Izhaja v Trstu
TOo soboto ojoluflne.
^Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Uredništvo in npravništvo
ul. del Lavatoio št. I, I.
TELEFON 18-67.
Posamezne št8v. se prodajajo po 6 vin.
Inserati se računajo na milimetre v Siro-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno obja-i vo pa po dogovoru;
Naročnina za celo leto K '4'—; za pol leta in za četrt leta razmerno.
N_________________^
■ Glasilo »Narodne delavske organizacije" v Trstu. *
........... ................. i ...........L
Za slonimo vseučilišče
Navajeni smo že govoriti o naši „šolski mizeriji1' ! Človek, pa naj si bo tudi nam prijazen, ki ne pozna naših razmer, bi nehote mislil, da gre zopet za kako demagc ško sredstvo, s porirčjo katerega naj ohranimo v našem ljudstvu čut sovra-ženja vsega, kar bi vtegnilo podirati naš sedanji politični milje. V resnici pa izraža gornja fraza le žalostno dejansko stanje na polju našega šolstva, vstvarjenega ne vem več ali po zaslugi zaslepljene ita-bjanskc-nacijonalistične strasti, ali po zaslugi nasproti vsem našim narodnim in kulturnim potrebam oglušme c. kr. vlade. Vže četrt stoletja se borimo za eno borno ljudsko šolo. L ta in leta zdihujemo po slovenski srednji šoli, ki se nam jo ravno tako dosledno odreka, kakor se z našim denarjem dosledno podpira, ali celo usta-uovlja italijanske in nemške pseudokulturne srednje šole. A vseučilišče ? Trnjeva je zares pot, ki jo hodimo že leti in leta. yiada „proučuje“ vže pol stoletja, kako bi se v očigled statističnih in narodnih neovrgljivih dejstev — ne ugodilo našim Šolskim zahtevam.
Kakor vse kaže se nahajamo zopet v znamenju akutnih vbojev za vstanovitev raznih vseučilišč. Čehi zahtevalo svojo dtugo češko univerzo v Brnu. Oglasili so se tudi Malorusi, ki, iklicuje se na neznosno stanje na Lvovski univerzi, stavljajo zahtevo po lastnem vseuč lišču na prvo naesto. Tudi Italijani nočejo zaosta'i za dni zimi in so, siti neprestanih vladnih ob-hub. inavgurirali borbo, ki je gotovo še v dobrem spominu vsacega. Svoje vseučilišče zahtevamo tudi mi Slo-v e n c i. V imenu prosvete, v imenu nemotenega nadaljnega razvoja našega narodi, v imenu demokratične ideje, ki vodi vsako naše počenjanje, ne smemo odnehati od te naše zahteve.
Vseučiliščno vprašanje ni samo kul-tnrno in — least not least — politično, marveč tudi socijalno-politično in pedagoško vprašanje.
Ljudske šole, kakor povsod drugje, Posebno pa v Avstriji, imajo svoj vir v starih cerkvenih jezuitskih šolah. Zroči v zatiranju vs h animalnih občutkov in v odpovedi vseh zemeljskih slastij svojo raz-v°jno smer, a vzgojevanju otroka k neomejenemu vdajanju duševnemu dogmatičnemu življ»n u, so te šole izvajale Kristov nauk, ki je učil, da je življenje na tem 8vetu le prehodno stanje v drugo življenje, v večnost. Vsporedoina stem, se je vcepal v otročjo dušo duh rimsko-orijentalne lul-!-ure) s katerim duhom je cerkev od svo-.lega začetka bila zraščena. Če se mora Buli priznat', da so te šole vstvarjale ve-‘mo politično moč m dajale vse pogoje za
PODLISTEK.
delav skih stanovanjih.
(Nadaljevanje.)
Omenjena delavska bivališča, one ljud-s*fe kasarne, imajo pa še drugi slaba svoj-8tva, ker so lastnina privatnih podjetnikov m špekulantov. Vpravljanje take ogromne mše z mnogimi malimi in najmanjimi stanovanji provzroča lastniku vedno dovo'j skrbij in sitnostij br včasih tudi izdatne gmotno zgube. Radi tega ni čuda, da se astn ki kmalu naveličajo svojega gospo-(nrjenja in raje skušajo hišo proda'i, se-veda s 5im večjim dob čkom. Naravno je Potem, da novi gospodar gleda pred vsem I®.tem, da izt rja od najemnikov kupljene uše višjo stanarino in pokrije tako s ča-^°ma oni večji kupni trosek. Ker pa seveda ^eeateri stanovalci ne morejo plačevati po-vlsane najemnine, se morajo isti preseliti 0z,Ceneja bivališča, ki so seveda še bolj du	neprimerna, bolj nezdrava — in
to ne ostaja br. z posledic za zdravje
oni družabni razvoj, ki je dosegel svoj višek v XI. stoletju, treba priznati obenem da si iste vsebovale veliko nevarnost za vzgojo mladeniča. Sam Lutlur, ki se ;,e vdajal veliki iluziji, da bo zlomil nat -vladje Rima na Nemškem, je slednjič, premagm od velikega vpliva, ki ga je nanj, na ref rmatorja, imela vzgoja v bili šolah, končal svoje reformatorično delovanje s tem, da je postavil za končni ci’j ljudske vzgoje vzgojo za nebo.
Temu naziranju je sledilo naziranjc, ki se izraža v šolah humanistov. Iste nočejo vzga:ati svetnikov. Cilj vzgoje je p h njihovem spoznanju izobraževanje pleme nitega človečanstva. Svrha življenja je ži ljenje samo. Atena, Sp; rta, stari Rim, Sokrat, Platon in Protagora, to so vzgledi, s katerimi se hrani mladino. Menda l.t možno bolje obsoditi ta sistem ^spe^enje) nego je to storil trezni opazovalec ljudskega življen a Nietzsche. Te šole so mo rale biti škodljive, ker so navdajale šolske* mladino s tujim duhom, s tujo kulturo. Koncentrirajoč vso šolsko tehniko v čim bolj natanjko in globoko tolmačenje klasikov, so te šole popolnoma prezirale svojo najbližo okolico, klasike svojega lastnega naroda. Mladenič je včasih znal na pamet c li prvi spev Odiseje, a ni niti vedel, da je v njegovem la-tnem jeziku pesnikoval n. pr. Wc>lfran von Eschenbacli. Prava šila možna je le na narodni podlagi. To se je kmalu spoznalo. Vsa zg dovina civilizirane Nemčije ni nič druztga, nego boj za osvobo-jenje domače kulture od rimsko-klasične kulture, boj za vstvarjenjo narodne šok v
Bavil sem se z Nemčijo. Ali ne velja to v posebni meri tudi za nas ? Državni šol-ki zakon od 14. IV. 1. 1869. izraža v § 1. : „Ljudska šola ima nalogo vzgajati otroke nravno-religijozno, razvijati njih duševno del .vanje itd,...“ Organizacijski (načrt organ zacije gimnazij in realk v Avstriji) od dne 15. IX. 1869. precizira svrlio gimnazij v podajanju više splošne naobrazbe ob največi vporabi starih klasičnih jezikov in njihove literature in s tem pripravo za vseučiliščne študije.
