavek: »Na strani prodaje se vknjiži le skupina, v enem dnevu prodana količina in vrednost alkoholnih pijač po posameznih vrstah.« 4. člen Prvi odstavek 13. člena se spremeni tako, da se glasi: »Knjiga evidence o nabavi in prodaji alkoholnih pijač se vodi tako, da se vnašajo spremembe o nabavi alkoholnih pijač dnevno. Spremembe o nabavi morajo biti knjižene najkasneje naslednjega dne do 9. ure po dnevu, ko je bila izvršena nabava alkoholnih pijač. Za vpisovanje prodaje alkoholnih pijač veljajo roki iz 8. točke 4. člena tega pravilnika.« 5. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 401-1/68 Ljubljana, dne 20. maja 1968. Republiški sekretar za finance: Riko Jerman 1. r. Predpisi občinskih skupščin SKUPŠČINA OBČINE LITIJA 162. Na podlagi 9. in 14. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/67 — prečiščene besedilo) in 138. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 19/66) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. maja 1968 sprejela ODLOK o spremembi odloka o prispevkih in davkih občanov občine Litija 1. člen Odlok o prispevkih in davkih občanov občine Litija (Uradni list SRS, št. 7/68) se v 20. členu spremeni in se glasi: »Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejaVnosti (v nadaljnjem besedilu: prispevek od obrtnih dejavnosti), ki pripada občini, se odmerja: a) zavezancem, ki plačujejo prispevek od obrtnih dejavnosti po pavšalni letni osnovi, po stopnji 13,36; b) zavezancem, ki plačujejo prispevek od obrtnih dejavnosti od osnov, ugotovljenih po dejanskem dohodku, po naslednjih stopnjah: rispevna osnova Storitvena obrt po dejanskem Proizvodna obrt po dejanskem nad do prometu prometu 15.000 13 14 15.000—17.000 14 16 17.000—19.000 15 18 19,000—21.000 16 20 21.000—23.000 17 22 23.000—25.000 18 23 25.000—27.000 19 24 27.000—29.000 20 25 29.000—31.000 21 26 31.000—33.000 22 27 33.000—35.000 23 28 38.000—37.000 24 29 37.000—41.000 25 30 41.000—43.000 26 31 43,000—45.000 27 32 46.000—47.000 28 33 47.000—49.000 29 34 nad 49.000 30 2. člen 35« Ta odlok začne veljati takoj po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja, pa se od 1. januarja 1968. St. 010-3/65-1/1 Litija, dne 9. maja 1968. Predsednik skupščine občine Litija: Stane Volk 1. r. 163. Na podlagi 1. in 5. člena temeljnega zakona o upravnih taksah (Uradni list SFRJ, št. 14/65, št, 11/66 in št. 54/67) v zvezi z 32. členom temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64, št. 11/67 in št. 54/67) in na podlagi 138. člena statuta občine Litija je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnili skupnosti dne 9. maja 1968 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvah odloka o občinskih upravnih taksah 1. člen Odloku o občinskih upravnih taksah se doda 2a člen, ki se glasi: »Ne glede na 2. člen odloka o občinskih upravnih taksah, se upravna taksa plača; — za izdajo aii podaljšanje veljavnosti potne listine za potovanje v tujino (tarifna št. 5 temeljnega zakona o upravnih taksah) 85 din; — za vizum na potni list in za dovoljenje za več potovanj za jugoslovanske državljane (tarifna št. 6 točka Ib temeljnega zakona o upravnih taksah) 25 din. Vse druge določbe tarifne številke 5 in 6 temeljnega zakona o upravnih taksah se uporabljajo neposredno.« 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 9. maja 1968 dalje. St. 010-13/65-1/1 Litija, dne 9. maja 1968. Predsednik skupščine občine Litija: Stane Volk 1. r. . . . < , M 164. Na podlagi 1. člena temeljnega zakona o prispevku od sredstev skupne porabe (Uradni list SFRJ, št. 54/67), 1. in 3. člena zakona o prispevku od sredstev skupne porabe (Uradni list SRS, št. 5/68) in 138. člena statuta občine Litija (Uradni list SRJS, št. 19/66) Je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora 'n zbora delovnih skupnosti dne 9. maja 1968 sprejela ODLOK o oprostitvi prispevka od sredstev skupne porabe 1. člen « _ Poleg oprostitev po temeljnem zakonu ne plačujejo po tem odloku prispevka zavezanci za sredstva, k: se združujejo v okviru proračunskih sredstev za družbeno dejavnost, za javne investicije, šolstvo in otroško varstvo na območju občine Litija. Sredstva, ki jih namenijo delovne in druge organizacije za družbeno prehrano in investicije v te obrate. Oprostitev velja v letu 1968 tudi za sredstva, ki jih delovne organizacije namenijo kot pomoč Usnjarsko krznarskemu kombinatu »Šmartno«. Sredstva, vplačana po prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena, se ne štejejo v skupno uporabljena sredstva po drugem odstavku 2. člena republiškega zakona. