Izhajajo 1. ia lâ. vsaoega meseca. Cena jim je za celo leto 1 g^ld.^ za pol leta Ď0 kr. — Naročnino in dopise Bprejema J. Krajec V Novem mestu.
Novice
Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Kovice" natisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za eokrat, dvakrat 12 kr.^ trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Trtna škropilnica.
Slovenski viiiščak je bil lansko leto z ene strani srečen, stnipeiiii rosa (p^ronospeni) vsled suhej^'a vremena ni tiaredila tolike skofie kolikor prediiuisko leto, in pridelal je posebno dobro vino. Ali kaj poinag-a, ko je pa bil pridelek tako piieJ, da niti stroškov za obdelovanje ni pokril, nikar pa da bi bil zalegel za zimske potrebščine ali celo za nedostatek predlanskefja leta. Zakaj pa, je bií pridelek tako pičel ? Zalo ker so bile trte opeiale od predlanske rose. Da je ta trditev prava, dokazujejo tisti vinogradi, katere so predlansko leto škropili in so imeli vsied tega lansko leto krepke trle, ki so obilo rodile.
Lansko leto eo slovenski vinsČaki, boječ se, da Jim strii])eiia rosa zopet ne uniči vsega pridelka pa tudi trt, prav zelo âkropili z modro galico. Po nekaterih krajih, in sicer tam, koder je tiuli lansko leto bila strupena rosa močna, preverjeni so viitšfaki do celega, da je popolnoma zanesljivo tako škropljenje, in samo i/, enega ta-
kega okraja je dobila kmetijska družba vže sedaj naročil do 2000 kilogramov modre galice. Pa tudi povsod drugod so videli lepe uspehe škropljenja, kajti skropljeni vinogradi so ostali lepo zeleni do zadnjega. Ker pa strupena rosa, kakor smo u/,e rekli, lansko leto ni povsod posebno hudo razsajala in so bile vsled predlanske bolezni vse trte povjtrek zelo slabotne, zaio pa po teh krajih ni bilo veliko razlike med »inožico pridelka iz Škropljenili in ne.^kro pij enih vinogradov. Gotovo je pa bilo vino iz èkropljenib vinogradov veliko boljše, in trte po teh vinogradih so lelos gotovo lepše in krepkejše.
Ker torej lansko leto korist škropljenja po mnogiii krajih priprosteinu vinSČaku ni bila dovolj očitna, bojimo se, da bodo vsled tega marsikje Škropljenje zavrgli ter se tolažili, da ,je trta to bolezen uže prebolela in da bode kmalu popolnoma zginila. Prav odloííno svarimo vse pametne vin^čake, da se iznebijo takih misli, ker nikakor niso prave. Po drugili vinskih deželah, kakor na pr. na Francoskem, v Sviei itd., imajo v tem mnogoletna izkušnje, a ni nam treba tako daleč
Oče Daniel Sorûr Farini Den.
(Njegovo življenje popisal If. J'.)
(Konec,)
Apostolski provikar Daniel Kamboni je moral po opravkih iti na Laško 1. 1870. Pri tej priložnosti je hotel vzeti seboj dva zamorca, da bi se izšolala za misijonarja, Za to je odločil Artnrja M o r s a 1 a in Daniela Fari m a. Toda Daniel Ili iiotel iti in se je jezil na to, kajti ženiti se je hotel, če tndi je bil se-le kakih petnajst let star. Komboni mu razloži stvar in Daniel se prepriča, da ga je poklical lîog za viSje reči in se udá. Po mnogih zaprekah pridejo po železnici v Aleksandrijo ob morji, od koder vozijo ladijc v Kvropo. Železnica je bila ysa drugačna, kakor si jo je mislil nas Daniel, menil je, da je to Široka eesta čez in Čez zeleziia, po kateri ljudje prav hitro peš tekajo. 18. marc^ I87(i. so stopili v Aleksandriji na ladijo in v šestih dtieh
so bili v Trstu, iz Trsta pa so sli v Kim. Ondi so posvetili Konjbonija v ékoťa, Arlurja in Daniela so pa sprejeli v veliko misijonarsko Solo „de propaganda tide" {za razširjanje sv. vere.)
Peljali so oba zamorca pred papeža, rajnega Pija IX. Kaj je papež, aH je človek ali je angelj? t^o je rojilo našemu Danielu ze dve leti po glavi. Olovek ni, ampak angelj mora biti! In ko je papeža videl je rekel; „Motil sem se, papež je človek, kakor mi vsi ; toda ko sem pomislil, da je Kristusov namestnik, da ima oblast odvezati in zavezati, da je budiČu strah in groza, — bil sem popolnoma prepričan, da je papež več, kakor angelj".
Dragi bralec! le malo ti imam Se povedati o gospodu Danielu, toda raji naj ti sam pové, kako je postal duhovnik. „V propagandi sem še le našel pravo veselje in pravo srečo, katere sem se toliko branil. Ostal sem v propagandi sedem let, t. j. do leta 1883. Res ne morem povedati z besedo, kako sem hvaleiejt propagandi in škofu
segati, TpraĚajmo le naših Vipavcev, kaj so izkusili s strupeno roso. Leta 1889. Vipavci skoraj iiiÈ niso imeli stnipene rose in mislili so tudi, da je aže izg-iiiila (a šiba božja, a uže leto 1889. jih je prepričalo, kako liitro se stnipeiia rosa povrne, če ji je vreme ugodno. To leto (lB8i).)je bilo v Vipavi vse trsje straíiio bolno, in srečen je bil tist, ki je Škropil, ker imel je obilen in dober pridelek, in to tudi se prihodnje leto, ker je imel krepke trte. Marsikateri, skoraj sinemo reči vsak Vipavec bi bil I. 188i(. svoje trte škropil, ko bi bil imel Škropilnico in modre galice, a tačas je stalo kilogram modre galice do 80 in tudi veČ krajcarjev. Leta 18i)0, so vsled tega v Vipavi trsje s])lošno ěkropib". le da uspeh ni bil posebno velik, ker bolezni v obČe ni bilo veliko, oslabele trte pa niso imele zaroda. Vse to nas uči, da ne smemo biti lah ko verni in opustiti škropljenja vinogradov, ako nt bilo prejšnje leto strupene rose, ker ona se takoj spet pokaže, kakor hitro nastane njej ugodno, vlažno, gorko vreme.