Kakor se vidi je analogija z nemško kričeča. P, glejmo si naše gimnazije. Dijake se pita z raznimi XenoLntovimi, Livije-virni, Caesarje'imi itd. spisi. Počenši od rimskih vodovodov pa do števla močne Artakserksove vojske, vse to mora dijak pod izogibom pada hraniti v glavi. Pri tem se ne dela razhke, ali sa nahajamo v nemški, češki, italijanski ali slovanski deželi. Materni jezik je deveta briga, podrejen, včasih celo neobligaten predmet. Poznati Salusta, Homera, to se od dijaka zahteva; poznati Prešerna, Gregorčča ali Ketea, to ni slovenskemu dijaku potrebno. Dijak konča gimnazijo iu je po zakonu zrel za univerzo. Sin je sicec svojega na-
in prospeh vse delaičeve rodbine, ti si lahko vsi predstavimo.
Ai vže ob času, ko se delavske hiše še zidajo, pripete se po mest li prepo-gostoma nedopustne nepravilnosti i d strani posebnih špekulantov, ki sicer sami nič nimajo, ali znajo z izposojenim denar,em najlepše palače dozidati. Zato im rajo seveda p av visoke obresti plačevati dotičnim svojim upnikom. Ti k špekulant, alco noče ponesrečiti s svojim drznim podjetjem, mora iu zna si najti s pomoč o mešitarjev dobrega prekupčevalca, ki kupi stavbo čim je dozidana ali še prej, m jo takoj naprej prodaja drugim špekulantom, dokler deti-rajo te pijavke ljudstva cene hišam in stanovanjem do naj višjega zneska. Tako se žal brezvestno baranta in mešetari baš največ z onimi hišami, ki so namenjene najrevnejemu ljudstvu za bivališče. Iz tacili izgledov je razvidno, da delavstvo od privatnega podjetja ne more pričakovati zboljšanja svojih bivališč, kerpreočito je, kako vse stremi le za č m večjim dobičkom.
A>i tudi od države, dežele, občine ali javnih zastopov ni pričakovati, da bi tako
roda, toda megov duh je narodu odtujen! Svoj lastni narod ali sploh ne pozna, ali ga pozna samo se stališča kulturno manj vrednega naroda. Tako so ga učili njegovi profesorji.
Dijak je prestopil prag graškega ali dunajskega nemškega vseučilišča. Neprestano preziranje in zasmehovanje njegovega lastnega naroda, ne bo za marsikaterega dijaka ostalo brez vpliva. On je za to pripravljen že iz gimnazije. In konec konca bo, da bo univerza zgrešila svoj namen na škodo dijakovega naroda, ki potrebuje odločnih, vnetih duševnih bori teljev.
Torej ? Ali ni vseučiliščno vprašanje tudi socijalno, v kolikor nas ima otresti tujih predsodkov in podati pogoje za naš specifično narodni razvoj ? Od principijel-nega razmotrivanja sveta je, zgodovina nas uči, odvisno apliciranje gospodarskih sistemov in principov. Ali ni vseučiliščno vprašanje tudi strogo pedagoško-politično, v kolikor je pričakovati le od svobodne narodne univerze, da osvob-di dušo mladine od tuje, tekom dolgih ltt na gim-nazi i vsrkane klasično jezuitske kulture in mu jo napoji z blagoslovom dimače prosvete ? Vseučilišče je ne le vzvišen hram znanosti, ampak največa svetinja vsacega naroda. Ce imata ljudska šola in gimnazija vzgajati ljudi, ima univerza vzgajati državljane v s’užbi svojega naroda.
Ce pomislimo na vse to, nam bo jasno, zakaj se tudi nsš slovenski delavski stan mora odločno in vstrajno zavzemati za slovensko vseučilišče, Velika moralna sila vseučiliščne nuprave se nam bo pa prikazala le tedaj, ko bomo vedeli, da je veliki nemški filozof Kant na lastno vprašanje: „Kaj je osvobojenje ?“ odgovoril ; „Sapere aude! Imej pogum poslužiti se, brez varuhovega vodstva, svojega lastnega ra-zuma“.
Dr. Josip Mandič. i
Politični razgled.
Dunajski parlament.
V proračunski debati je govoril v sredo mini terski predsednik baron Bie-nertli. Mej drugim se je dotaknil tudi italijanskega vseučiliščnega vprašanja in obljubd, da bo vlada najkasneje do polovice meseca januvarja 1. 1909. predložila parlamentu dotični zakonski načrt. O slovenskem vseučiliščnem vprašanju ni pa niti zinil ! —
Balkanska krza.
Še le sedaj, ko so izginili prvi neposredni vtisi, ki jih je provzroč la na evropsko javnost izvedena aneksija Bosne in Hercegovine, in ko je razum premagal
zlepa priskrbeli svojim vbožnojim slojem primerna stanovanja in dali v to potrebno glavnico na razpolago. Spoznanje potrebe in koristi dobrih bivališč za ljudstvo ni ša nikakor dovolj prodrlo v odločujoče kroge, a da bi ljudstvo si znalo to izsiliti, zato ni še dovolj razumno in organizovano. Vendar je upati, di v doglednem času, ko se zakonodajni zistopi bolj demokratizujejo, se bodo tedaj tudi več upoštevale potrebe in težave delavskega l udstva in pred vsem skrbelo za gradenje delavskih hiš. To je neobhodna soeijalna potreba, ki se mora izvršiti na kateri si bodi način, ker tako zahteva po modernih nazorih napredka blagostanje in zdravje našega ljudstva. Pred vsem treba pa gledati da se strogo izvršujejo vselej stavbinske določbe, iste še bolj spopolnijo, tir da se zsbrani špekulativno prekupčevanje ljudskih bivališč zakonodajnim potom.
II koncu moramo omenjati kako ponekod na podlagi stavbnih zadrug rešujejo to pereče prašanje, seveda v malim obsegu le za posameznika. Take zadruge delavskih domov so sedaj že po vseh večjih mestih
razburjenost srca, je možno napraviti si pravo sliko o fat dnem pogumu, ki ga je imel avstrijski minis'er zi zunanje stvari, baron Aelirenthal, ko je z železno roko, ne da bi se oziral na razpoloženje vele-vlasti, anektiral Bosno in Hercegovino] naši monarhiji. Dan za dnem nam prinaša brzojav novih dokazov o žalostnem in kritičnem položaju,) v katerem se nahaja1 sedaj avstro-ogrska diplomacija vsled tega koraka. Osamljena na vsi črti — v teh besedah se izraža situvacija. Na eni strani nova troiveza:	Anglija, FrancOzka in
Rusija, ki brez ovinkov in očito rujejo proti monarhiji, da s tem zadenejo posebno Nemčijo in razširijo svoj vpliv na vzhodu na račun naš in naših nemških sosedov ; na drugi strani Ital ja, ki je v zadnji razpravi o zunanji politiki v rimikem parlamentu, na nedvoumljiv način povedala, da ne mara radi trozveze, ki je po čutstvo-vanju italijanskega naroda postala mrtvo slovo, podpirati nove avstro-ogrske politike, ki se gotovo ne vjema z njenimi lastnimi aspiracijami na vzhodni obali jadranskega morja; na tretji strani slednjič Turčija, Srbija in Črnagora, ki ne prikrivajo več svojo mržnjo nasproti vsemu, kar je avstrijsko in se ob naj intenzivnejšem oboroževanju pripravljajo, da pozdravijo novo avstro-ogrsko politiko s kauoni in repe-tirkami.