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1968 dalje. St. 010-5/68-1/1 Litija, dne 9. maja 1968. Predsednik skupščine občine Litija: Stane Volk 1. r. 165. Na podlagi 7. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 11/66) in 138. člena statuta občine Litija je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. maja 1968 sprejela ODLOK o hišnem redu I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se v stanovanjskih hišah urejajo pravice in dolžnosti stanovalcev, organov družbenega upravljanja (zbori stanovalcev in hišni sveti), najemnikov poslovnih prostorov in hišnikov ter lastnikov hiš, ki jih imajo glede uporabe in čuvanja stanovanj, poslovnih prostorov, skupnih prostorov ter naprav in opreme v hišah, kot tudi glede reda in snage v hišah in okrog njih. 2. člen Odlok o hišnem redu mora biti izobešen na vidnem mestu v vsaki stanovanjski hiši. Za izvrševanje hišnega reda skrbijo v hišah družbene lastnine zbori stanovalcev oziroma hišni svet in hišnik, v hišah v državljanski lastnini pa lastniki teh hiš in stanovalci, ki v njih stanujejo. 3. člon Za stanovalce v smislu tega odloka se štejejo: imetniki stanovanjske pravico in člani njihovega gospodinjstva;' podstahovalci in člani njihovega gospodinjstva, najemniki poslovnih prostorov in osebe, ki so v teh prostorih zaposlene. Za stanovanjske prostore oziroma stanovanja po tem odloku se štejejo tudi poslovni prostori v stanovanjski hiši. \ 4. člen V vsaki stanovanjski Hiši mora hišni svet na vidnem mestu izobesiti seznam imetnikov stanovanjske pravice in najemnikov poslovnih prostorov. Seznam mora vsebovati priimek in ime imetniko\ stanovanjske pravice z označbo številke stanovanja, naslove najemnikov poslovnih prostorov, priimek in ime predsednika hišnega sveta ter priimek in ime lastnika stanovanjske hiše, če je ta v državljansk, lasti. « 5. člen Stanovanja morajo biti oštevilčena. Za oštevilčenje stanovanj skrbi hišni svet. Hišniško stanovanje mora biti označeno kot tako. Ce hišnik ne stanuje v hiši, mora biti na vidnem mestu hiše označeno, kje stanuje. H. SKLENITEV STANOVANJSKE POGODBE, VSELITEV IN IZSELITEV 6. člen < Imetnik stanovanjske pravice se sme vseliti v stanovanje šele po sklenitvi stanovanjske pogodbe. 7. člen Stanovanjsko pogodbo je mogoče skleniti samo na podlagi akta stanodajalca, s katerim ta odda stanovanje. 8. člen Stanovanjsko pogodbo sklene imetnik stanovanjske pravice z organizacijo za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini oziroma z lastnikom družinske stanovanjske hiše ali lastnikom stanovanja kot posameznega dela stanovanjske hiše. Stanovanjska pogodba mora biti sklenjena v pismeni obliki. Stanovanjska pogodba, ki ni sklenjena v pismeni obliki, nima pravnega učinka. Določbi drugega in tretjega odstavka tega člena veljata tudi za spremembo sklenjene pogodbe. 9. člen Po sklenitvi stanovanjske pogodbe mora predstavnik organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini oziroma lastnik družinske stanovanjske hiše ali lastnik stanovanja kot dela stavbe izročiti stanovanje imetniku stanovanjske pravice v uporabo. 10. člen Ob izročitvi stanovanja imetniku stanovanjske pravice se sestavi poseben zapisnik: vanj se vpišejo podatki, v kakšnem stanju so bili stanovanje in naprave v stanovanju ob izročitvi ter pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene. Ta zapisnik podpišejo predstavnik organizacije za gospodarjenje v družbeni lastnini, imetnik stanovanjske hiše in član hišnega sveta. Ce stanje stanovanjskih prostorov in pomanjkljivosti v njih ne ugotovijo z zapisnikom ob izročitvi, se domneva, da je bilo stanovanje izročeno v redu. 11. člen Imetnik stanovanjske pravice mora v treh dneh po vselitvi sporočiti predsedniku hišnega sveta oziroma lastniku družinske stanovanjske hiše ali lastniku stanovanja kot posameznega dela stavbe poimensko psebe, ki so se z njim vselile, in razmerje teh do imetnika stanovanjske pravice. V istem roku mora sporočiti tudi imena morebitnih podstanovalcev. Imetnik stanovanjske pravice mora spremembe števila oseb, ki nastanejo po vselitvi, prav tako v treh dneh, potem ko je sprememba nastaja, priglasiti predsedniku hišnega sveta oziroma lastniku družinske stanovanjske hiše ali lastniku stanovanja kot posameznega dela stavbe. 