Priporočamo našim vinščakom, da se o pravem času pripravijo na boj proti peronosperi ter si oskrbe škropilnic in modre galice.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Pri dopolnilnej volitvi za mestni zbor v Gorici so propali v tretjem razredu kandidatje italijanske stranke — izvoljeni so Slovencem holj prijazni kandidatje tako zvane gospodarske stranke.
Na Koroškem pridno zborujejo podružnice sv. Cirila in Metoda, pa tudi katoliško-politično
in gospodarsko društvo je jako delavno, Bog daj vspeha. Upati ga smemo, ker je vdeležba naroda našega vselej velika.
Državni zbor je izvolil za predsednika prejšnjega poljskega poslanca dr. Smolka; podpredsednika sta Nemec Kluinecki in pa Tirolec Katrajn. (iospod Suklje se je potegoval za ustanovitev slovenske pravne akademije v Oradcu in pa za slovenske paralelke na gimnazîjyli, vzlasti v Celju in Mariboru, kakor so v Ljubljani in Novem Meslu. Naši poslanci tudi zahtevajo vnovič, naj se zopet vstanovi gimnazija v Kranju. Pri g. ministru Gauču bodo vendar težko kaj opravili. — Volitev lalionskega poslanca Vergottinija bode gotovo ovržena ; v odseku so vsi Lahi priznali, da so se godiîe velike nerednosti. Potem dobe isterski Slovani druzega poslanca v državnem zboru. Slovan gre na ďan.
Vlada je predložila jako važno postavo, gledé na vravnavo stavbenega in obrtnega reda, ki naj bi pomagala vzlasti malim obrtnikom.
Poslanec Ferjančič in drugi zahtevajo, naj se na Koroškem spremeni volilni red, da bode bolj pravičen Slovencem,
ÓeŠka razstava se je odprla v Pragi v spomin lOOletniee, odkar je ravno i^raga napravila prvo razstavo v Kvropi. Je pa ta razstava res velikanska. Nekaj o tem govorimo v današnjem dopisu iz Prage,
Na Dunaju so črkostavci ustavili delo — zahtevajo skrajšanje dela iii zvikšanje plače. Iz tujega dobivajo podporo. V jedtiem tednu se je razdelilo med nje 40.000 gld.
„Slovenski Gospodar" vabi s toplimi besedami štajarske Slovence na katoliški shod v
Komlioniju, toliko bolj pa mi gori srce v hvaležnosti in ljubezni do mojih dobrotnikov. Leta 1883. sem moral iti v Kgipt zavoljo bolehnosti in potem na visoke jezuitske šole v Sirijo, kjer sem se izšolal leta 188G, Pridem nazaj v egiptovsko nsesto Kajiro in moj škof me ondi posveti v maš-nika 8. maja leta 1887. Skoť in zamorci in vsi so bili ginjeni, ko so videli, da je posta! zamorec mašnik. Upam, da mi boš tudi ti, predragi bralec verjel, če ii rečem, da sem bil tudi jaz ginjen, ko sera pomislil na svoje preteklo življenje, pa modrost in previdnost bo/jo, ki me je tako čudovito vodila".
Pozneje je bil gospod Daniel v Kajiri profesor in je učil misijonarje arabskega jezika. Lansko leto pa je prehodil z Nemcem Geyerjern skoro vso Evropo in je nabiral za afrikanske niisi-jone. Na tem potovanji sta prišla tudi v Ljubljano, kjer smo ju prav radi imeli. Ko to bereŠ dragi bralec, je gospod Daniel že zopet v Afriki in oznanuje svojim črnim bratom katoliško vero,
zvest svojemu sklepu: „Ali spreobrnenje zamorcev, ali pa smrt!"
Ljubi bralec! zdaj pa še tebi jedno besedo, zamera doli, zamera gori ! Ce si me do zdaj po-slusal, upam, da me bos zdaj tudi. Ali si že zahvalil katerikrat usjniljenega Boga, da si rojen v katoliški cerkvi, da imaš dobre stariše, dobre duhovne? Glej jili kake sirote so v Afriki! kaj je Bog ue ved6, k spovedi ne morejo, ako bi šli mesece in mesece, ne dobe katoliškega duhovna.
Se nekaj mi je na^ srcu, da ne morem zamolčali, pa ne morem. Če slišiš v Afriki zamorca suiiinja peti svoje žalostne pesmi in stopiš k njemu in ga vpraSaš, o Čem prepeva, ti bo to odgovoril : „O daljnih imših rekah in kočah, o živini^ o bratih in sestrah", in solza se mu utrne v svetlem očesu in se vlije po črnem lici. Predragi Dolenje! uči se od zamorca ljubili svoj dom in ne tišči vedno na tuje in celo v daljno Ameriko, Ljubo doma, kdor ga ima. Pripeljali so zamorce v mogočni Uim in druga velika mesta, kjer so
Grailec, ki se bode obhajal diié 2., 3. i» 4. junija. Slovenci imajo reèitev edino v kaluliškej veri, nikakor pa v puhlem liberalizmu; pomoč pa jedino pri katoliških Nemcih nikakor pri libe-ralcil).
Kaj je novega po širokem svetu?