To je sedanji položaj naše monarhije. Ali bo šlo baronu Aerenthalu vse gladko ? Upajmo, dasi svet sodi zelo pesimistično ! Avstrijska diplomacija ima rešitev v svojih rokah. Ljudstvo, ki ima največi interes v tem, da ne prida do krvoprolitja, zahteva od barona Aerentbala, da v očigled vojne novarnosti pristriže nekoliko svoje peroti.
DOMAČE VESTI.
Shod minole nedelje. Shoda, ki so ga bili sklicali minole nedelje slovenski akademiki, se je vde ežilo ogromno število ljudi. Velika gledališčna dvorana „Narod-nega Doma“ je bila nabito polna, a isto-tako je bila do zadnjega kotička napolnjena tudi galerija. Shoda se je vdeležila tudi peščica slovenskih socijalnih demokratov. Na bliodu so govorili dr. Relriir, akademik Ivan čok, dr. Stare, dr. Rybaf dr. J. Mandič in ....budrug Regent. Seveda je bil ta poslednji tem lj.to izžvižgan ; to pa le zato, ker se je postavljal na stališče italijanskih nacionalistov. Na shodu je bila vsprejeta resolucija, ki se glasi :
Javni shod celokupnega tržaškega Slovenstva, sklican po slovenskem trže,kem akademičnem dijaštvu, v »Narodnem Domu« v Trstu dne (i. grudna 1908 :
vstanovljene, na Dunaju, v Gradcu, v Ljubljani, snujejo se tudi v Gorici. Slo ijo na načrtu, da najemni'« z rednim plačevanjem najemnine zamore tekom 15, 20 ali 25 let izplačati str ške novozidane Hišice, katero mu daje zadruga ua razpolago, dokler preide hiša v njegovo popolao last. Kar se v takih zadrugah po skupnem složnem delovanju namerava dosezati, to je pri tržaških okoličanih že zdavnej v navadi.
Iz posojilnice najm-jo potrebno vsoto, da si popravijo staro svojo hišico ali pa še večkrat sezidajo ves novi stan, ki zadostuje za 1 ali 2 družine. Mesto da bi pričevali tu emu gospodarju najemnine, odplačujejo pologoma ves dolg z obrestmi vred in ostajajo gospodarji na svoji zemlji in v svojej hiši.
To je za naše ljudstvo velike važnosti v gospodarskem in socijalnem obziru in mu daje lepo spričevalo, da so varčni in marljivi in da jih slabo navade velikega mesta niso tako pokvarile, kakor se navadno opaža drugod.
(Konec.)
1.	slovesno zahteva slovensko vseučilišče v Ljubljani ter poživlja vlado, da stori brez odloga vse potrebne korake k oži-votvortnju te naše kulturne zahteve in se popolnoma strinja s stališčem »Narodne zveze« na Dunaju ;
2.	najodločnej še protestiramo proti divjaškim nastopom nemškega dijaštva in proti gazenju najnaravnejših pravic se strani akademične oblasti napram slovenskemu dijaštvu v Gradcu in na Dunaju ;
3.	pošilja i sk ren e p ozdrave slovenskemu dijaštvu bodreč jih k daljnemu složnemu nastopu in delu.
Po shodu je okolu 1000 zborovalce* napravilo demonstracijski obhod po mestu od »Narodnega doma“, po ulici Torrente, Corsu, trgu Verdi pred namestništvo, in nazaj ob morju in. ulici Giorgio Galatti do„Narodnega doma*'. Na vsej poti so demonstrant^ prepevali. »Hej Slovani!' in vsklikali na slovensko vseučilišče. Na velikem trgu in trgu Verdi so Italijani hoteli s palicami napasti slovenske domonstrant) a bili so oni tepeni. Slovenci so se, kakor omenjeno, vrnili pred „Nar. dom" kjer so še zapeli »Hej Slovani!“
Slovenci so se od „Nar. doma“ mirno razšli na vse strani. Mala skupina, kakih 20—30, je bila insultirana pred kavarno Chiozza. Tu je tudi neki Italijan zalučal na naše ljudi, ki so se vračali domov, kamen. Posledici te italijanske provokacije je bila da so Slovenci napadli kavarno Chiozza, pri čemer je bilo razbitih nekaj šip ter nekaj mizic, in stolov.
*
Za ubožne slovenske akademike na Dunaju se je po shodu nabralo med zborovalci 223 kron.
Dvojna mera. Da naša vlada postopa nasproti Slovanom strožje nego proti Nemcem ali Italijanom, to smo vedeli že od nekdaj. A ravno s d»j, o priliki splošnih izgredov po skoraj vsej Avstriji, je vlada zopet jasno dokazala, kako odlikuje nas Slovane od druzih narodov.
Meseca septembra so Nemci in nemškutarji v Ptuju dejansko napadli Slovence o priliki skupščine družbe sv. Cirila in Metoda. A vlada ? No, ker so razgrajali Nemci, ni ona niti posegla vmes.
Nekoliko dni pozneje so Slovenci v Ljubljani demonstrirali proti Nemoem v protest proti napadu, ki bo ga bili Nemci vprizorih na S'ovence -v Ptuju. Ker so bili to pot demonstrantje Slovenci, se je pa vlada čutila dolžno, da je posegla vmes celo z bajonet' in puškami. Ožvižganim ljubljanskim N inčem je trebalo zadoščenja in to zadoščenje so jim poskrbele vladine puške s tem, da so podrle v grob dve mladi slovenski bitji.
V	Trstu so predminoli teden Italijani demonstr.rali za italijansko vseučilišče. Pri teli demonstracijah so vsklikali »E v v i v a 1' I t a 1 i a in „A b b a s s o" 1’ Austria !“ Redarji in vsi policijski funk-cijonarji so to mirno gledali in še mirneje poslušali, kakor bi nili kaki italijanski kraljevski karabinerji. Omejevali so se le na to, da so, branili demonstrantom pred »Deutscbes Haui“ v ulici dtl Coroneo. In še pri tem poslu so morali redarji — po višem naDgu — postopati jako blago. Slednjič so začeli deuonstrantje streljati na redarje. In tedij je š le policija proglasila, da bj začela postopati strogo proti demonstrantom.
V	Pragi so se tudi predminoli teden vršile demonstracije. Cehi so demonstrirali proti Ntmcem. A v Pragi ni policija smatrala potrebno postopali blago proti demonstrantom, dasiravno niso ti streljali z -revolverji ria redarje Kaj še ! Zadostoval je mn go neznatne^ži vzrok, da je prišlo do mnogo hujše odredbe, nego je proglas, tržaške policije, da bo jiostopala z vso strogostjo. Zadostovalo je, da je par demonstrantov zavpilo: „Zivela Srbija !“ in vlada je takoj proglasila nad Prago izjemno stanje, naglo sodbo Zadostovalo je to, da je vlada poslala v Prago krvnika, g. L>nga, ki naj bi obesil vsakega Ceha, ki bi se se drznil črhniti.
Pa da ni to dvojna mera? Dovoljujemo si še vprašal: je li bolj nevarno za državo, če se v Pragi vpije »Živela Srbija4*, ali pa če se v Trstu vpije „Evviva 1’ Italia ?"
Sirite »mrodhega delavca".
Velika trubarjeva slavnost ve
vrši danes, v soboto, dne 12. decembra 1908. točno ob 8 l/a uri zvečer v veliki dvorani „Narodnega doina“ v Trstu. Priredita jo »Učiteljsko društvo za Trst in okolico" in akadenrčnofer. društvo»Balkan". Pevske točke proizvajata združena zbora akademičnega tf r učiteljskega društva. Pevovodja gospod Ciril S vorjev; na glasovirju spremlja g. Samec.