12. člen Po prenehanju stanovanjske pogodbe mora imetnik stanovanjske pravice izročiti stanovanje stanodajalcu oziroma organizaciji za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini v takem stanju, v kakršnem ga je prevzel; pri tem se upoštevajo spremembe, do katerih je prišlo zaradi normalne rabe stanovanja. Ob izročitvi stanovanja po prvem odstavku tega člena se pismeno ugotovi, v kakšnem stanju je stanovanje. Zapisnik mora vsebovati tudi obveznosti imetnika stanovanjske pravice, ki predaja stanovanje, da trpi stroške za odpravo vseh poškodb v stanovanju, če se nesporno ugotovi, da so te nastale po njegovi krivdi ali po krivdi oseb, za katere odgovarja. Ce se pogodbeni stranki iz prvega odstavka tega člena he moreta sporazumeti glede stanja, v kakršnem je stanovanje, lahko vsaka pogodbena stranka zahteva, naj se to stanje ugotovi v postopku za zavarovanje dokazov pri pristojnem sodišču. Ob izselitvi mora lastnik stanovanjske pravice oddati vse ključe stanovanja kakor tudi vse ostale ključe, ki jih je uporabljal v zvezi s stanovanjem organizaciji za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini oziroma lastniku družinske stanovanjske hiše ali lastniku stanovanja kot dela stavbe. III. UPORABA STANOVANJSKIH PROSTOROV 13. člen Stanovalci marajo s skrbnostjo dobrega gospodarja uporabljati stanovanje, ga varovati pred okvarami in ga redno vzdrževati. Stanovalci so dolžni uporabljati svoje stanovanje tako, da ne ovirajo drugih stanovalcev v mirni uporabi njihovih stanovanj. 14. člen Stanovalci so zlasti dolžni: 1. uporabljati stanovanje v skladu z njegovim namenom in na način, ki ne povzroča čezmerne obrabe; 2. vzdrževati stanovanje v uporabnem stanju; 3. paziti na red in snago v stanovanju in v skupnih prostorih; 4. skrbeti, da ne motijo miru in počitka drugih stanovalcev, zlasti med 22. in 6. uro; 5. skrbeti, da se ne pokvarijo vodovodne, plinske, telefonske, električne napeljave in ogrevalne naprave; 6. takoj naznaniti hišnemu svetu pomanjkljivosti in okvare v stanovanjskih prostorih ter skupnih prostorih in na skupnili napravah, če niso dolžni po obstoječih predpisih te pomanjkljivosti in okvare sami odstraniti; 7. plačati stanarino do vsakega 5. / mesecu naprej; 8. pri dovozu kuriva ali česa drugega takoj očistiti pločnik in druge prostore. 15. člen Stanovalcem je zlasti prepovedano; 1. sekati drva in drobiti premog v prostorih, ki niso za to določeni; 2. igrati na dvorišču igre. ki bi utegnile ogrožati telesno varnost stanovalcev ali povzročati škodo na stanovanjskih hišah ali na nasadih ob stanovanjskih hišah; 3. igrati se po hodniku, razgrajati v stanovanjih, na hodniku ali stopniščih; 4. pljuvati po hodnikih in stopniščih ali drugače ponesnažiti stanovanjsko hišo; 5. odlagati smeti na mestih, ki niso za to določena, ali na mestih, ki so v nasprotju z odlokom o komunalni higieni; 6. iztepavati preproge in druge predmete na oknih, balkonih in ravnih strehah; 7. prati in sušiti večje perilo v stanovanjih, obešati perilo in posteljnino na oknih, razen pranja s pralnimi stroji; 8. metati odpadke in druge predmete v stranišče, vodovodne školjke, odtočne cevi in kangle ali skozi okna, ne glede na položaj hiše; 9. pisati, pritrjevati objave, naznanila in obvestila na mestih, ki niso za to določena; ■ ' h 10. zamazati ali kakorkoli poškodovati ali ponesnažiti stanovanjsko hišo in njene prostore; *-*♦ 11. postavljati na stanovanjski hiši televizijske in radijske antene brez dovoljenja organizacije za gospodarjenje s stanovanjsko hišo v družbeni lastnini oziroma lastnika družinske stanovanjske hiše; 12. zastavljati veže in hodnike, stopnišča in dvorišča s kakršnimi koli predmeti ali postavljati kolesa in otroške vozičke izven določenih mest; . 