Srbi so iztirali kraljico Natalijo, mater mla-deg'a kralja Aleksandra, iz Belega Grada, ces zato, ker se je vtikala v politiko, lioji^ daj venfîar mir v itam sosednej slovaiiskej deželi 1
Bolgari so letos 11. ("po naše 23.) maja jako slovesno obhajali praznik sv. Cirila in Metoda.
Ruski carjevič (čarov najstarejši sin) potuje po Aziji. V Japanu bi ae niu hila zj^odila skorej nesreča. Nekov Japariec fja je napal z meÔem ter ranil, ali ne nevarno. Grški princ Jurij, ki spremlja carjevima, je udaril zlobneža 8 palico tako, da je drugi dan umrl. Ja[)aiiska vlada ni temu nÍ(S kriva, zarari tega tudi ne bode prišlo do kacega razpora med Rusijo in Japanom. Carjevit; bode potoval nazaj v Rusijo skozi Sibirijo. Ob tej priliki se bode mnogim kazneneem, ki so prognani v Sibirijo na prisilno delo, kazen spremenila sli celo opustila.
Nemčija je napravila nekov zakon v varstvo delavcev, ki ])a delavcem ni posebno po volji. Pravijo, da je naŠ avstrijski bolj.ši.
Med Angleži in Portugalci je bil boj ob reki Pngve v Afriki. Portugalcev je 7 mrtvih, 20 pa ranjenih. Ne kaie toraj, da bi se te dve državi tako hitro sprijaznile, kakor se je pisalo.
Piše se nam:
2 Dvora. 28. maja. — Spolnilo ae je kar smo zadnjič pričakovali s strahom : Knez Auer-sperg rekel je, da nima dovolj premoženja za vedno zalagacje tukajšnje tovarne in velel, đa železna tovarna prejenja dué 1. oktobra t. 1. delati! Veščaki, ki jih je knez pripeljal saboj, izrekli so Be neki, da m vse tovarniške naprave zastarele, da vožnja do železnice preveč draži izdelke in jih bo dražila tadi, ko bi bilo Toziti samo do Straže pri No?em Mestu in da ima domaČa rada premalo odstotkov železa. Tt zvedeuci govorili 60 pač po svojej vesti ali mi, ki smo videli tudi druge železne tovarne, mislimo, da na^a ni zadnja kar ae tiče strojev ali mašin. Še le pred dvanajstimi leti, ko je pogorel jeden del tovarne, kupilo se je več priprav, med katerimi je veljal jeden sam stroj 18 tisoč gld. Dobre te stroje dobili bodo zdaj tovarnarji v Ljubljani in drugod pod nič! Da je naSe delo kaj veljalo kaže tudi, da so bile naroibe večjidel od starih podjetnikov in od države same. Naâa dolenjska ruda ni tako slaba, ali slabo je bilo, da se je nekoliko premalo izbiralo, kaka ruda se kupuje, če morda ni več ilovice kakor rude. Sploh pa ao nekaj sedajne nekaj prejšnje napake umorile to tovarno, ki je doživela skoro 100 let. Ko bi železnica stekla ob naâej Krki, bilo bi nam Še pomoči, a privoščili nam jo niso sosedje in zdaj menda ne bode jo imel nobeden! — Pravijo, da bo knez očetovski skrbel za svoje delavce. Stařeji dobodo dosmrtno podporo, mlajše pa priporoči drugim tovarnarjem ; razven tega bode jeden od zvedeoccv, ki jih je knez pripeljal, vzel tovarno
veije in lepše hiŠe, kakor grajsÊine in so jih vprašali: „Ali ni tukaj lepše, kakor pri vas, kjer imate same kočeV Pa zamorci so odgovorili vselej; „Lepo je tukaj, dobro jeste, dobro pijete, pa v Afriki je se iepŠe, ker Afrika je naša domovina".
Res dobri ljudje, pa zapuščeni ; ljubi bralec, spominjaj se jih ! Ce si majhen in nimaš denarja, moli za-nje ; če si pa moreš kaj utrgati, daj za afrikanski misijon! Bog ti bode povrnil stotero. Re^il ho.^ zamorca in morda postane ta zamorec duhovnik in jih reši veliko, veliko; — spomni se gospoda Daniela! Pa tudi, kako so zamorci hvaležni! Mniha Geyer-ja vpraša zamorski otrok, ëe mislijo kaj na zamorce otroci v Evropi. Menih mu odgovori: „Beli otroci velikokrat mislijo ua vas in se vpisujejo v družbo sv. „Detiuslva" in plačujejo po dva krajcarja na mesec, da rešujemo zamorske otroke iz sužnosti. In otroku zaigra v očesu solza, sname njolek z vratu in gre molit rožni venec za svojega dobrotnika v daljnej Evropi.
Samostanske orgije v Novem Mestu.
^Doleujskc Novice" so bile žo omenile nekoliko o novih samostanskih orgijah v Novem Mestu, pa tudi obljubile, da jih bodo o priložnosti natanÈneje opisale. Id to po vsi pravici. Ako se dan današnji po novioah piše in bero o vsakej malenkosti, tedaj Je pač vredno in dostojno, da se Časnikarstvo zanima tudi za ime-nitnejse stvari.
Te orgije so do sdaj menda najboljše na Dolenjskem, dasiravno jih druge presegajo po velikosti. Narejene 80 na stožke, kakor vse druge novejše tega mojstra, in imajo vsega skupaj 19 spremeuov, katerih 9 je v prvem, 7 v drugem manuálu in S v pedalu. U sè samo kombinacijo teh spremeuov toraj dá vsaka tipka na pedala 7, na pervem manualu 511, na drugem najmanj 63 različnih glasov. Vsak spremen kaže strogo in odločno avoj značaj, katerega tudi obrani z eoako natančnostjo po vseh oktavah. Glasovi so kaj prijetni iu fini, zlasti pri nežnejih sprememb; slilati jib )e, kakor da odmeva po njih nadzemeljska godba.