Vspored: 1. D. Jenko: »Mol tev“, moški zbor; 2. »Primož Trubar", slavnosti govor (g. F. Plemič); 3. P. H. Sattner: »Vrbica", mešan zbor ; 4. Deklamacija (g. akademik DobrJa); 5. a) F. S. Vihar: »Nezakonska mati", samospev (g. Avrelka S.) ; b) P. II. Sattner:	»Zaostali ptič", samospev (g.
Mahkota); 6. F. S. Vilhar: »Izpod Triglava", veliki mešan zbor s samospeve m (g. Avrelka S.); 7. F. S. Vilhar: »Naša zvezda", moškiv zbor s samospevom (dr. Irgolič); 8. „Ziva slika", aranžira gosp. Verovšek.
Cene: Stojišče v pritličju 80 stot. Stojišče na galeriji 50 btot. Sedeži v pri-tlič u od I. do VIII, vrste 1 K, od IN. do XV. vrste 60 stot. Sedeži na galeriji 50 stot. Lože po 5 K ; vstopnina v te 50 stot. za osebo.
Čisti dob ček je namenjen za zatirane naše visokošrice v Pragi, Gradcu in na Dunaju.
Z ozirom na plemeniti namen slavnosti, se sprejemajo hvaležno vsaka preplačila.
Deputacija tržaških Židov pri cesarju o priliki jubileja. O priliki jubileja se je bila šla cesarju poklonit tudi deputacija tržaških Židov, ra čelu ji tržaški rabin. V Bologni izhajajoči list ,rIl Resto del Carlino" je pa izredel, da je to depu-tacijo vodeči rabin govoril cesarju v nemškem jeziku, dočim mu je cesar odgovarjal v italijanščini. Prizadeti — torej rabin sam — pa popravlja to vest, češ, da se sploh ni nič govorilo, le da je cesar rabina vprašal, v katerem jeziku da se v Trstu prepoveduje, na kar da mu je rabin« odgovori', da »izključno v italijanskem jeziku z Ozirom na značaj mesta in občine"!. — Mi se s tem popolnoma strinjamo, le to je moral rabin še dostaviti, da mora on prepovedovati izključno v italijanskem jeziku tudi iz konfesijonelnih ozirov. Saj Zidov-S ovencev, katerim bi trebalo slivenske prepovedi, mi še ne poznamo. • Slavni c. kr. Pošti priporočamo, naj se pri odpravljanju našega lista pazi na točnost. Prihajajo nam venomer pritožbe od raznih naših naročnikov, da dobe list še-le v ponedeljek in celo v torek, ali pa da ga sploh ne dobe. Znano nam je, kako strogo se pazi pri odpravljanju »Piccola", da nikakor ne zaostane na pošti niti en sam iztis. In tako zahtevamo, da se ravna tudi z našim listom.
Toni mato. — Na nedeljskem mani-festacijskem shodu je nastopil med drugimi tudi na hujši krotilec tržaških narodnjakov in sicer jirvikrat v dvorani »Narodrega. doma". Zadnji čas se je veliko čitalo o nekem Regentu in bili smo popolhoraa prepričani, da nas čaka veliko iznenadenje. Dasiravno je bil po končanem govoru tovariša dra. Mandiča par minut trajajoč aplavs, ka'eri se je še vedno ponavljal, je nastala naenkrat grobna tišina, ko nam je naznanil predsednik shoda, da ima kros« do gospod Ivan Regent. Mi smo si pred Javljali tega gromovnika socijalne demokracije popolnoma drugHČnega. Dasiravno nam vže njegova pr tlikovska oseba ni nič kaj im-ponirala, smo vendar mislili, da nam bode vsaj kaj zanimivega povedal. Ali grozno smo se varali, povedati nam ni znat dru-zega, kakor to, da se strinja in zopet ne-strinja, ter bkAasaril nekaj o Dunaju in Trstu. Akademičnemu ferijalnemu društvu »Balkan" se pa moramo na tem mestu prisrčno zahvaliti, da nam je preskrbel na koncu velepomembnega shoda tako krasen komični prizor, katerega bi nam ne mogel nihče tako p goditi kakor je to btoril sodrug Regent v ulogi »Toni mato".
General brez armade. — Na nedeljskem shodu je kričal princ Regent, da se ne strinja s preč tano resolucijo in da bodo radi tega, on in njegovi sodrugi glasovali proti. Glasovanje je pa jiokazalo, da so njegovi sodrugi med shodom spremenili svoje prepričanje in so, kar je vse časti vredno, glasovali za resolucijo, ter tako svojega generala na cedilu pustili. Tako je, dragi Regent, časi se spreminjajo in žnjimi tudi slovenski socijalisti.
Nevaren konkurent je postal dr. Tumi sodrug Regent Znano je, da se je dr. Tuma z besedo in peresom zelo zavzemal še pred kratkim za to, da se tržišče slovenskega političnega, šolskega in gospodarskega napredka prenese iz Ljubljane v Trst, češ bodočnost slovenskega naroda kaže na jadransko morje in skozi tržaške
vrata mora Slovenec skopiti v svet. Baš s to svojo smerjo pridobil si je dr. Tuma prilično ugleda m?d Slovenci, zlasti med mladino. Sedaj pa mora baš ta ubogi sodrug poslušati in gotovo tudi slepo po trjevati, kar nam kvasi Kontoveljc Regent, o čisto ital anski zemlji tržaški, kjer nimajo Slovenci ničesar iskati in vse to radi nemoralnega zavezništva, t žsški kameri na ljubo. Menimo da za dr. Tumo ne more biti večje žrtve, nego tako zatajevanje lastnih nazorov.
Psi, ki ne grizejo. — Na zadnjem nedeljskem shodu nas je doletela čast, da nas je med drugimi socijalisti, obiskal tudi preslavni sodrug Feri. Ta zabiti analfabet si je mogoče domišljeval, da ga, bodjmo napadli ter mu na ta način dali priliko dokazati, da smo res psi, kakor nas je imenoval na javnem shodu. Toda te usluge mu nismo Moteli storiti, dasiravno nas je hotel izzivati s tem, da se je mogočno sprehajal pred shodom, po veži »Narodnega doma".
Z ljudmi kakor je Feri, kateri je moral pred kratkem, o polnoči s čevlji v roki iz svoje rodne vasi na Goriškem bežati, ne maramo imet) ničesar opraviti. Ker pa ima sodrug dr. Šolar to veselje, da rad piše zgodovino, mu hočemo tudi mi v jedni prihodnjih štev. našega lista napisati nekoliko natančnih podatkov o uzorni pr.-teklosti tega sodruga. Pri tem nam seveda niti na misel ne pride, da bi hoteli ža'iti sodruga Feri-ja, ampak hočemo samo po stari naši navadi, klin s klinom zbijati.
Volitev predstojnico
delov, zavor, proti nezgodam.
Narodni volilni odbor je postavil za> predstoječe volitve naslednje kandidature za zastopnike delavcev:
Za I. kategorijo : (zelena glasovnica)
Peter JVtože
poslovodja skladišča lesa J. Šutej v Trstne
namestnikom :
Josip JVHadovan
težak v prosti luki pri tvrdki Kremmer A-Co. v Trstu
Za II. kategorijo : (vijolČasta glasovnica)
Vladislav 3(arabaič
vslužbenec v arsenalu v Pulli
namestnikom :
Covro Rupnik
kovaški mojster pri krarvjskl industr. družbi v Skednju
Za VI. kategorij;© : (rožnata, glasovnica)
Jeriha Litton
delavec v papirnici v Vevčah:
namestnikom :
Jran Gomišček.
delovodja ,,Mizarske zadruge11 v Solkanu.