13. čezmerno močiti tla in čistiti parket z vodo; 14. po nepotrebnem trošiti vodo, prižigati luč v skupnih prostorih oziroma pustiti luč prižgano; 15. postavljati na okna in balkone nezavarovane predmete in cvetlice zalivati tako, da voda odteka po zidu; 16. rediti domače živali v stanovanjih, kleteh ali podstrešjih z izjemo psa, mačke ali manjšega števila ptičev; ■" C V • (S 17. pred pročeljem stanovanjske hiše zlagati drva ali naslanjati na zid kakršnekoli predmete; 18. hraniti na podstrešju lahko gorljive ali druge predmete; 19. uporabljati vodovodne, električne, plinske ali druge instalacije na način, ki povzroča okvare; 20. puščati vključene električne naprave brez nadzorstva; 21. sušiti drva ob kurilnih napravah ali na njih ter zlagati kurivo in vnetljive predmete ob dimniških telesih; 22. puščati vhodna vrata nezakljenjena poleti od 21. do 5. ure, pozimi pa od 20. do 6. ure. 16. člen Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini je ob sodelovanju s hišnim svetom dolžna: 1. določiti sporazumno s stanovalci v stanovanjskih hišah, ki nimajo hišnika, osebo, ki hrani ključe skupnih prostore v; 2. skrbeti, da se ob državnih praznikih in drugih svečanih priložnostih izobesijo zastave; 3. določiti prostor in čas za iztepavanja preprog in drugih predmetov. Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini je upravičena ob navzočnosti imetnika stanovanjske pravice oziroma ob nav--zočnosti drugega stanovalca pregledati stanovanjske prostore, če obstajajo utemeljeni razlogi, da se stanovanjski prostori ne uporabljajo v skladu z njihovim namenom ali da se namerno kvarijo. 17. člen • i ‘i Skupni prostori v hiši (stopnišča, terase, pralnice, prostori za sušenje in likanje perila, hodniki, kleti, podstrešja jn podobno) služijo za potrebe vseh stanovalcev in se smejo uporabljati le skladno z njihovim namenom. ' Skupni prostori se ne smejo uporabljati za stanovanje, pa tudi oddajati jih ni mogoče za kakšne druge namene. Prepovedano je shranjevati v skupnih prostorih druge predmete razen tistih, ki so potrebni za namensko uporabo teh prostorov. 18. člen Zbor stanovalcev oziroma hišni svet določita razpored in uporabo skupnih prostorov in naprav v hiši. Ta razpored je za stanovalce obvezen. Za njegovo izvajanje skrbi hišnik, kjer tega ni, pa po hišnem svetu pooblaščena oseba. 19. člen Na stopniščih, skupnih hodnikih, ob vhodnih vratih in na dvorišču mora vladati primerna snaga. Prehod po teh prostorih mora biti prost. > V stanovanjskih hišah, ki nimajo naprave za avtomatično ugašanje luči, morajo biti vhodna vrata in stopnišča razsvetljena do zaklepanja vhodnih vrat. 20. člen Ko dežuje ali sneži ter ob drugih vremenskih ne-prilikah morajo biti okna na stopnišču, podstrešjih in drugih skupnih prostorih zaprta. 21. člen Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini oziroma lastnik družinske stanovanjske hiše mora skrbeti za redne preglede požarnovarnostnih in drugih alarmnih naprav v hiši. 22. člen Zbor stanovalcev oziroma hišni svet sta dolžna skrbeti za vzdrževanje funkcionalnega zemljišča in zelenic okrog hiše. Pri tem je treba upoštevati odlok o vzdrževanju stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v družbeni lastnini ter o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje. 23. člen Naprave za centralno kurjavo sme oskrbovati le oseba, ki ima za to primerno strokovno izobrazbo. 24. člen Prepovedano je v skupnih prostorih in stanovanjih demontirati ali predrugačiti kakršnekoli naprave ali jih popravljati brez pismenega soglasja organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ali brez soglasja lastnika posebnega dela zgradbe, če gre za naprave v takem posebnem delu hiše. V hišah, ki so last državljanov, daje tako soglasje lastnik hiše. 1 25. člen Osebe, ki izvajajo popravila ali opravljajo druga dela v hiši, se morajo predhodno javiti pri predsedniku ali drugem članu hišnega sveta oziroma pri hišniku. Po končanem delu morajo delovni prostor urediti in očistiti. i .i-v * 1 i • $ .i , i IV. DRUGE DOLOČBE 26. člen Pravice in dolžnosti hišnika se določijo s posebno pogodbo, ki jo sklene z njim organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,. Hišnik je zlasti dolžan: ’ * 1 T * 'V [' '>2.. 1. vsak dan pomesti stopnišča in hodnike . ter jih v?ak mesec tudi poribati; \ ,t .o .c 2. čistiti dvorišče in pomiti enkrat na mesec okna na stopniščih in v skupnih prostorih; 3. ob določenih urah zaklepati in odklepati vsa vhodna vrata ter prižigati in ugašati luč; - t •« & '' 'V>' • . 