T zkkup in delal v njej vžigalice in morda tudi drage izdelke iz lesa. Pri tem dobode dela do 600 oaob ali veèjidel otrok in Ženak. Upajmo najboljSe ali škoda, da bo moralo zopet toliko krepkih moSkih rok iz dežele, Skoda za toTarno, na kateri je toliko častnih spominov!
Vse kaže torej, da ae bo treba pri nas veř pečati a kmetijo, da bi le v tem napredovali kakor drugod! Naši vinogradi niso aajslabeji pa v celi občini ne vém za nobeno brizgalnico proti strupeni rosi, kakor jo priporoča kmetijska družba. Tudi v bližaji žuSemberáki občini menda ni bolje ; kje je vendar tista podružnica kmetijska, o ka-terej vstanovitvi ae je pisarilo pa je nikjer ni videti !
èe več bi vam lahko potožil pa za danes naj povem tudi veselo veat, da so občani volili v odbor poštenjake z večine stare korenine.
Z Dolenjskega. — [iz kmečkega atann.j Stiske čez kmečko ljudstvo naraSčajo vedno večje in večje, tako da ta ubogi trpin bi moral akoro iz kože zlesti.
Od hrošče* je letos največ pogovora, zato hočem tudi jaz od teh ostudnih goatov nekoliko besedi spregovoriti. Posebno letos je veliko ugibanja radi te živali; kmetu bo to zares največ škode napravilo — najprvo hrošči, potem pa Črvi. Zarea da vsa revSčina gre le na kmeta. Zdaj pa še neko kazen ugibljejo, da bi moral kmet kmalu še od hroščev davek plačevati. Ali hroščev ae moremo vseh poloviti, ker po visocih drevesih in po zraku letajo. Pa kmetič zaradi tega ni lenuh, kmet v sedanjih časih je bolj anžnu kot lenuhu podoben. Ne rečem, nekaj je že tudi
lenuhov, pa vendar veČina naa kmetov je, ki si prizadevamo akoro noč in dan z žuljavimi rokami, da vendar v prevelike dolgove ne zabredemo. Davki so v zdajšnih čaaih sploh preveliki za kmeta; — posebno od vinogradov bi morali biti jako znižani, ker v vinogradih imamo vsako leto le veliko zgubo namesto dobička, vinogradni dohodki se zdaj jako razločijo od nekdajaih ; v vinogradu, kjer je bilo poprej po petdeset veder, pridela se ga zdaj le aamo pet veder. Z. U.
Dostavek. Dopisniku moramo pač prav dati; žal da je rea, toda za kmeta „Dolenjske Novice" gotovo ne želć jarma stežiti ampak le še zlaj-šati ; zato svetujejo tudi to in uno, a Čemur naj bi ai kmet prihodke zboljšal, ker mu davka „Novice" ne morejo zmanjšati. Gledé na vinograde je pa res dolžnoat našim poalancem, da se potegnejo z vao močjo za siromaka vinogradnika.
Iz Mokronoga. — Kljubu slabemu vremenu napravila ata društva dol. „sokol" in pevsko društvo binkoštue praznike dolgo zaželjeui izlet v Mokronog. Zjutraj okolu 10. ure došlo je lepo število „Sokolov" gg. pevcev in pevkinj, katere je sprejela najprej požarna hramba, na kar ao ae odpravili k sv. maSi, pri kateri je pevsko društvo lepo pelo nekaj latinskih vlog. Lep in primeren govor je imel g. kapelan, katerega so vai pazljivo poalašali.
Po av. maši došla je tudi godba iz Novega Meata in več gospodov iz okolice, na kar je bil slavnostni sprevod po trgu in oficijelni sprejem pri slavoloku. Gospice so podarile s primernim nagovorom „Sokolu" lep venec s trobojnimi trakovi, pevskemu društvu pa umetno iz cvetlic na-
Pri drnssih spremenih pa zopet bolj režejo, enako glasovom iz jezičnih piáčali. Vsi spremooi so izpeljaoi za Tseh 54, v pedala 27 tipek, «aroo „undamaris" ima le 42 piačftli. „Mixtnra" je peterna, pri eni oktavi čvcterna. NiC ni divjega, nič kričečega, kar bi utegnilo ialiti občutljiva uHeaa. Kar ne premorejo spremeni Ka varijadjo, pomagajo jim sklepi, katerih jo čvetero. Eden veïe prvi manaal z drugim, drugi sklepa prvi raauual z nižjo oktavo druzega, tretji veže pedal e prvim, četrti pa pedal z drugim manualom. Odveč bi bilo po tem takem veČ spremenov v pedala. Splošni vtia je. nekaj mogočnega in veličastnega. Kedor koli orgije slisi, vsaki jih hvali in občuduje mojstrov okus in njegovo zmožnost.
Orgije 80 postavljene med okna v dve omari in v aredi pred njima je igralnik, tako da igralec k altarju vidi, kar mu popřed ni bilo mogoiSe, ko je za orgijami sedel. Okoli njega jo obširen prostor za pevee- Srednje okno aa koru nad velikimi vrati se vidi zdaj iz cerkve, kar se popred tudi ni moglo. Izmed 1137 piščali Je samo 226 lesenih, vse druge so cinaste {28 jih je v prospektu) in so tako prak-
tično razvrsteue, da se brez težave lahko prido do vsake posebej. Potrebna sapa jim dohaja iz dveh mehov, katera se nahajata pod sapniki (Windladea). Napolnjujeta se z dvema zajemaSema (Sehopfer), ki jih vsak lahko goni. Kazen teb se nahajajo v orgijah še štirje mali mešički, regulatorji, ki služijo za to, da enakomerna ostane moč sape. Vestna, skoraj prenapeta natančnost je vodila orgljarja ne samo pri glasovih, ampak ravno tako tudi pri mehaniki. Posamezni deli 80 izvrfieni tako precizno, kakor bi bili vliti. Pribitega ni skoraj nič v celih orgijah, vse je na vitkah (Stthraubea). Ko bi kaj popustilo ali se napelo, povsod se lahko pomaga a tem, da se na enem ali drugem kraji kaj privije. Gosp. mojster je dobro vedel, da ni nič za večno na tem svetu, zato je pa tndi poskrbel, da se povsod lahko blizn pride.