Te zavedne izkušene in odločne kandidate naj zapiše vsak narodni delavec na svoj volilni listek.
Shod v Renčah. Za jutri, v nedeljo 13. t. m. je »N. D. O." sklicala javen shod v Renčah pri Gorici.
Zaupni sestanek delavev v plavžih bo drevi ob 8. uri v „Gosp. društvu „Skednju.
Velika nesieča je zadela jugoslovansko socijalno demokracijo. Kakor čujemo iz zanesljivega vira, 6e preseli vodja pravo-varet enega urada in pravni zastopnik sodrug dr. Šolar v Sežano. Jugoslovanski socijalni demokraciji častitarao. Sežance pa obžalujemo.
Miklavžev večer »N. D. 0.“, ki se je vršil minole nedelje, je vspel nepričakovano lepo. čitalnica in velika dvorana N. D. O. sta bili natlačeno polni: bilo je preko 600 otročičev. Kar zavrelo je mej njimi, ko je vstopil sivobradi MiklaG. z vsem svojim spremstvom : angelji in hudiči. Po primernem nagovoru je sv. Miklavž začel del ti darove otročičem, dočim sta dva hudiča odganjala v p-kel razne po-redneže in porednice. To vam je bi'o veselja mej malimi obdarovane !
Veselični odiek izvršuje prijetno dolžnost, da se najprisrčneje zahvali gospej Josipini Dr. Mandič-evi za njen požrtvovalni trud in vodstvo pri prireditvi tega krasnega večera, kakor tudi vsem onim blagim osebam, ki so s svojo radodarnostjo pripomogle Miklavžu »N. D. 0.“, da je imel s čim obdarovati otročiče naših členov Ri>, darila, ki smo jih od njih dobili v ta namen, so presegla vsako naše pričakovanje. In zato jim boli tu najiskre-neje izrečena pnsrčna hvala !
Iz uradniški krogov. — Z ozirom na ce3arjev jubilej je prineslo naše glasilo »Slov. pisarna" kratek apel na naslov gg-odvetnikov in notarjev, v katerem se slednje vljudno naproša, da se naj tudi oni spominjajo svojih uradnikov v tem mesecu in jim izplačajo dvojno plačo.- Da je ta naša prošnja popolnoma upravičena in da ni najmanje pretirana —* kakor se nam očita — sledi iz dejstva, da« je večina n^ših uradnikov tako slabo plačana primerno njihovemu usposobljenju in delu, da pri najboljši volji niti shajati ne more, nikar si pa še kaj prihraniti za slabša1 leta.
Vsi naši uradniki v Trstu so vspo-sobljeni najmanj treh jezikov, večina tudi štirih, dostikrat se pa zahteva tudi, da bi človek vse znal in v.e vedbl. Ne samo, da je vsak tudi najmanji uradnik izvežban v odvetniški manipulaciji, ampak treba je tudi, da razume v vseli drugih strokah vsaj naj-poglavitneše.
Kar se pa tiče dela, pa morajo sam gg. odvetniki priznati, da se ne zahteva nikjer bodisi pri slovenskih odvetnikih zunaj Trsta, bodisi pri italijanskih odvetnikih v Trstu, toliko napornega dela, kakor ravno pri slovenskih odvetnikih v Trstu. Dogodi se dostikrat, — in to vsed tega, ker se težko dobi vsposobljenih ljudii, — da mora eden iz rševati delo za dva druga. Znan mi je celo slučaj, da si je -neki uradnik nakopal s tem neozdravljivo bolezen.
S tem pa nikakor nočemo očitati gg. odvetnikom, da so oni krivi, da ni delavcev. Krivica zadeva le nas same, kajti za naš naraščaj bi v prvi vrsti morali mi sami skrbeti; v pisarno pridejo največkrat nevspo-sobljeni dečki, za katere se težko najde čas, rlia bi ee jih podučevalo med uradnimi urami. Starejši uradnik raje kako delo sam opravi, nego da bi ga izročil takšnemu mundaDtu, ker izgubi le čas, ki je tako dragocen.
Ob- tej priliki ki iskreno priporočali' starejšim' kolegom, ki so vže izsežbani v tej stroki, da bi sedaj po zimi tu pa tam priredili kakšno predavanje v kaki pisarni in bi mlajšim recimo praktično pokazali, kako da se imajo v posameznih slučajih ravnati. Priporočal bi pa tudi, da se oklenejo vsi trdneje svoj;e orgamzacje. V odboru N. D; O. imamo sedaj svojega zastopnika, ki se bo moral zavzemati za koristi svojega stanu in svojih sotrpinov. Delajmo tudi mb nikar ne bodimo tako strašansko brezbrižni. Če že navadni delavec nekaj doseže, ali da se mu plača zviša, sli da se mu delavni čas zmanjša, ne pustimo se mi ustrašiti od prvega našega nevspeha, ki pa sicer v pravem pomenu besede ni bil nevspth. Kmalu bo prišel za nas Tržačane moment, v katerem, se bomo inogli pokazati, da znamo biti tudi pož tvovalni za naš sloveniki narod. Seveda moramo biti naj-pnvo trdni v naših vrstah.
Na gg., odvi tnike pa be v tem trenutku obračamo, naj nas oni podpirajo moralno, naj se nas pa tudi v gmotnem oziru spominjajo s tem, da nam izplačajo za ta mesec dvojno plačo ter s prihodnjim letom povišajo naše plač-«.
Doslednost pa taka! Na shodu političnega društva »Edinost" predminolo nedeljo, je naš furedsednik Dr. Mandič z neko brošuro v roki dokazal, kako je novopečeni sodrog Dr. Tuma pred komaj je d ni m letom trdil, da je slovenika scija-listična stranka popolnoma nenaraven im neprimeren pojav na našem političnem po-zorišč-u. Nedeljski nastop modernega učenjaka Regenta v prilog italijanske univerze v Trstu uas pa spominja na one članke katere je pred dvema letoma zopet isti dr. Tuma priobčil v dijaškem radikalnem listu »Omladina", v katerem je jako jasno razpravljal vseučibščno vprašanje sploh.in dokazoval, da v Trst ne sodi italijansko vseučilišče ampak — slovensko. To/' to-se imeuuje dos ednost.
Dovoljujem si skromno vprašanje. Čegavi razlogi s> bolj t btni, ali dr. Tumovi za sloven ko, ali pa urine Regentovi za italijansko univerzo v Trstu.
Silvestrov večer, katerega priredi na zadnji dan let,a N. D. O. v dvorani in vsili prostorih »konsu nnega društva" v Rojanu, obeta biti zelo zauimiv. Naš. vese-1 čili odsek se pridno pripravlja^ da bo mogel zadovoljiti vsestransko naše, člane.
a programu bode krasna popolnoma nova i vu(ka, komični prizori in kupleti. Kakor ^ujemo je obljubil sodelovanje gosp. Verov-^ek režiser slovenskega gledališča v Trstu.
atančni v3pired objavimo v prihodnji šte-Vl k' našega lista in v letakih.