4. takoj javljati hišnemu svetu oziroma organizaciji zd gospodarjenje s stanovanjskinil hišami V družbeni lastnini vse okvare in pomanjkljivosti na š'tafib-vanjski hiši, skupnih prostorih in napravah, ča jih ne more sam takoj popraviti; 5. vse instalacije v skupnih prostorih pravočasno zavarovati pred okvarami, zlasti pred mrazom in vlago, ter jih Vsaj enkrat mesečho pregledati; 6. skrbeti za red in snago v skupnih prostorih ter sodelovati z organi civilne zaščite in požarne varnosti; 7. opravljati vse druge posle, ki so mu naloženi s sklenjeno pogodbo. V hišah, kjer ni hišnika, določi zbor stanovalcev, kako se bodo opravljala hišniška dela. Hišnik odgovarja za svoje delo in sprejema naloge od hišnega sveta, od organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini pa takrat, če v stanovanjski hiši ni hišnega sveta. 27. člen Določbe tega odloka veljajo za vse stanovalce V hiši ter tudi ta tiste osebe, ki se po kakršnihkoli drugih opravkih zadržujejo v hiši. 28. člen Z denarno kaznijo do 200 din se kaznujejo kršilci določb 14., 15., 16. in 21. člena tega Odloka. 29. člen Ta odlok prične veljati osem dni po objavi v »Uradnem listu SRS«. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha vejati odlok o hišnem redu z dne 26. XI. 1957, ki je bil objavljen V »Glasniku«, št. 97/57. St. 010-9/68 Litija, dne 9. maja 1968. Predsednik skupščine občine Litija: Stane Volk 1. r. 166. Na podlagi 1. odstavka 15. člena zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 49-190/56), 23. člena pravilnika za izvrševanje zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 26/56), 3. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26/65) ter 202. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 19/66) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora In zbora delovnih skupnosti dne 9. maja 1968 sprejela 2. člen Vsa pokopališča na območju občine Litija vzdržuje in upravlja Stanovanjsko komunalno podjetje Litija, s posebno pogodbo pa se določene naloge lahko prenese na krajevne skupnosti. Ta pokopališča so: Litija, Šmartno, Vače, Hotič, Kresnice, Jablanica, Li-berga, Vel. Stanga, Sava, Polšnik, Dole in Gabrovka. 3. člen Stanovanjsko komunalno podjetje Litija oz. krajevne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: upravljavec pokopališča) ima tele dolžnosti: a) določa mesto pokopa; b) pokopava mrliče, prekopava grobove in na željo svojcev po predhodnem dovoljenju prevaža v drug kraj; c) ugotavlja pravilnost mrliških dokumentov; č) vodi evidenco grobov z izkazom pokopanih in datum pokopa. Posebej vodi seznam pokopanih oseb z oznako groba in datumom pokopa; d) oddaja v najem prostore za grobove, sklepa najemne pogodbe, hrani pogodbe ih Vodi register Skupnih sklenjenih pogodb; e) vzdržuje naprave pokopališča in skrbi za red in snago; f) sestavlja predračun dohodkov in izdatkov ter izvaja predračun, ko ga je sprejel pristojni upravni organ. Vodi finančno in materialno knjigovodstvo ter blagajno. Izstavlja račune, sprejema plačila najemnin in drugih pristojbin; g) nastavlja potrebno osebje. Nadzira pietetno pokopavanje. Zavaruje vrednostne predmete, ki bi se našli ob prekopih grobov in jih sprejema v hrambo ter vodi o njih evidenco ž oznako groba in datuma. Izroča najdene predmete upravičencem; ako niso ugotovljivi ali dosegljivi, pa postopa s temi predmeti po Zakonitih predpisih; ' h) opravlja dolžnosti investitorja pri novogradnjah na pokopališču; i) odobrava ali zavrača načrte za rodbinske grobe in določa izvedbo zaporednih grobov; j) sprejema in izvršuje naročila za vzdrževanje grobov proti plačilu. \ 4. člen Mirovalna doba za grobove odraslih oseb je najmanj 10 let, za otroške grobove pa 6 let. ODLOK o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Litija ......... j » . 1. Men Pokopališča na območju občine Litija so določena za pokope mrličev. Verski pogrebi priznanih veroizpovedi ao dovoljeni, če ne nasprotujejo predpisom in pokopališkemu redu. Izmera zaporednih grobov: Odrasli nad IM let Otroci 7—14 let Otroci 1-S let Otroci do i leta dolžina jame 2,00 m 1,50 m 1,00 m 0,70 m širina jame 0,70 m 0,50 m 0,40 m 0,40 m globina jame poglobitev 1,60 m 1,20 m 0,80 m 0,80 m jame 2,00 m -r- — — V izjemnih primerih odobri upravljavec pokopališča primerne izmere. Čelne stene med grobovi ao 6,70 m široke, predelne stene, ki ločijo grobove, 1 m debele. Parkovni del pokopališča z vrstnimi grobovi se deli na skupine, te pa na vrste. 