V praktičnem redu so tudi poteze posamesnih spremenov. Sknpaj so namreč poteze za nežne spremene, skupaj za spremene k spremljevanju petja, skupaj za spremene k močnejšemu igranju. Vrh tega so z različnimi barvami zaznamovane poteze k spre-menom prvega in druzega mauuala in pedala, sklepi
rejeno „Liro", za kar sta ae jima srfirio zahvalila oba predsednika. Mej sprevodom so pa usipale DaSe gospice na došle goste cvetlice in šopke.
Po sprevodu bil je odmor in nato skupai obed T gostilni g. PleterŠka, kateri je v istini dober obed oskrbel in goste v občo zadovotjnast pogostil. Med obedom svirala je godba, pevci so zapeli veS pesem lepo in tudi govorov je bilo nekaj. Popoldné bila je prosta zabava a telovadbo, petjem in godbo; ogledovanje vrta in gradu gosp. barona Berga, kar nam je nljudao g. oakrbaik Tse razkazal. Zřečer je bil mirozov in potem prosta zabava v goatiloi g. Pleteràka.
Drugo jutro pa so se poalavili naši goati od nas ter odhajali veselega srca iz našega trga. Vse zabave vršile eo ee v lepi slogi in nekaljenem veaelji; seveda ko bi imeli lepa vreme bi se vse Še v večjem sloga vršilo. DjI. ,Sj1£o1u" in pevskemu društva pa kličemo: na zopetuo svidenje!
Iz Idrije — Iz vseh krajev pribajijo letoa žalostna poročila, da nagajumi hrošč v neiinerai množici pokoačuje drevesno zelenje. Hr&la B)gu, tega zlega tukaj ni ; do daaes nisem Še nobenega hrošSa videl, pa tudi v okolici idrski jih ni. Tjda pravil mi je poljedelec da je v Žireb vse polno Črvov, kateri strn ia vsak drug sadež neusmiljeno pokoniujejo. Glej dragi Dolenec, tndi na i tvojo ubogo glavo bode prišla ta grozna nesreča; v malo letih bodeŠ videl na svojih rodovitnih njivah namesto prijetno zeleno-rutnsnega žita le rujave lise in prazne brazde — ako letos ue pokončal z vso silo Škodljivega hrošča. Solznega očesa gledal boš vniČen ves svoj trad, zemlja ti ne bode dala živeža, da bi ž njim svojih lačnih otrok mile
p& imajo barve tistih klavljator, katare vežejo. Da je zloŽQOSt pri igranji toliko veija, pridjaui sj orgijam áe Ětirje zbiralniki (CoUectivtritte) z napisi: Piano, Mezzoiorte, Forte, Tutti.
Gosp. Franc Gorlič je pri teb orgijah zopet pokazal, kaj da zna, in tui Kraujei smo lahko ponosni na to, da imamo tacega rojaka. On je v toj stroki rosniéno pravi mojster. On ne zaostaja zadaj. Karkoli novega vidi ali sliši ali iz lastne skKsnjo spozna, vee vporabJja, in tako prihajajo óczdaíje bol/sa dela ia njegove firme. Kdor koli bo bo za stavljenje novih orgolj njemn zanpal, ne bo se kosal. Res da je malo drag, a kdo-pa more delati dan današnji dobro in po eoni ob onem?
Tudi g, V. Uraok, novomeški mizar, je postavil svojemu umn časten spominek z omarama, kateri je narodil za nove orgije. Prav skazal se je. Izdelal jih jo kaj ukusno in liáno iz trdega lesa v gotićnem slogu in jih zgoraj zvezal tako, da se vidi iz cerkve jedna sama Omara.
Tako ima zdaj samostaoaka corkov v Novem Mestn, v prezbiteriji in na koru popolnoma prenovljeno lioo.
prošnje ntolažile, vinograd ne bo ti rodil sladkega vinca, da bi poplačal visoke davke. PokooČuj torej sedaj ti in tvoji otroci s tabo, tega največjega požeruha — hroŠČa!
V Idriji se prigodi vedno kakšna nesreča, največja je paČ ta, da se človeku ljuba pamet zmeša. Oi novega leta sem, jih ni nič manj kakor sedem oseb ob pamet prišlo. Bog se nas usmili.
Po hribih v obližji je še dovolj snega, na Vojskem ga celo Še sedaj za seme prodajajo.