Skupina premikačev c. kr. glavnih Skladišč ima v nedeljo dne 13. t. m. ob u« ur, dopoludne svoj redni občni zbor. jVa dnevnem redu je med drugim tudi vode? odbora. Tovariši udeležite se polnoštevilno tega občnega zbora.
Mizerna koleta. Predzadnjo roboto Se Je pobralo milodare za bolnega „11 La-^oratore" v Lloydovem arsenalu. Toda tudi v arsenalu, kjer jim je bila vedno sreča mila so nabrali cele 3 kronce in 11 "narjev. Regent pa še vedno kriči: Mi 8°cijalisti, naša masa, naš politični odbor!
, Predavanje. Piv predavanje v te-| a°či zimski sezoni se bo vršilo v četrtek, dne 17. decembra t. 1. v prostorih N. D. ^ Predaval bo g. dr. Rekar o pred-
„Brezdelie. Kako naj se istem‘u 0 d pom or e". Predavanje prične ib 8 uri zvečer. Delavci, vdeležiti se polnošte-v>mo tega predavanja !
„ Poučni tečaji N. D. O. Opozarjamo se enkrat, da poučni tečaj N. I). O. za delavC6) ki se hočejo učiti pisati in čitati ^sčne prihodnji ponedeljek, dne 14. dec. ‘‘ L ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih.
Slovensko gledališče.
Jutri večer imamo novitet i na sionskem odru. Tržaško ,Dramatično društvo, vPrizori burko v 4 dejaDjih „Vražja misel", 8Pis»l K Lauf. Začetek točno ob 8. uri ; 2večer.
Darovi.
Za Miklavžev večer. — „N. I); O."
!? nadalje darovali gg. : Š ira K 1, Stan-'n Josip, čevljar, 5 parov čevljev; Al. n u ’ P?k, sladčice ; go-pa dr. Grtgorinova . "podnje obleke ; Brencelj K 1.—; Jerič . K, Šorli, kavarna Commercio 2 K, de->iVci tehničnega zavoda K 3.60, Teodor nrcos, kavarna Trieste, sladčice, M. tVlr*t 40 st., Jos. Gal 60 st., Fany Ben-!na 1 K, Hotel Balkan 6 buteljk vina in S1adčice.
'I t Za »Narodnega Delavca" je daroval j£v- Josip Furlan (gostilna „Pri Francu ) •	• V istej gostini se je mej gosti
s bralo v isti namen dne G. t. m. K 5.10 ‘^na hvala !
Iz naših dežel.
. Javni shod v Boljuncu (Radi pre-i lce gradiva v zadnji številki izostalo.) bal * društveni dvorani g. Sancina se je tu )la^° .Prece.)šnje število domačinov in ki so pazljivo poslušali govore po-‘'bežnih govornikov. Resnici na Jjubo pač st°raai° koDStatirati» da m bilo ljudij na otine, kakor se navadno hvali udeležba, 2a kol kor jih je bilo, so bili sami ra> aV°* možJe> k* radi poslušajo stvarne ■ je:'prave ter potem o istih tudi premišlju-J° ter se po njih ravnajo, in ^0v’ Ota Lovro je pozdravil udeležence da je g. Pangerc, predsednik bčn P°družnice, zadižan raai seje po-pre?^a Moštva v Pazinu. Na to je on prevzel slušV n'Š V0’ Pozval navzoče, naj pazno pc-bes J° . P°samezne govornike, ter poda do t ,v. Šjrnu iz Trsta.
stalisJ polJudlli besedi je tov. Šorn označil botrin6 S0C‘ dem- stranke proti N. D. O. °ziro aVC6m nai'avnost škodlj.vo s po ebnirn Po 7-na delavce, ki stanujejo v Boljuncu. pa J,.1"1 so tukaJ raali posestniki, ki si 'Prstu i ° SV0J kn,k pri delodajalcih v bi	r. pm kmetija ne n-se toliko, da
'endar /1Zhajati- Tudi vozniki> kojili je edinnl. Ve .naiz Brega, 'majo svojo zaslombo .je w P" D- kajti ravno sedaj se Svpi no^*a tudi zadruga voznikov, ki ima Prenn^ fŽ pl‘ ^ O- da je ta zadruga dejstvo66?8, •za voznike in Brega, kaže Žašijj r’ da stor,en korak pri občini trpa im,fa zakuP voz 'ižkega dela. Razuu tega rijalne 1 an*	D- tudi druge raate-
Pravova^Hf m0Ia^ne koristi> kakor brezplačno . bjižnir?6 *°’ "’zredne podpore, vporabo je tudi i*0 ^a80Pi,0v i. t. d. Priporočal B°l]Un ’ Cla ?i se društva, ki so sedaj v ep0 dni ’ medsebojno zvezala in tako šla barodm 7^? roko. S pozivom, da se K D. o 6 avc* mnogoštevilno vpišejo v govor. ' zakllu^'l svoj res prav stvarni
•haj0 t K”*raančič Je dokazoval, da ni b® od i/i- 1 delavci prav nič pričakovati S°c- dem i8kil1 liberalcev in tudi ne od R * franke. Primeri, katere je na-01katvom vzbudili precej smeha med ob-
G. Urbančič je na podlagi slovendoega izreka: kdor zaniču e se sam, podlaga je tujčevi peti, dokazal, da bodo imeli delavci, vozniki in mali posestn ki le tedaj moč v svojih rokah, ako se bodo združili v N. D. O., ki je v prvi vrsti ra'odna in ki bo skrbela, da se slovenski delavec ne izneveri svojemu materinemu jeziku.
V smislu predsto'ečih pr iz ajanj so govorili tud' gg. Sancin, ki je mej drugim omenil ves' lo vesf, da sta se oba parlamentarna kluba združila v „Nar dno z ezo“ — kar so vz li pr.ču oči z »Živijo" klici na znanje — Veturini, Strajn in dr., nakar je tov. Ota zakjučil shod vspodbujajoč navzoče, da vsak prisoten naj dobi še dva druga, hi se bodeta vpisala v N. D. O.
Da imamo pristaše v Boljuncu smo vedeli, da pa jih bo prišlo na shr’d toliko, kakor jih je bilo posebno proti koncu shoda, pa nismo pričakovali.
Zavednost med tamošnjimi dela ci se vzbuja !
Iz miljske okolice. — V neki zadnji številki „Nar. Del." smo govorili nekoliko o razmerah, ki vladajo v delavnici pri Sv. Roku v Miljah. Zdi se, da je naš opomin nekoliko pomogel ; vendar se pa ljudstvo, ki dela v tej delavnici, ne zave, kako velika bi bila korist zmj, in koliko bolj bi bibv upoštevani delavci iz miljske okolice, iz Škofij in drugod, ko bi nastopalo složno, to se pravi, ko bi bilo organizirano. Večkrat se je izrazila ž dja in to takoj, ko se je ustanovila organizacija — saj enkrat je bil celo shod v Miljah —, da bi se priredilo več shodov in sestankov in da bi se ljudstvo podučilo o namenu N. D. O., vendar ost do je samo pri besedah.