4a člen V času mirovalne dobe se ne pokopava. Ekshomacije, ki so uradno odrejene, se opravijo ob vsakem času. Ekshomacije po želji strank se izvajajo šele po preteku petih let od pokopa in samo v času od 1. X. do 31. lil. Prekope in ekshomacije je treba opraviti s potrebno pieteto pod nadzorstvom komisije, ki jo imenuje pristojni upravni organ. 5. člen Gredice nad jamo urejajo svojci, zeleni pas okoli gredic pa upravljavec pokopališča. 6. člen Velikost nagrobnikov in njihovo obliko za posamezne skupine vrstnih grobov pi^dpiše uprav javec pokopališča v soglasju s pristojnim upravnim organom. 7. člen Grobovi umrlih, ki nimajo svojcev ali niso poznani, se uvrstijo med vrstne grobove po zaporedju pokopov. Upravljavec pokopališča vzdržuje te grobove v breme rednih izdatkov predračuna. Po naročilu svojcev pa jih opremlja z ustrezajočimi tablicami, ali po naročilu pristojnega upravnega organćj, proti plačilu stroškov, i i 8. člen Rodbine, ki žele pokop svojcev v skupnem grobu, najamejo na pokopališču zemljišče za rodbinski grob. Izbira mesta se opravi sporazumno z upravljavcem pokopališča. : 9. člen Najemna doba za zemljišče, na katerem se uredi rodbinski grob, znaša najmanj 50 let. ki pa se lahko podaljša. Upravljavec pokopališča sklene z rodbino najemno pogodbo, s katfero se določi prostor, uredi obveznosti, pravice, trajanje pogodbe in način plačila pristojbin. Najemna doba se računa od dneva podpisa pogodbe. S pogodbo sč določijo upravičenci, ki razpolagajo z rodbinskim ‘grobom ih 'dovoljuje pokop v Rodbinski grob. Koristnik rodbinskega groba mora predložiti v odobritev uprav'iaveu pokopališča načrt za ureditev rodbinskega groba. Upravljavec izda odobritev v soglasju z upravnim organom. t. li i 1 . • i 10. člen Oprema rodbinskega, groba je zasebna lastnina. Najemna pravica za^ zemljišče rodbinskega groba i« dedna, ne more se pa odtujiti. * 11, ; •* >c' • . t t 11. člen Pokopi v rodbinske grobove se ustavijo 10 let pred iztekom pogodbe, če ni bila podaljšana najemna pogodba. 12. člen Upravljavec pokopališča razveljavi sklenjeno pogodbo v tehle primerih: a) če najemnik prostora ne placa računov in kljub dvakratnemu pozivu ne poravna svojega dolga. Upravljavec opozori pri drugem opominu dolžnika, da bo razveljavil najemno pogodbo, če dolžni znesek ne bi bil plačan v postavljenem roku; b) če se grob ne vzdržuje kljub pismenemu pozivu oziroma opozorilu v časopisju; , c) ob ukinitvi pokopališča. 13. člen Lastnik rodbinskega groba ne more zahtevati odškodnine za ureditev rodbinskega groba od upravljavca pokopališča, če je ta razveljavil najemno pogodbo po pravilniku ali najemni pogodbi. 14. člen Po razveljavitvi najemne pogodbe se smatra rodbinski grob kot vrstni grob do končanja dobe mirovanja po zadnjem pokopu, nakar se grob prekoplje. 15. člen Lastnik mora odstraniti opremo rodbinskega groba v šestih mesecih po preteku najemne pogodbe ali po dnevu, ko je' bila taka pogodba razveljavljena. Upravljavec pokopališča določi po preteku šestih mesecev primeren naknadni rok za odstranitev opreme groba. Po preteku naknadnega roka odstrani upravljavec pokopališča opremo in jo proda na javni dražbi. Izkupiček po odbitku stroškov in zamujenih plačil izroči lastniku, če pa tega ne najde, deponira znesek po zakonitih predpisih. , I 16. člen Grobnice morajo biti zgoraj nepredušno zaprte, tla pa propustna za tekočine. Trupla morajo biti shranjena v kovinskih krstah oziroma v lesenih s kovinskimi vložki. 17. člen Lastnik grobnice mora redno vzdrževati grobnico in pripadajočo površino. Najemna pravica zemljišča je dedna, ne more pa se odtujiti. Pokopi v grobnicah se opravljajo samo z odobrenjem upravičenca po najemni pogodbi. 18. člen ’ Najemna pogodba za zemljišče, na katerem je zgrajena grobnica, se razveljavi v tehle primerih: a) če lastnik ne predloži listin o najemu prostora za grobnico, da jo upravljavec registrira in potrdi; b) če grobnica ni vzdrževana, če nima lastnika, ker je rodbina izumrla in ni postavljen skrbnik za grobnico, niti niso zagotovljena sredstva za vzdrževanje grobnice; c) ob ukinitvi pokopališča. 19. člen Upravljavec pokopališča postopa po razveljavitvi najemne pogodbe: a) izprazni grobnico in oskrbi pietetni prenos in pokop krst; b) sporoči lastniku grobnice neposredno, če pa njegovo bivališče ni znano, pa po oglasu v časopisu, da odstrani opremo in zgradbo grobnice v šestih mesecih. 