Iz Prage. — Bra! ssm že večkrat o napredku brizgalnic za strapeuo roso, —• tudi različne podobe videl, ali vendar še nobene tako priročne ia vsema dostojne ne, kakor zdaj ob priliki praike razstave. Ta brizgaluica je vendar tako prosto iz bakra izdelana, da vsak lahko gré ž njo, kamor hoČe in vsako priliko lahko škropi. Ima tri peresa ali pogone narejene, da se curki z njimi premené, tako da prav daleč akup goni, škropi spet na široko, visoko in nizko, na debelo in drobno, kakor tudi na blizu aH tikoma — škropi veliko b)lj — le rosi kakor da bi deževalo Í2 megle. Ta brizgalka bi bila prav pripravna za škropljenje trtja, rastlin po njivah, zelenjad po gredah in za cvetlice po vrtih. Meni se je tako dopadla, da sem si eno kupil. Vsakemu svetujem naj fli jo omisli, ker je cena prftv nizka le 2 gld. 50 kr., dobi se pri Maritz Hitter & Joh. Schaden, Wien, Neumargarethen, Fichtelgasse 14. Katerikoli si jo naroČi mu ne bo žal za ta denar, ker bo več v njej našel, kakor pričakuje, in ako je tudi ne bi rabil za strupeno roso, jo more vsak kmet in vrtnar prav dobro porabiti. Za strupeno roso bi jo pa po mojem prepričanju tudi zato dobro priporočil, ker ae dá modra galica, katera denar stoji, prav cenó rabiti ; dá se namreč take rabiti, da gré malo mokrote po tleh zgubljene. Kmetijska šola na Grmu naj bi se prepričala, ako ni to istina kar pišem in potem od tam vsakemu priporočil». Rečem pa še enkrat, da tudi na moje besede si jo amé vsak naravnost narožitl, če bi ae ž njo škropil le zelnik, se izplača, ker lepo in napredno dela, lahko se vsa njiva po škropi, ne da bi se kaka škoda delala in kaj pogazilo, ker se hodi le po meji ali pa po jarkih in tako lahko vsa njiva pomoči. Narejena je pa skorej tako kakor polovica od »lire«, tehta kake štiri kile; vtakne se v škaf ali bajno io je z malim srkanjem vođa vsa razškropljena ne da bi bilo treba iz bajne brizgalnico ven vzeti. Lahko se pa škropi iz vaake posode naj bo velika ali manja, in naredi se pogon na daleč in bližje. Širok in ozek — cel curk ali pa nadrobno kakor rosa. Zdaj je ravno še čas, da se dobi pravi čas, ako jo misli keđo naroČiti, da jo bode rabil s hasnijo-
Dragi Tojkki, razatava t Pragi je res veli-kaoBka; vsakdo tam več vidi in najde ko išče. Veë razstav sem Že videl ali pražka se nobeni ne omakne Vse ometnosti iz starih, srednjih in sedanjih časov se vidijo in velika naprednost se-dajnega časa. Poslopja, katera razstavljene stvari hranijo so velikanska in jih je toliko, kakor da bi bilo celo predmestje, in tako delana, kakor da bodo vedno tam stala. Vrti in predprostori so tako nmetno izpeljani in okinčani, kakor da bi bili že vedno za sprehajališča vzdrževani. Kdor premore, naj gre pogledati si razstavo, gotovo se bo zadovoljen domu povrnil ; vsakdo pa najde reči tam, da ga zanimajo naj je prost kmet ali pa visoko očen gospod. Dva dni si pa more dobro £as vzeti, ako hoče vse le površno ogledati. Vstop-sina je 50 kr., vožnja iz Ljnbljane do tam stane 9 gl., življenje srednje cene, stanovanje bolj drago.
Mesto ima pa samo zase veliko imenitnosti, da se malo bje haj takega more videti, le to je ěkoda, da je tako daleč, da bi si tadi priprost človek lahko kaj ogledal, ker popisati ni mogoče, le kdor vidi ta verjame.
Vpraâan sem bil, ko sem se dal spoznati, da sem Kranjec, ako todi ljubljanski bratje pri-dfifi?*) ali nispm znal nič gotovega povedati. Ako Be'gré v jntro iz Ljubljane, se pride drugo jutro T Prago.	-
DomaČo vesti.
(Procesija sv. Rešnjega Telesa) mestne fare vršila se je v četrtek kljabu dvom-IjiTtmu vremenu, veličastno. Vodili so jo mil. g. prošt Urh z obilo asistenco, udeležilo se jo je obilo uradnikov in velika množica pobožnega ljudstva.
(F r e m e š č e n a) sta C- kr. notarja g. Ivan Fišer iz Mokronoga v Gorenji Orad na Štajersko in g. Oton Ploj iz Žužemberka v Radgono.
(O dolenjski železnici) se čnjejo vedno pogosteji glasi po mestu in drugod, da je — ne bodo gradili, temuČ le ono progo od Ljubljane na Kočevje. Koliko je na temn resnice ne moremo Sli danes poročati, pač pa bodemo pozvedeli natančneje; mi mislimo, da je vse to ugibanje les ,kljuke sneto".
(Mesečni sejm v Novem Mestu) za mesec junij je s privolitvijo visoke vlade prestavljen od 1. na 8. junij.
(Nova cesta) katera se gradi mesto stare jSez kapiteljski hrib, pomika se končanju in bode jako lepa, gladka ter tudi za sprehajalce v bližnji BrSlin prijetna; tndi na Ratežu bo cesta v jedněm mesecu izgotovljena in tako velik klanjec odstranjen, na katerem je že mnogo nesreč bilo.
*) Poiebni t^aI^ LjubljAD« ae popelje t Prago, glej
lomsie TBBti.	y redni it TO.
(Dolenjsko pevsko društvo) priredi v nedeljo 7, junija koncert se sodelovanjem mestne godbe na vrtu gostilnice g. Brunerja. Začetek bode ob 8 uri zvečer in sicer proti vstopnini, katera se pozneje naznani, čisti dohodek namenjen je mestni godbi.
(Odbor kmetijske podružnice v N 0-vem Mestu) naznanja, da je došla modra galica ali bakreni vitrijol za škropljenje trt proti strupeni rosi (rji), ter jo oddaja in sicer samo družbenim udom trgovec g. Fran Perko v Novem Mestu po 28 kr. kilo proti takojšnjem gotovem plačilu ; oddaja tudi šest trtnih škropilnic s Samassovo sesalko v najem in sicer sé sledečimi pogoji: 1. Za rabo škropilnice za časa letošnjega Škropljenja je v podružnično blagajnico pri sprejemu plačati 3 gold. 2. Škropilnico je nepokvarjeno po končanem letošnjem Škropljenji vrniti odboru. 3. Škropilnico se mora dalje iz-posojevati in zna pobirati za to izposojevanje pristojbina, ki pa sme za celo dnevno porabo k vetjem 50 kr. znašati. Kdor tedaj želi škropilnico v najem prevzeti, naj se takoj pri podružničnem odboru oglasi, ki bo potem odloČil, kam dati Škropilnico.
(Spomin bitke pri Kustoci) praznoval se bo 21. junija v Novem Mestu, oziroma T Kandiji. Ob 9. uri bo sv. maša v kapiteljski cerkvi. Ob poludne banket pri Vindišerju, kteri staue 1 gld., popoludue izlet in prosta zabava z godbo. Udeleženci naj se najkasneje do 15. junija pismeno ali ustmeno zglasé pri gospodu Karol Dulerju v Novem Mestu. Tndi se prosi udeležence, da prineso saboj vojne kolajne. Slavnostni odbor nljudno prosi vse preč. župnike iz okolice, naj blagovolijo to vabilo iz pridižnice naznaniti, za kar uže naprej toplo zahvalo izreka.
(Posojilnica) v Žužemberku imela je prvih osem dni vže nad 2000 gold, prometa, upati in želeti jej je najboljega uspeha in ugodnega delovanja posebno v prid našemu povsodi stiskanému kmetu.
(Posebni vlak iz Ljubljane v Prago) priredil bode g. J. Pavlin v Ljubljani. Vlak pojde iz Ljubljane dne 26. junija t. 1. dopoldne, ko pojde „Sokol** v Prago. Cene bodo jako povoljne in vlak bode prikladen tudi TrŽačanom, GoriČanora, Štajercem in Zagrebčanom, ki pa ae bodo vsi morali pripeljati v Ljubljano, od koder bode skupni odhod. Podrobneje podatke o času in cenah bodemo priobčili v kratkem.
(C. kr, kmetijska družba Kranjska) ima 11. junija t. 1. ob pol deveti uri dopoludné v dvorani mestne hiše v Ljubljani občni zbor,
(Nov flMolitvenik*.) V rokah imamo prelepo knjigo od znanega pisatelja g. o. Hrizogona Majarja. Spisal jo je gospod pisatelj v poslov-
ljenje tristoletnice, odkar je bila prenešena sv. hišica matere Božje Marije iz Nazareta na Trsat. Na prvih 175 straneh popisuje dogođbo Marijine hišice itd., potem pa ima v lepej besedi „Molitvenik" obsegajoč vse navadne pobožDosti na řast matere Božje Marije. Prepričani smo, da bode t» kjiga razveselila maraikacega pobožnega častilca matere Božje — posebno Še romarje trsatske. V vaeh ozirih moramo knjigo le hvaliti in priporočati — aamo obliko zunanjo bi že želeli nekoliko drugačno — predebela je kjiga za to malo obliko.
Listnica uredništva.
Rudi pomanjkanja prostora amo morali veî dopisov ii-pustiti. Prosimo gg dgpianike potrpljenja.
Loterijske srečke. Trat 16. maja	88 68 47 80 58
Gradec 2ii. ,	ii2 8tí 36 10 25
Z AU VALA.
Za milo sočutje med dolgo boleznijo io ob smrti mojega iskrouo Ijubljonega brata, gospoda
Jakoba Ancelj-n«,
uôitolja v Pqdgradu,
izrekam vsim prijateljem, zaancem in vašča-Dom to^Io zahvalo; posebu« pa eo gosp. okrajnemu glavarju, gospoda Podgrajsketnti in sosednim žnpnilcom, gospodom uiSiteljem iz vse okolice; gospioi topliškt učitoljiei, gospodom očetom frančiškanom in kapiteljskemu gOHp. organistu; vsem toplo zahvalo,	(lie)
Marjeta AncelJ,
fiaatva.
Hazglas.
Ces. kr. okrajno sodiěče v Mokronogu na^DanJa: Na prošnjo Janeza in Neže Pirn ar iz Ďučjo Mlake št. 8 po g. dr. M eue in ge r-j u iz Krškega proti Jožefa Pirnar iz Dobrave It. 1, Mici Kakar odnosno Juriju Rak ar iz ilenoje Vasi; Ani, Alojziju Pirnar iz Dobrave iu ml. Urši, Antonu in Matijo Pirnar po Mariji Pirnar in iVaoeetu Kranjen iz Pečic, z duè 1. marcija 1891 štev	odredi se
v prostovoljna prodaja zemljišča vlož. štev, 16 k. v. Dobrava, s epriatojstvom na
10. juuija 1891
ob 11. nri dopoldne prod tem sodiščem.
Dražbeni u?eti in zemlje-knjijEni ekstrakt zamo-rejo se pregledati v navadnih uradnih urah.
Mokronog, dnć 22. aprila 1891. (106--2)
Dober klavir
je naprodaj po nizki ceni. Bivša last učitelja Pod-gradom. Več ae iavč ravno tam.	[117—1]
Zahvala.
Podpisana odbora štejeta si v dolžnost tem potom zahvaliti se vsem gospem in gospicam za darovani venec s trakovi in liro ter razue cvetlice pri sprevodu in sprejemu, gg. tržanom in požarni hrambi za prijazni sprejem, posebno pa veleČ. dab o v š Č i o i za lepi cerkvcni govor. Dalje tudi vsem gg. »deleženeem iz Mokronoške okolice, kateri so pripomogli k večjem Vfipchu veselice, vsem kličemo krepki : Na zdravje in živio!
Odbora dol. „Sokola'^ in j>eoskega druStva.
Poslano !
z veliko hvaležnostjo naznanja podpisani zopet tem potnm v serverno Ameriko sprejem 165 gld. a. v., katere je marljivi gosp. Janez Judež v Calnmetu od tam bivajočih Stopiških fsrauov in drugih vrlih Slovencev za farno cerkev v Stopičah nabral, — Naj pridobi ta zopetni, blagoduéni dar pri Vsegamogočnema po prošnji Tolažnice žalostnih, naâe íarne patrone darovalcem veliko dnšuib in telesnih dobrot iu sledOjič srečno vornitov v Ijnbo doniovino.
lan. Mervec,
iu polk.
C. kr. deželna vlada je z odlokom z dné 25. maja t. 1. št, 6046 dovolila, da ae mesečni živi Hki sejem v Nov^m Mestn let«8 preloži
od 1. na 8. jniiija. Mestno županstvo v Novem Mestu,
021)	26. maja 1891.
V najem se dá prodajalnica,
v kateri je sedaj trgovina z mešanim blagom, loterija io zaloga s tobakom. K prodajaluici spada: stranski prostor, dve sobi za stanovanje, klet, drvarnica in vrt. Oddati je od 1. oktobra t. I naprej. — Več sa poizvć pri graj&činskem oskrbni&tvu v Mokronoou.
Pri grajskem oskrbništvu zdraženib grajsčia Germ, Graben in Boršt sprejmó se v službo
vavpet, Uo^ijaž in dva konjska hlapca.
Več pavé lastoik (122-1)	Anton Vincenc Smola.
star 10 — 17 let, krepak in zdrav, UljtîUcL' sprejme se v nauk usnjarske obrti. Več Be poizvč pri Ign, Drgancu v Toplicah.
»•«•Ml
Slavnemu občinstvu nljađno naznanjam, da sem svojo, že pet let obstoječo
SI bukvoveznico IS
razširil, in si več strojev omislil, ter zamorem sedaj vsem spoštov. naročilom točno in fino po-Htreři — Za obilna naročila se uljudno priporočam
[2 11]	J, Krajec,

Proda se iz proste roke
malo posestvo obstoječe h àent oralov zmilje in tema primernim	hiSo s khtjo in dvema hlevoma,
fietrt ure od li okr onoga pri Bt. Križu. HatanČ-neje se izvć pri lastniei (101-2)	Mariji Šepec pri Sr. EriŽa.
fttoT. 275.
Trije semnji
D ECKK!
13 do 14 let star, ki zna dobro pisati m brati slovensko, sprejme se da Notranjskem za vrtnarskega nčenca. Deček mora biti pošteno kmetske rodbine. Ponudbe pod šifro; L. à. naj se pošiljajo na vredn. tega lis^a.
z "OrtiTa lizalica uli kupreni vitrijol, A za škropljenje trt, tuđi cement in gorenjski gips se dobi po nizki ceni pri
Adolf řauser-ju
(108—2)	Navomesto.
za živino in drugo blago bodo v Osii-nici na Kolpi vsako leio 1. junija, 1. avgusta in 15. septembra. Ako je taki dau nedelja ali praznik, vràll se bode semenj prvi sledeči dan. Županstvo v Ositnici, dne 15. maja 1891.
Josip O^ra,
flis—1]	župan.
Mtan za jF
z zamaâkom na dratu, s katerim se tako dobro zapró, da ne ubaja zrak vanje, dalje vrCke za pivo in vsake vrste steklo, porcelan, različne sve-tilnice za petrolej priporoča pû najiii^i ceni
l^anjo Seidl
(114—2)	v Nmem Mestu,
Tudi ustavljam Žipe v veakovrstne okna iw v okvire za podobe..
Naznanilo.
Podpisani si asojam slav, občinstva uaznauiti, da imam v svoji
prodajalnici na glavnem trgu
vedno T zalogi svežo špecerijsko in kolonijalno blago, surovo vazeffno, karbollneum (za prevtako lesa, da trpežen ostane), shajevcft (Prcssgerm), Radensko iu Rogaško kislo vodo in moko vse vrste po nizki ceni.
Teodor Salloker,
(1'5—2)	« N^vevi Mfiistu.
Kune Avgust, trgovec v črnomlji
sprejme takoj
poštenega ucenca,
za svojo trgovino z mešanim blagom. [io3-3]
Zavarovanje škode po toči
na poljskih pridelkih vrši se po jako nizkih cenah. Zavarovanci prednjih let imajo zavarovalnino 10 odstotkov znižano. Već se poizTĆ pri
Viktor Niefergalltif
['20—1]	oyalda jurcd momlom v Kamiiji,
Gcstilničar
na račun so sprejnjc. Več se poizvo pri Frideriku Schwarz-u v Novem Mestu,	(78—s)
Mlin se Ciá v najem
na več let, ima 5 tečajev, je v dobrem stanu na Kadulji, občina Trebelska.
(99—3)	Anton ZiipanèîÈ, Štrauberg.
obstoječa
iz zole dveb n&^laujafev	in štirih stolov, je
po eciii naprodaj v Novem Mestu,	v gosp. Virantovl
hiši, II. nad-itropje.	(fl6—3)
100 veder izvrstnega vina
od leta 1890 ima na prodaj grajščina Kakovnik.	(110-2)
Košnja travnikov
za leto 1891 se bode prodajala pondeljek 8. junija dopoludnć ob 9. uri na graj-Š6ini Vrh pri 8kocijan«.	(m)
OdgoTomi urediiik, UclAjate^ in lalo^nik ], Kra]eo.
20 hektol. dobre slivovke
po 58 gld. hektol. proda Franc Prijatelj v Tržišči p. Mokronog. Â
Novomesto, — Natimiil J. Ernjec.