Zdi se, da bi bil ravno sedaj primeren čas, ko bo treba najeti novih delavcev. Direkcija mislim se je že stavila na stališče, da sprejme na delo, kat’rega je upr$v sedaj mnogo narado, le regnikole in pruse, slovenske delavce iz okolice pa ne mara sprejemati, češ oni hodijo samo po zimi delat, po leti pa »lenuharijo". R°s je, da okoličani ne morejo zahajati celo leto v delavnico že iz razloga, ker ima skoraj vsak nekoliko posestva, ki ga mora obdelati, da se preživi toliko po leti kolikor po zimi. Res je pa tudi, da se jih ravno iz te delavnice v slučaju pomanjkljivosti dela največ odslovi, češ, za Vas ni dela, ker ste doma tukaj. Moremo si li misliti, da bo imel potem kdo zaupanje do takšnega ravnateljstva, ki preskrbuje inozemce z delom, za domačine pa ne mara ? Kar se pa tiče »lenubarenja", naj se pa nekateri inozem ki delavci potrkajo na prša in naj priznajo, da so le radi tega odšli iz svoje domovine, k r so doma »lenuharili". Naš človek ie priden in rad dela, samo se mu mora delo tudi odkazati. Toliko za danes.
„Narodni Delavec“
je na prodaj v sledečih tobakarnah : Može, ulica Mirama r št. 1. Scllllielzer, južni kolodvor. Furlan, ribji trg.
Stailič, ulica Molin piccolo št. 14. Sekovar, tl g pred ;,Narodnim do-mom“ št. 6.
Lavrenčič, trg pred »Narodnim domom“ št. 1.
Hreščak, Čampo Belvedere št. 1. Magolo, ulica Belvedere št. 49, Geržina, Rojan št. 8.
Eggeuberger, trg S. Giovanni št. 4. Kersteil, ulica Aequedott,o št. 2. Pipan, Ponte della Fabbra št. 1. Trevisail, ulica Fontana št. 22.
Gramaticopulo, trg Barriera vecchia št. 5.
Bubnič, ulica Sette Fontane št. 14. Bruna, ulica del Rivo št. 14. Brosch, Čampo S. Giacomo št* 15, Rončel j, ulica S; Marco št. 26. Hrast, ulica delle Poste št. 7. Bruua, ulica SS. Martiri št. 9. Raunacher, Čampo Marzio. Podboj, ulica Giulia (Bošket). Prosen, sv. Ivan št. 337. Tobakarna, v »Narodnem Domu“ v Barkovljah.
Vivoda, Rojan (pri postaji tramvaja).
KARL SAMEZ
TRST - ul. di Tor S. Piero št 4. - TRST
priporoča sl. občinstvu svojo
civilno in vojaško krojacnico
Delo solidno.
Cene zmerne.
Postrežba točna.
Civilna in vojaška krojačnica
Pavel Pestotnik
Trst — ul. Farneto št. 46 — Trst
se priporoča
slavnemu občinstvu in posebno članom
»N. D. 0."
Cene najnižje. - Delo solidni- Postrežba — točna. —
: pekarna jftreule :
v Rojanu, ulica Montorsino št. 7
Književne novosti.
GREGORČIČ: Poezije, zv. IV. ... K 2 20
vezano „	3.2)
GOVEKAR:	.Dobra go*podinja“,
gospodarska knjiga za naše mlade
gosprdinje. vezano........... 2 80
,.Š‘irl ruske sllke\ povesti..... —-60
BENEŠ: .Brodskovskl odvetnik" .	„ l oi
Kip Gregorčiča................... 4’—
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah.
Balončki v narodnih barvali po raznih cenah.
NOVOST!	NOVOST
Nakitl za dvorane in vrte pri
• • • •
zabavah
• • •»
ima na razpolago
Odgovorni nrednlk : Š TE F A V KOS. Lastnica In izdajateljica: NA Ko!) N A DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tlaka: TISKARNA ,,EDINOST" v Tulu.
Bi vedno svež kruh H
in vsakovrstne najfiinijše sladščice.
Sprejema naročila.
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki Izbo«- vsakovrstnih nnjfl lejšlh In starih vlu v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.

3E
=33
Civilna in vojaška krojačnica
Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško j — obrt. —
Odlikovan dne 5. aprila 1906.
v Parizu s častno diplomo, častnim križcem/in zlato kolajno in v Bruxelles-u z največo odliko »GRAND PRIX“ diplomo.
Naročijo se izvršujejo točno In se dostavljalo na dom
August Štular.
TRST, via deilo Pos e 12. I. nadst.
(nasproti Smolarsove papirnice.
v belo-modro-rudečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vso te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v
Slovanski knjigarni In papirnici josip Gorenjec
TRST. — Ulica Valillrlvo 40.
Dr. Fran Korsano
JspecljalUt za sifilitične in kožno bolezni ]
ima svoj ambulatorij
Trstu, v ulici San Nicdh štev,
(nad Jadransko Banko)
Sprejema od 12. do 1. in od 5. in pol do 6. In pol pop.
Pekarna Saksida
- v ulici del Belvedere štv. 3. -ima na razpolago
VEDNO SVEŽ KRUH
Prodaja vsakovrstne sladščice, b Škote Gattl, man-deijnoie fa«e in razDa rajflncjša vina.
8PREJHE NAROČILA.
jilojz Povh, urar
s pridelano delavnico
Trst - Via del Rivo št. 26 - Trst
Izvršuje vsako popravljanje žepnih in stenskih ur kakor tudi vsako zlatarsko in dragu-ljarsko delo po najzmernejih cenah.
Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje.
M* Slovensko podjetje I “M
Podružnica Ljubljanske kreditne banke I
Trat, Piazza (lella Borsa 10. Podruždice ? Splitu in CelQ7cu,
I
Centrala v Ljubljani.
Delniška glavnica K 3,000.000, rezervni fond K 300.000.
Opravlja najkulaotneje	| l^gg n& knjjžjce I
obrestuje s čistimi
II O
k to
-	bančne lu menične posle -
kupuje in prodaja pod dobr mi pogoji posebno
-	Oevize in vsake vrste tuji Denar. -
w 4 VI
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
JOSIP STANTIČ
Zalagatcij c. kr. rodarstvono straže, e. kr. glavnega carinskega urmla iu skladišč c kr. priv. lloyd orož. c. kr. finančne straže t Trstu, Kopru ln Pulju.
TRST. — Ul. Rosario st. 2.
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Prodala oaiSoljSe voščilo (Mb) C. ii I.
Velika izbera Galosch
----Cene nizke — —
— Postrežba točna. —
AUSTRO-AMERIK AN A - TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.
TRST NOVI-YORK, via Patraso in Palermo, odhod 3-krat na mesec.
Z**T-N°VI ORLEANS, via Patraso in Palermo, odhod vsaki mesec.
TRS T RUENOS-AIRES, via Almeria, Oadix, Las-Pa lmas, Ro de Janeiro, Sant s ali Montevideo, odhod vsaki mesec.
Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi .	inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
/a informacije Se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trstu, ulica Molla P.ooolo St. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu diužbe.
ŽIVMOSTEMSKR BRMKR PRO ČECHY R MORRVU - Obrtna banka za Češko in Moravsko
Ustanovno leto 1868.	Menjalnica : Via Nuova štev. 29. Podružnica V TPStll. Bančni prostori: Via S. Nicold 30. TELEFON! si-®1
CENTRALA v PRAGI. — Podružnice na Dunaju, I. Herrengasse 12, v Brnu, Budjejovicih, Krakovu, Lvovu, Mor. Ostravi, Plznu, Prostčjovu in Taboru. — CENTRALA v PRAGI.
KUPUJE IN PRODAJA VREDNOSTNE
-	- PAPIRJE. VALUTE IN Dl VIZE - -
-	PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO -
-	- - - LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH - - - -
Akcijski kapital : K »0,000.000. — Rezervni in varnostni zakladi črez: 0,500.000. — Brzojavi : Ž vnostenskii, Trst
4r,|4wJ0 Vloge na vložne knjižice 4r
I| 01
4 O
ESKONiPT MENIC INKASO.ORAA
- • Tekoči računi in računi na bančni žiro
STAVBENI KREDITI — KREDITI PROTI DOKU ................VKRCANJA............-
Krojač Pavel Kočevar
se priporoča členom „N. D. 0.“, bratom Sokolom in vsemu sl. občinstvu. — Izvršuje vsakovrstne obleke, kakor tudi sokolske kroje. Postrežba točna, cene zmerne
svoji k svojimi Kočevar. Krniač
TRST, ulica Nicolč Machiaveli 13, TRST.
Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel
pekarno; in sladščičorno
Čampo Beivedere št. 2
Iger ima na razpolago trikrat na dan svež krnli in razne sladščice, potice itd.
Udani Filip Trobeo.
Filip Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek v Jesenicah pri Ouilšu v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne
„AIPAdrla“ ul. Nuova štv. tl in ,,Ai fratelli dalinntP' ulici Zudecche Str. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst
Podpisani priporoča sl. občinstvu
I:
svojo dobroznano
gostilno s krasnim orlom
: Al In ritMf:
V ulici Stadion štv. 19, kjer toči kraški teran prve vrste, najboljše istrsko belo In črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dre-herjevo pivo ter more poslužiti z domačo kuhinjo kakor tudi z mrzlimi jedili. — Posebno ugodno za delavce.
Za obilen obisk se priporoča rodoljub Andrej Furlan.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo
dobroznano žganjarno
v ulici Miramar I., nasproti kolodvora južne železnice kjer toči najpristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje.	Ferdinand Pečenko.
Podpisaui priporoča svojo
Dobra domača hrana se dobi v gostilni
„A1 Telegrafo"
ulica dello Squero nuovo štv. 15-17,
(nasproti poštne palače).
Pnntignmsko marčno pivo. — Izvrstna vina: dalmatinsko, Istrsko, avstrijsko, štajersko in lurlansbo. Ob vsaki uri gorka in mrzla jedila.
Kosila po 48 stotink.
Udaui M. HUTTER.
Pekarna
Gostilno Magagna
na vogalu ulic Carradori in Carlo Ghega
kjer toči najboljše „Križko vino", in pivo Pun-t.igam — Postreže ob vsaki uri z gorkimi in mrzlimi jedili.	Udani Jakob Maganja.
Valentin Kukanja
vogal ul. Molin a Vento in Gastaldi
Ima na razpolago
- - vedno svež kruh - -
in vsakovrstne sladščice.
3 i
Kajetan Bonefačic
priporoča svojo
žganjarno ex POČKAJ
na vogalu ulic Ghega in Cecilia
Kje se snidemo vsi delavci ob
nedeljah in praznikih?
V gostilni Hinka Kosiča
„Pri stari Breskvi'
Gostilna društva Jadri
ulica S. Marco št. 17.
toči najboljša
v ulici del Beivedere 17.
kjer dobimo dobrega terana vipavca in istrsko vino ter vsake vrste jedila gorka in mrzla.
: Pekarna Josip Vatovec :
ulica Sette fontane 831, trst
s prodajo sladčic. ■ Vsak čas svež krni.
Postrežba na dom.
Moke Iz prvih ogrskih m inov. Dezertni prepečenci.
vipavska in istrska vin
Gorka in mrzla jedila so ved'
na razpolago, kakor tudi slove®-časopisi. — Najnovejše avtomat’1 orgije, katere svirajo izbrane sloV( ske komade.
Postrežba točna.
or Cene zmerne.
Za dobrohotni obisk se priporo’’* Odbor	krčmar
društva ,,Jadran“	Viktor Kosit
IVAN KOŠMERU IVANO*
priporoča svojo
TRGOVINO Z JESTVINAMI
v ROJANU, ul Moatorsino št. 7•
kjer ima na razpolago vsakovrstne kolonij8’
In druge jestvine, kakčr tudi razne deli" teše, najboljša vina in pivo v buteljkah.
r
MOVO POGREBNO PODJETJE :
v Trstu, ul. Viueenzo Bellini 13, telefon 1402
Podpisani priporoča svojo
GOSTILNO
v uL dellTstrl058
kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže 1 ali ko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili.
Gi Babič.
Toči naravni dalmatinski in vodnjan-ski tropinovec i polhograški brinjevec in jagodec in druge razne likerje.
Uljudno naznanjamo da smo otvorili popolnoma novo urejeno
trgovino izgotovljenih oblik za
gospe, gospoDe in otroke
• • • •
30!
ter zagotavljamo točrio in solidno postrežbo, kakor tudi najnižje st ilne cene. Priporočamo se najodličnejšim spoštovanjem
Bohinec & Co. - Trst
Via rielle Torri štv. 2 (za or k v! J o iv. Antona novega . r_--------------------------~t
V.
tik cerkve sv. Antona novega
Bogato presk bljeno z najlepšo in vso pogrebno opravo. Mrtvaški vozovi na izbero, za prireditev vsakovrstnih pogrebov.
Lastna izdelovalnioa ln zaloga venoov ln raznih ovetllo Itd. Prodaja vsakovrstnih predmetov mrtvafitre stroke. Zaloga voščenih sveč, 8 lastno tovarno. — Prodaja na debelo ln na drobno Sprejema naročila za prirejanje pogrebov na dežtuo ln v Inozemstvo.
VODSTVO.
|*13
samo stane krasna moška obleka iz finega blaga edino-ie v zaloge izgotovljenih oblek
V. Dobauschek
9
TRST, ul. Giosue Carduccl 11 (prej ul. Torreute), TRST.
Vrhu tega po Jako nizkih cenah :
barvane ali črne obleke za moške in dečke kakor tudi oblečice za otroke. — Paletots. površniki, raglau, ulster, jope. jopiči, telovniki, hlače, modre bluze za kovače in mehanike, klobuki, kape, pletenine, spodnje hlače, srajce, naprsniki, ovratniki, ovratnice, zapestniki, nogovice in druge potrebščine za moške.
Izdelujejo Se obleke po meri.	R3T Govori se slovensko.
4>
r.;;sr.:OSREDNlA BANKA W UbbKIH HKANIDNIUk»‘oS!U
Telefon 19-95.	_	.	.	_	. n-	, .	.	-a	Nislov za brz.: SPOSOBAN^
Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3.
A 1 / O / v^°9e na knjižice.	Vloge na tekoči račun do A\/ Q /
Hr /4 /O	Menjalnica. BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Premijene vloge po 43/4°/0	jiJ. jQ
•	Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/ bančne obligacije
-JADRANSKA It A N K A v TRSTU-
KUPUJE IN PRODAJA
VREDNOSTNE PAPIRJE
(RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISMA, PRIdORITETE, DELNICE, SREČKE i. t. d.)
---VALUTE IN DEVIZE------
Via della Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje)
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
......... Uradne ure ; 9 — 12.
Eskoipt mic ia Meso, borzna naročila
SAFE-DEPOSITS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
4i
I VLCGE NA KNJIŽICE.
O - TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE Se OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.-----. —
2-30 — 5.30. — Brzojavi: ..JADRANSKA« — Trat. — Telefon: 1463 in 793.
= Rel*T™*iia’ s ! Trst - Grand Hotel EflhKAN - Trst | = s Kasarna, s s
CPrtn zmerno
✓