20. člen Upravljavec pokopališča proda na javni dražbi grobnico ali posamezne dele v nadaljnjo uporabo, če lastnik grobnice ni razpolagal s svojino. Iztržek dražbe po odbitku stroškov izroči lastniku, če njegovo bivališče ni mogoče ugotoviti, pa deponira po zakonitih predpisih. Dovoljenja za gradnjo novih grobnic se izdajajo po posebnih predpisih. 21. člen Pristojbine, ki se plačajo ob pogrebu, so tele; — najemnina prostora za grob, ki se obračuna za celo dobo mirovanja v naprej; — grobarska pristojbina; — prispevek za ureditev in vzdrževanje zelenega pasu oh grobu. 22. člen Ob sklepu pogodbe za najem prostora za rodbinski grob je plačati pristojbino za dovoljenje in najemnino za dobo 10 let po občasni tarifi za rodbinske grobove. Ob pogrebu se plača grobarska pristojbina. Vsakih 10 let je v naprej plačljiva najemnina prostora za rodbinski grob po občasni tarifi za te grobove. 23. člen Po občasni tarifi se plačajo tele pristojbine: 1. najemnina za zemljišče, na katerem je grobnica, če po pogodbi ni drugače določeno; 2. prispevek za vzdrževanje naprav pokopališča, ki je plačljiv za 10 let v naprej; 3. za namestitev krst v grobnico; 4. za vsako odpiranje in zapiranje grobnice. 24. člen 1. Občinstvo je dolžno vzdrževati red in snago na pokopališču; 2. odpadke se odlaga na določena mesta; 3. čuvaji pokopališča usmerjajo obiskovalce pokopališča in jih po potrebi opozarjajo na dolžnost spoštljivega obnašanja; 4. grobe kršilce reda in miru na pokopališču pa prijavijo sodniku za prekrške; 5. vožnje po pokopališču so prepovedane; 6. poškodovanje grobov in tatvine se smatrajo zc skrunjenje grobov. Storilce prijavi upravljavec pokopališča sodniku za prekrške oziroma javnemu tožilcu; 7. upravljavec na pokopališču prevzema okraševanje grobov in njihovo vzdrževanje proti plačilu. 25. člen Svojci umrlega, ki stanujejo v stavbah družbenega sektorja v mestu Litija, so dolžni oddati truplo pokoj- nika v mrliško vežo najpozneje osem ur po smrti. Svojci umrlega, ki stanujejo v individualnih oz. zasebnih stavbah lahko oddajo umrlega v mrliško vežico, če to želijo. 26. člen Z denarno kaznijo do 100 din se kaznuje: — zakupnik oz. uporabnik prostora za grob, če ga ne vzdržuje v skladu z načrtom o razdelitvi grobov ter predpisi o ureditvi pokopališč; — kdor namesti spominsko ploščo na pokopališki zid brez poprejšnjega dovoljenja upravljavca pokopališča; | — kdor zasadi ali odstrani okrasno drevje brez poprejšnjega dovoljenja upravljavca pokopališča; — kdor na pokopališčih moti red in mir z neprimernim petjem in glasbo ali se neprimerno obnaša; — kdor se vozi po pokopališču z dvokolesom ali z drugim vozilom ali kdor je kriv za dostop domačih živali na pokopališče; — kdor poškoduje ali ponesnaži grobove, nagrobnike, spomenike, okolico grobov, nasade, steze in druge naprave na pokopališčih; — kdor odstrani nagrobnik ali spomenik brez poprejšnjega dovoljenja upravljavca pokopališča. 27. člen Za obeležje in vzdrževanje grobov padlih borcev skrbi v soglasju z organizacijo Zveze borcev upravljavec pokopališča'. 28. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu SRS«, določbe 25. člena pa šele 30 dni po izgradnji mrliških vežic. Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Litija, objavljen v »Glasniku«, št- 38/62. St. 010-17/62-1/1 Litija, dne 9. maja 1968. Predsednik skupščine občine Litija: Stanc Volk 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC 167. Na podlagi 63. in 64. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, ŠL 31/64, št. 28/66 in št. 1/67), 65., 66. in 67. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64) in 100. člena statuta občine Logatec je skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. maja 1968 sprejela ' ODLOK o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Logatec za leto 1967 1. člen Potrdi se zaključni račun proračuna občine Loga' tec za leto 1967, ki obsega: a) zaključni račun proračuna: skupni dohodki po bilanci proračun d 4,456.533,Zz skupna razporeditev dohodkov . . . 4,260.490,06 razlika med skupnimi dohodki in skupno razi>oreditvijo dohodka . . . 166.042,37 b) zaključni račun rezervnega sklada; dohodki .................................. 253.751,37 izdatki................................ . . — presežek dohodkov nad izdatki . . . 253.751,37 Presežek dohodkov nad izdatki rezervnega sklada za leto 1967 v znesku 253.751,37 din se prenese kot do-nodck sklada za leto 1968. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu SllSa. St. 010-9,68 2. člen Logatec, dne 22. maja 1968. Presežek dohodkov nad izdatki proračuna občine Logatec za leto 1967 v znesku 166.042,37 din se prenese kot dohodek proračuna za leto 1968. Predsednik skupščine občine Logatec: Otmar Oblak 1. r. PREGLED planiranih in doseženih proračunskih dohodkov in izdatkov občine Logatec za leto 1967 Vrsta 1 2 3 6 Dohodki Planirano po rebal. Prispevki ..... 2,334.300,00 Davki....................1,313,130,00 Takse............... Dohodki organov in razni drugi dohodki Dopolnilna sredstva . Prenesena sredstva 54.000. 00 50.000. 00 428.000,00 200.547,00 Doseženo 2,364.968,90 1,364.038,69 70,526,72 28.932,39 426.029,94 202.036,58 St. m. namena Razpoteuitev dohodkov 01 Dejavnost šolstva . . 02 Kulturno-prosvetna dejavnost............ 03 Socialno varstvo . . , 04 Zdravstveno varstvo . 05 Komunalna dejavnost 06 Delo državnih organov ............. 11 Delo krajevnih skupnosti............ 12 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij 13 Negospodarske investicije.......... 14 Gospodarski posegi . 15 Vlaganje v rezervni sklad ............... 18 Nerazporejeni dohodki.............. Planirano po rebal. 1.071.490.00 82.849,0«. 381.400.00 107.000,00 10.000,00 1.241.570.00 172.020.00 217.927.00 514.173.00 426.180.00 56.940,00 98 428.00 Doseženo 1,071.019,40 68.863,11 373.758,38 97 426,35 3.772,20 1,223,693,56 172.020.00 217.927.00 497.308,78 411.447,60 55.860,69 97.393,78 Skupaj..................... 4,370.977,00 4,456.533,22 Skupaj . . 4,379.977,00 4,290,490,85 Na podlagi 5. in 45. člena temeljnega zakona o upravnih taksah (Uradni list SFRJ, št. 14/65, št. 11/66 in št. 54/67) ter 100. člena statuta občine Logatec je skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. maja 1968 sprejela ODLOK o občinskih upravnih taksah 4 ; i 1. člen Občina Logatec uvaja obveznost plačevanja upravnih taks za spise in dejanja v upravnih stvareh pri občinskih organih* ter za druge predmete in dejanja, ki so določena v taksni tarifi. i /, 2. člen Občinski organi uporabljajo taksno tarifo, ki je predpisana s temeljnim zakonom o uoravnih taksah. 3. člen Ne glede na določbe 2. člena tega odloka se upravna taksa plača: — za izdajo ali podaljšanje veljavnosti potne listine za potovanje v tujino (tar. št. 5 temeljnega zakona o upravnih taksah) 65 din; — za vizum na potni list in za dovoljenje za več potovanj za jugoslovanske državljane (tar. št. 6 točka Ib temeljnega zakona o upravnih taksah) 20 din. Vse druge določbe tarifne številke 5 in 6 temeljnega zakona o upravnih taksah se uporabljajo neposredno. 4. člen Dovoljenje za prodajo taksnih vrednotnic izda delovnim in drugim organizacijam in organom (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni prodajalci) svet za družbeni plan In finance. Za prodajo taksnih vrednotnic pooblaščenim prodajalcem pripada provizija v višini 8 %> od vrednosti nlačanih taksnih vrednotnic. 5. člen Za vse drugo, kar ni določeno s tem odlokom, se smiselno uporabljajo določbe, ki so predpisane s temeljnim zakonom o upravnih taksah. 6. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskih upravnih taksah (Glasnik, št. 25/65 in Uradni list SRS, št. 43/66). 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 23. maja 1968 dalje. St MO-15/65 Logatec, dne 22. maja 1968. Predsednik skupščine občine Logatec: Otmar Oblak 1. r. 169. Na podlagi 1. člena temeljnega zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SFRJ, št. 10/65 in št. 23/67), 1. člena zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66 in št. 40/67) in 100. člena statuta občine Logatec je skupščina občine Logatec na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. maja 1968 sprejela ODLOK • spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča 1. člen V tretjem členu odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 11/68) se drugi odstavek črta. 2. člen Peti člen odloka se spremeni in glasi: »Mesečni prispevek se predpiše v tehle zneskih za enoto: