NOVO MESTO 2. april 1986 št. 4 v
časopis kolektiva industrije motornih vozil
Izvolili smo svoje delegate
V četrtek, 13. marca 1986 smo izvolili svoje delegate v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in delegate, ki bodo zastopali naše temeljne organizacije v zboru združenega dela Skupščine občine Novo mesto.
Na petnajstih svečano okrašenih voliščih v novomeških temeljnih organizacijah je bilo v volilne imenike vpisanih 3831 delavcev. In kot običajno so bila volišča najbolj obiskana ob pričetku dela obeh izmen. Najvišji procent udeležbe je bil tokrat dosežen na volišču 19 v TOZD »Podgorje« Šentjernej (99,2 %) in na volišču 23 v TOZD Razvojni inštitut (98,4 %). Najslabša pa je bila udeležba na volišču 1 v delovni skupnosti (84%) in volišču 11 v TOZD Commerce (84,8%). V vseh
novomeških temeljnih organizacijah pa je bila udeležba na volitvah 91 %.
Vsi evidentirani kandidati tako za skupščine SIS in zbor združenega dela so bili z večino glasov izvoljeni.
V	sredo, 19. marca je bilo opravljeno tudi konstituiranje delegacij, kjer so bili izvoljeni predsedniki in namestniki le-teh — na pobudo izvršnih odborov OOS v TOZD in DSSD DO IMV.
V	naslednji številki Kurirja bomo v posebni prilogi objavili sezname vseh novoizvoljenih delegacij v skupščine SIS in zbor združenega deja ter sezname samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v TOZD, DSSD in DO IMV.
Dobro blago dobro hvali
Brez dvoma poznate star pregovor dobro blago se samo hvali... in nekoč smo v tem stilu tudi prodajali. Da temu ni več tako, da bi se blago samo po sebi prodajalo, nam zgovorno pričajo podatki o nakopičenih zalogah posameznih proizvajalcev in med njimi so tudi proizvajalci vozil. S prodajo v minulem letu smo lahko sicer zadovoljni, kako pa bo letos? Kupna moč našega prebivalstva vztrajno pada in s tem v tesni zvezi je tudi prodaja...
Smo pripravljeni, oziroma bolj; ali znamo obvladovati
tržišče in najti kupce... Ni zadosti le ugotavljati samokritično, da moramo spremeniti način prodaje; postati prodornejši, učinkovitejši. Staro miselnost in način dela je treba nujno prerasti!
Morda pa je nekaj povezave ali vsaj simbolike v tem, da je tik pred nastopom koledarske pomladi TOZD Commerce v sodelovanju s predstavniki Renaulta pripravil promocijo in test novih vozil Renault in akcijski sestanek s celotno prodajno mrežo.
Več o tem preberite na strani 7
9	' 0
IMV RENAULT
Promocija Renault 21 v Jugoslaviji
Ko je na Ženevskem avtomobilskem salonu RENAULT 21, uspešno prestal svojo krstno uprizoritev, je bil predstavljen tudi jugoslovanski javnosti.
Delavski svet, ki bo odločal v odločilnih trenutkih IMV
Koncem meseca februarja je bila konstitutivna seja delavskega sveta delovne organizacije IMV. Delegate je v začetku seje predsednica volilne komisije Jasna Šinkovec seznanila s potekom volitev delegatov TOZD in DSSD v sestavi delavskega sveta IMV. Volitve so potekale v skladu z zakonom in statutom, v delavski svet DO IMV pa so bili
7.	2. 1986 izvoljeni vsi delegati.
V nadaljevanju seje je tov. Mirko Miščevič, predsednik KO OOZS DO IMV podal predlog koordinacijskega odbora za predsednika delavskega sveta in sicer Sodja Alojza, iz TOZD Tovarna avtomobilov in Kulovec Jožeta iz TOZD Tovarna prikolic za namestnika predsednika delavskega sveta. Vsi delegati so s predlogom soglašali, tako je bivši predsednik delavskega sveta Emil Lipar predal funkcijo in novoizvoljenim zaželel veliko uspeha in čim manj težav pri njihovem delu.
Sodja Alojz predsednik DS DO
Po izrečeni zahvali nad izkazanim zaupanjem novoizvoljenega predsednika je Marjan Potrč iz pravne službe delegate seznanil z uvedbo ukrepov družbenega varstva, ki je izrečen v DO IMV in DSSD DO IMV za obdobje 1.3.1986 do 31.12.1986. Ukrepi družbenega	varstva zoper
TOZD pa so prenehali.
Naslednja tema dnevnega reda — poslovanje v letu 1985, je bila že predhodno obravnavana na zborih delavcev, delegatom pa je tov. Dušan Plut iz Plansko analitskega sektorja podrobneje predstavil ukrepe, ki so zagotovili pozitivne rezultate poslovanja v letu 1985.
V razpravo se je vključil predsednik ZKO DO IMV, Marjan Anžur, ki je novoizvoljenim delegatom zaželel veliko uspeha pri njihovem delu in kot je poudaril, bo prav ta delavski svet doživljal odločilne trenutke
IMV. Res, da bo v prvem letu svojega mandata le-ta imel omenjene pravice odločanja, ki so skladno s sklepom Skupščine občine Novo mesto prenešene na kolegijski poslovodni organ, v drugi polovici mandata pa bo tudi samoupravljanje zaživelo lahko v polnem razmahu. V nadaljevanju je tov. Anžur poudaril, da je za nami že relativno ugodna etapa, v naslednji pa bomo morali najti odgovore na vsa vprašanja vezana na IMV danes in jutri. Ponovni izrek ukrepov ne gre jemati tragično, pač pa formalno, saj je izrečen na pobudo ZKPO IMV, ki je ugotovil, da je bilo prvotnih predvidenih dvanajst mesecev očitno premalo za reševanje težav IMV, ki so se kopičile veliko dlje časa. Vendar pa nam togo zavezovanje s postavitvijo fiksnih datumov ne sme biti glavna prekupacija, pač pa nam mora biti cilj nalogo opraviti! V nadaljevanju je tov. Anžur dejal, da je danes na preizkušnji tudi naše samoupravljanje, saj delavec mora upravljati z rezultati svojega dela, vendar pa mora tudi odgovornim zaupati da uspešno in pravilno delajo.
Leto 1985, ki smo ga zaključili dokaj uspešno in ostanka dohodka, ki ga letos (po mnogih sušnih letih spet pričakujemo bo še kako dobrodošel, dasiravno premajhen za vse potrebe, a vendar s tem dokazujemo, da naš plan ni sklad želja. In kot je ob zaključku svoje razprave rezimiral, bo leto 1986 nadaljevanje preizkusa naših interesov in sposobnosti, vendar če bomo nadaljevali tako kot smo začeli leto 1985 uspeh ne sme izostati tako na področju vozil kot prikolic.
Predhodno so delegati delavskega sveta DO IMV dobili v razpravo predlog Pravilnika o uporabi in pregledu meril, ki ga je pripravil sektor kontrole kakovosti. Na seji je delegatom dodatno obrazložil pomen sprejema pravilnika tov. Bojan Tomšič, pravilnik je bil sprejet brez pripomb.
V nadaljevanju seje so delegati delavskega sveta DO IMV izvolili delegate v organe bank in splošnega združenja kovinske industrije Slovenije:
—	za delegate IMV v organe
Jugobanke TB Ljubljana tov.
Jožeta Baškoviča iz finančnega sektorja DSSD
—	za delegata IMV v organe
Beograjske banke, TB Ljubljana tov. Bojana Petana iz
finančnega sektorja DSSD
—	za delegata IMV v izvršilnem
odboru splošnega združenja
kovinske industrije Slovenije tov. Antona Kuharja in za delegata IMV v skupščino splošnega združenja kovinske industrije Slovenije tov. Vlada Bahča
Na sejah delavskega sveta TOZD in DSSD pa so izvoljeni delegati v organe LB — TDB Novo mesto.
Inventurna komisija je opravila popis osnovnih sredstev in drobnega inventarja sklada skupne porabe - počitniška dejavnost. Članica te komisije Vlasta Štangelj je prisotne seznanila o izredno slabem stanju osnovnih sredstev, zlasti prikolic, kar narekuje nujna popravila.
ali odprodajo najbolj izrabljenih prikolic v tem letu.
Pod točko razno je predsednik delavskega sveta DO IMV Alojz Sodja predlagal delegatom, da morebitna delegatska vprašanja pošiljajo pred sklicom seje v Poslovni sekretariat, da bo le-ta ustrezne strokovne službe zadolžil za pripravo odgovorov.
Tokrat pa bomo morali počakati do naslednje seje delavskega sveta DO IMV, ko bo pripravljen odgovor na vprašanje delegacije TOZD Razvojni inštitut; zakaj se pri uporabi reklam Adria ne uporablja tudi naziv IMV?
Ukrepi družbenega varstva v letu 1986
S koncem februarja so potekli ukrepi družbenega varstva, ki jih je Občinska skupščina izrekla in ki so veljali za IMV kot sestavljeno oziroma delovno organizacijo in za vse temeljne organizacije.
Še pred potekom roka je naš začasni organ ugotovil, da še vedno ni v celoti razrešena finančna konsolidacija in da ni znana dolgoročna proizvodna usmeritev avtomobilske dejavnosti, kar je seveda odvisno od uspešnosti razgovorov z dolgoletnim partnerjem, firmo Renault in možnimi bodočimi partnerji, kot so npr. japonske firme in ostali.
Nesporno je tudi dejstvo, da je eno leto objektivno prekratko, da bi lahko razrešili te velike probleme, ki so se kopičili vrsto let in tudi povzročili izgube v prejšnjih letih.
Na podlagi takih ugotovitev je začasni organ sam predlagal, da bi za delovno organizacijo ukrepi družbenega varstva bili podaljšani do konca leta 1986, ko lahko realno pričakujemo, da bodo znane poti reševanja problemov.
Izvršni svet novomeške skupščine je vse te razloge upošteval in v soglasju z Družbenim pravobranilcem samoupravljanja ter po predhodnem preverjanju dejstev in pogojev predlagal Občinski skupščini uvedbo ukrepov družbenega varstva, ki veljajo po objavljenem sklepu od 1. marca do 31. decembra 1986.
Ukrepi so uvedeni za delovno organizacijo in delovno skupnost skupnih dejavnosti.
Ukrepi za temeljne organizacije so ugasnili s potekom roka, koncem februarja.
Občinska skupščina je o uvedbi ukrepov upoštevala, da so podane motnje v samoupravnih odnosih, ker nismo sprejeli
vseh samoupravnih splošnih aktov (pravilnika o razvidu del in nalog, pravilnika o delovnih razmerjih in sedanjemu stanju prilagojenih samoupravnih sporazumov o združitvi v DO in statutov DO ter TOZD), ki so sicer že vsi pripravljeni in jih bo potrebno v skladu s pripravljeno akcijo v celotnem IMV-ju sprejeti.
Skupščina je tudi ugotovila, da so huje oškodovani družbeni interesi, ker finančno ne zmoremo poravnati obveznosti, vsaj ne vseh, iz kreditov, ki smo jih v preteklosti najemali za izgradnjo objektov in delovnih sredstev.
Ugotovljeno je tudi bilo, da nismo izpolnili vseh nalog, ki so bile zajete v sanacijskem programu.
Zaradi teh dejstev je delavskemu svetu IMV odvzeta pravica določanja poslovne politike, določanja ukrepov za izvajanje te politike, določanje ukrepov za sprejemanje in izvajanje planov, odločanja o uporabi sredstev, ki jih združujemo na ravni DO, odločanja o pos-lovno-tehničnem sodelovanju, imenovanju in razreševanju pomočnikov poslovodnega organa in vodij sektorjev, dajanje smernic in navodil ter nadzorovanje dela izvršilnih organov.
Delavskemu svetu delovne skupnosti je poleg že omenjenih omejitev odvzeta tudi pravica odločanja o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja ter razporejanja in obravnavanja disciplinskih zadev v pritožbenem postopku.
Vse te naloge so prenesene na začasni organ, ki ga kot predsednik vodi Marjan Anžur, podpredsedniki so Franci Borsan (zadolžen tudi za vodenje delovne skupnosti), Anton Kuhar in Vlado Bahč ter člana Miran Verdel in Dušan Lavrič
(ki je zadolžen še posefiej za pri-koliško dejavnost).
Samoupravljanje v vseh temeljnih organizacijah je torej neokrnjeno in ponovno v vsej veljavi, ki pa je seveda omejena, ker je večina odločilnih zadev, kot je planiranje; investicije; proizvodne, finančne in tržne usmeritve; prenesena na delovno organizacijo in je odločanje v temeljnih organizacijah odvisno od sprejetih skupnih temeljev za srednjeročni plan, letnega plana in sklepov, za katere je dosežen dogovor v celotni IM V.
Temeljne organizacije so med seboj solidarno odgovorne, kar pomeni, da temeljna organizacija ne more mimo in proti volji drugih temeljnih organizacij prevzemati obveznosti, ki bi jih nato bile dolžne poravnavati druge temeljne organizacije razen seveda če so predhodno sodelovale pri taki odločitvi.
Ker je potekel mandat delavskim svetom smo tudi izvolili nove delegate in so delavski sveti že pričeli normalno delati.
S potekom ukrepov družbenega varstva je hkrati prenehala funkcija začasnih organov v sled čigar so bili objavljeni razpisi za imenovanje direktorjev v temeljnih organizacijah. Razpisi niso bili uspešni, z izjemo v TOZD Tovarna avtomobilskih prikolic Brežice, kjer je bil za mandatno dobo štirih let, za direktorja imenovan Borut Makarovič.
Ker temeljna organizacija ne sme poslovati brez direktorjev, so delavski sveti imenovali vršilce dolžnosti. Imenovani so bili prejšnji začasni organi, z izjemo temeljne organizacije tovarne avtomobilov, kjer je vršilec dolžnosti Mitja Novak.
Z ukrepi družbenega varstva je IMV naloženo odpraviti razloge, ki so bili podlaga za ukrepe družbenega varstva in ko bodo odpravljeni vzroki za izgubo in znana dolgoročna proizvodna usmeritev tudi opraviti ustrezno samoupravno reorganizacijo.
Marjan Potrč Kadrovski pravni sektor
Referendum v TOZD Tehno-servis-TOZD Tovarna avtomo-bilov-TOZD Transport-TOZD Commerce
V zadnjih nekaj letih smo v naši delovni organizaciji izvedli kar nekaj referendumov, ki so vsi uspeli, a smo za nekatere žal kasneje ugotavljali, da so bili prenagljeni in da nam odločitve niso prinesle željenih učinkov.
Koncem februarja, točneje 28.2.1986, so bili izvedeni refe: rendumi v TOZD Commercu in TOZD Transport ter TOZD Tovarna avtomobilov in TOZD Tehnoservis z namenom združitve TOZD Commerce in TOZD Transport ter TOZD Tovarna avtomobilov in TOZD Tehnoservis.
Prvič pa se je zgodilo, da referendum v eni od temeljnih organizacij Industrije motornih vozil ni uspel - zgodilo se je v TOZD Tehnoservis.
Zakaj?
So bile morda javne razprave, priprave gradiv, obrazlage ljudem slabe, netemeljite? Gre morda za neučinkovitost strokovnih služb, ki so gradivo pripravljale ali neprepričljivost pojasnjevalcev? Dejstvo, ki ga težko zanemarimo je, da vedno lovimo roke, da smo vedno v časovni stiski, ker se nam venomer mudi. Vendar to ni opravičilo. Je to morda le odraz nezadovoljstva te sredine, (osebnih dohodkov, gotovo ne bi smeli tu biti razlog, kot se včasih radi
izgovarjamo) nad izkušnjami iz preteklosti. Da bi pojasnili nekatera vprašanja smo najodgovornejše (tudi za izvedbo referenduma) delavce teh temeljnih organizacij vprašali, kako so potekale priprave na referendum in o njihovem izidu.
Začnimo tam kjer se ni zgodilo nič presenetljivega:
Stanislav Blatnik, TOZD Commerce: »V naši Temeljni organizaciji je glasovalo od 274 delavcev (89 %), kar 57 (19 %) proti združitvi, kar je relativno precej in morda opozarja na to, da smo le še premalo obrazlagali nujo, da komercialne službe okrepimo s službo, ki organizira transport.
Vemo, da stroški transporta v naših kalkulacijah zavzemajo, glede na voluminoznost proizvodov (večji % pri prikolicah) precejšen procent, kot nam je jasno, da aktivnost transporta ne prične šele teda, ko je posel sklenjen, pač pa že v pripravah proizvodnega procesa. Transportu moramo priznati pomembno vlogo v celotnem reprodukcijskem procesu in menimo, da je pravilno, da je organizaicja transporta v celoti vpeta v komercialne službe, ki indicirajo te operacije.
Zato je v danem trenutku odločitev, da delujemo v eni
organizacijski enoti — Commercu, argumentirana. Naj poudarim, da je bila ta sodelava (TOZD Commerce — TOZD Transport) že dosedaj tesna in dobra, sedaj pa jo bomo organizacijsko opredelili in ojačali z željo znižanja transportnih stroškov«.
Andrej Dular, TOZD Transport: »Delavci transporta so bili na svojih delnih zborih, po posebnih neformalnih skupinah seznanjeni s sklepom KPO, da v skladu s sanacijskim programom predlaga združitev naše TOZD v TOZD Commerce. Za ustrezno obširno obrazlago in utemeljitev odločitve nam je služil elaborat ekonomsko in organizacijske opredelitve, ki jo je pripravil ljubljanski ZOP. Na sestankih, zborih, ki so bili dobro organizirani in številčno obiskani smo delavcem pojasnili, da je transport po svoji naravi dela (premikanja blaga na določeni relaciji, v pravem času in količini) sestavina enotne komercialne politike, s ciljem cenejše organiziranosti in racionaliziranjem poslovanja.
V razpravah je bilo slišati vrsto kritičnih pripomb na razne dosedanje poizkuse v zvezi z organiziranostjo in da so nas te igre na srečo (enkrat SOZD, pa spet DO...) pripeljale do tega, da delavci več slepo ne zaupajo. Upoštevajoč to dejstvo smo morali biti tokrat temeljitejši in z močnimi argumenti v rokah. Istočasno smo morali pojasniti vlogo transporta v novi organiziranosti in kje je tu mesto slehernega posameznika, dasiravno smo poudarili, da se na referendumu izjasnjujemo kje bo v bodoče organizirana transportna dejavnost in ne kje bo posameznik.
Fizična distribucija blaga v IMV je bila, kaže pa da bo tudi v bodoče zelo obsežna. Stroški transporta so pomembna postavka v poslovanju obeh dejavnosti in bodo v letu 1986 presegli petsto starih milijard. Racionalizacija tokov realnega blaga nam pomeni, v skladu s sanacijskim programom, eno bistvenih nalog. Menimo, da je prav na
tem področju še največ notranjih rezerv, ta pa bomo odkrili in izkoristili, če bomo organizacijsko prav naravnani. Neke prednosti smo pridobili že z združitvijo v TOZD Commerce, saj bo s tem dosežena večja povezanost vseh operacij, ki kakorkoli pospešujejo in uravnavajo racionalne tokove blagu.
Takšni in podobni argumenti so nam bili osnovno vodilo v naših obrazlagah, ki so bile v celoti sprejete, kar kaže tudi rezultat na referendumu, saj se je 84 % delavcev odločilo za organiziranost, ki nam bo omogočila doseg teh ciljev«.
Vlado Bahč, TOZD Tovarna avtomobilov: »Ob samem uvodu bi rad poudaril dejstvo, da smo v IMV vedno zapostavljali storitveno dejavnost, ki tako ni sledila hitremu razvoju delovne organizacije, ki je med drugim vse prevečkrat in prehitro sama menjala organizacijsko obliko in tako le-to pogojevala tudi na tem področju. Vedeti pa moramo, da se IMV stara in s tem je vsako leto več aktivnosti na področju vzdrževanja. Dokler je oprema nova, neizrabljena se žal ne zavedamo, da ji bo slej ko prej potrebno posvečati vedno več pozornosti, da ji podaljšamo življenjsko dobo.
V prehodni varianti smo v IMV ^organizirali vzdrževanje v TOZD Tehnoservis in del v TOZD Tovarna avtomobilov. V praksi smo lahko občutili, da takšna delitev ni pravilna in uspešna.
Z namenom doseči čimvišjo stopnjo uspešnosti dela smo z ZOP-om in komisijo IMV opredelili v strokovni analizi kako na tem področju doseči maksimalne učinke; in sicer v združitvi oziroma organiziranju te aktivnosti v sklopu TOZD Tovarna avtomobilov in sicer v treh sektorjih: sektor vzdrževanja, orodijarna in energetika.
Skupen cilj nam je bil; doseči najoptimalnejšo rešitev v organizacijskem, kadrovskem in stroškovnem smislu, ki jih ob sedanji razdrobljenosti ni moč dosegati.
Vendar pa so žal v IMV navajeni, da vse kar si zastavimo
uspe brez obsežnih razprav, diskusij, skratka brez težav. Menim, da en neuspeh ne pomeni katastrofe, pač pa, da so negativno mnenje izrazili neinformirani, saj je očitno, da so informacije do ljudi prišle nepravočasno.
Delavci so se odločali, ne da bi problem gledali kot celoto, pač pa parcialno. Osebno menim, da je to še en dokaz, da le celovita informacija omogoča takšen rezultat, kot smo ga načrtovali. Ne govorim o nepravilnostih, saj je sam postopek tekel pravilno, vendar pa je bil čas tisti, ki nam je prekrižal račune.
Prepričan sem, da bomo tedaj, ko bomo šli ponovno na referendum vsa vprašanja pojasnili, kajti ZKO je razpravljal o rezultatih in ostaja pri odločitvi, da se načrtovano izpelje, kot je bilo zastavljeno.«
V	TOZD Tovarna avtomobilov je skupno glasovalo 1952 (85,5 %) delavcev, neveljavnih glasovnic je bilo 76, za sprejetje sklepa je glasovalo 1509 (66 %), proti pa 367 (16 %).
Zvone Sakelšak, TOZD Teh-noservis: »Prvi vtisi po referendumu so bili šokantni, kajti če pogledamo v zgodovino IM V je bila to prva neuspešna oblika tega odločanja. Morda ta rezultat pomeni določeno podiranje tabujev v IMV, saj je bil referendum do sedaj vedno le politični miting, s katerim se je izražala lojalnost, ne pa mehanizem s katerim smo preverjali mehanizem za izpeljavo določene akcije.
V	preteklosti smo imeli zelo uspešne referendume s poraznimi rezultati (konkretno SOZS, sistem nagrajevanja..) Če pogledamo nekoliko izven ograje IMV (KRKA, TAM) ni neuspeh referenduma tako nemogoč in gotovo ne zaradi tega, ker bi imeli slabše priprave kot mi, pač pa ker so dojeli, da referendum ni politična manifestacija, pač pa kriterij s katerim se preverjajo določene aktivnosti.
In če pogledamo navznoter IMV, lahko rečemo, da imamo na eni strani aktivno majhno skupino ljudi, ki praktične) vleče cel IMV (vodstvene strukture), na drugi strani pa pasivno množico delavcev. Menim, da je eden glavnih vzrokov agonije IMV, tudi v tem, da nismo uspeli dovolj aktivirati tega potenciala. To nam potrjuje tudi primer tega referenduma, kajti delavec nikoli ni mogel v pravi meri vplivati na določene aktivnosti, pač pa je slepo sledil raznim pobudam in se zapiral vase. Vse preveč danes delavce v prvi vrsti zanima le še osebni dohodek.
Glede na omenjeno mislim, da nam je rezultat tega referenduma pokazal, da brez, v prvi-vrsti dobrih priprav ni željenih rezultatov, prav tako pa tudi ne brez aktiviranja vseh potencia-
lov. Rezultate referenduma v naši tozd gre sprejeti kot izkušnjo.
Kratek čas, .ki nam je bil na voljo za pripravo, smo hoteli čimbolje izkoristiti; imeli smo 23 sestankov na vseh nivojih, tudi sami smo sodelovali pri nastajanju elaborata.
In vendar je izid negativen, kar je po mnenju družbenopolitičnih organizacij, ki so vse o tem razpravljale, predvsem zaradi nedefiniranosti na
področju organiziranja. Vendar pa je stališče vodstva TOZD, da je potrebno vse te usmeritve, ki jih elaborat opredeljuje (ne glede na izid referenduma) spro-vajati v življenje, saj je bil referendum samo korak v aktivnostih, ki nas vodijo k dosegu žel-jenega cilja.«
V tej temeljni organizaciji se je ZA združitev opredelilo 47 % delavcev, proti 30 %, 8 % je bilo. neveljavnih glasovnic, kar 14 % delavcev pa se ni udeležilo glasovanja na referendumu...
Nova tovarna prikolic v Novem mestu
Tehnološke novosti Ijevanje)
v Tovarni prikolic (nada-
S ciljem zmanjšanja stroškov transporta se bodo iz dislociranih TOZD in kooperantov dobavljali v novo tovarno le elementi in ne več sklopi, s'čemer se bodo zmanjšali stroški transporta za cca 50 %. V ta namen je postavljen oddelek predmon-taže, kjer se ti elementi sestavljajo v sklope.
V oddelku predmontaže skompletirajo vse sklepe do končne faze, tako da se na montažnih linijah vgrajujejo v prikolice gotovi sklopi in ne več posamezni elementi le-teh. Ta tehnološka izpopolnitev nam zmanjšuje monotonost dela na montažnih trakovih. Delo je lažje in manj utrudljivo, skrajšani so izdelavni časi, zmanjšane so poškodbe elementov in odstranjene poškodbe notranjosti prikolic, ki so nastajale pri vgradnji posameznih elementov v prikolice. Vse naštete in vrsta drugih tehnoloških prednosti novega sistema montaže, zagotavljajo višjo kvaliteto in bolj ekonomično proizvodnjo. Poleg navedenih del se na predmontaži pripravijo tudi vsi ostali elementi do najvišje faze obdelave, kar se vsled stabilnih delovnih mest na pripravah in delovnih mizah opravi lažje, hitrejše in kvalitetneje, kot v prikolicah na montažnem traku.
Sama montaža prikolic je organizirana na vlečnh montažnih trakovih, ki so opremljeni z vso potrebno tehnološko opremo, ki omogoča lažje delo in stabilno vpeto prikolico v procesu montaže.
Montažni trakovi imajo kontinuiran pomik in zagotavljajo z možnostjo različne nastavitve hitrosti dnevno proizvodnjo 15 do 100 prikolic v dvoizmenskem delu, kar je odvisno od velikosti
in zahtevane opremljenosti posameznih prikolic.
Vsi potrebni montažni elementi in materiali so deponirani v paletah, zabojčkih ali na vozičkih neposredno ob delovnih mestih montažnih linij, v neposredni bližini, kjer se ta vgrajuje v prikolico. Prikolice z večjimi napakami, ki se časovno ne morejo odkloniti s čemer popravljanje napak ne ovira redno delo zaposlenih na montažni liniji.
Z urejenim notranjim transportom in dostavo materiala neposredno na delovna mesta, je eliminirano iskanje in ročno prenašanje materiala, kar zagotavlja višjo produktivnost in manj poškodb na posameznih elementih.
Nova tovarna ima poleg vrste tehnoloških novosti tudi velike prednosti v sami organizaciji proizvodnje, sistemu skladiščenja, zmanjšanje stroškov notranjega transporta in zelo dobre delovne pogoje zaposlenih, kar se bo odražalo na višji produktivnosti., boljši kvaliteti In izboljšanim zdravstvenim stanjem zaposlenih. _
Celotna proizvodnja, od izdelave karoserijskih elementov, predmontaže in montaže, je organizirana v eni proizvodni hali. Prevzem in skladiščenja materiala pa poteka preko centralnega skladišča, ki je locirano v kletnih prostorih proizvodne hale.
Novost v transportu in skladiščenju je v tem, da se elementi že v dislociranih TOZD palete, ki se nato s kamioni pripeljajo v skladišče in od tu direktno na predmontažo ali montažo, brez vmesnega prekladanja, kar bo opazno v zmanjšanju stroškov in poškodb materiala.
Skladišče je opremljeno z visokimi regali, ki zagotavljajo polno koriščenje skladiščnega prostora in lahko evidenco. Kapaciteta skladišča pokriva tedensko potrebo montaže, kar je v tem trenutku nujno (da se preprečijo zastoji), dolgoročno pa je zaradi zmanjševanja stroškov nujno preiti na proizvodnjo z enodnevnim skladiščenjem, vendar je pred tem potrebno tehnološko usposobiti vse TOZD izdelave elementov, odpraviti	organizacijske
pomanjkljivosti vseh služb, razviti kooperacijo in se tesno povezati z dobavitelji materialov ter zaostriti osebno odgovornost vseh zaposlenih.
Preizkusna proizvodnja v novi tovarni bo trajala do 1.2. 1987. V tem času bodo dokončani vsi pomožni objekti in urejena okolica ter odpravljene vse tehnološke in organizacijske pomanjkljivosti, ki se bodo pokazale v tem poizkusnem obratovanu. Ta termin velaj tudi za delavce, ki se morajo priučiti novim pogojem dela in bolj zahtevni tehnologiji.
To prilagajanje ne velja le za zaposlene v novi tovarni, ampak je tudi obveza za vse proizvajalce elementov, saj so pravočasno in kvalitetno izdelani elementi predpogoj za znižanje stroškov, preprečevanje zastojev in izdelavo prikolic v visoki kvaliteti, ki jo zahteva zelo konkurenčno evropsko tržišče.
Brine Janez
Prikolice sezone 86/87
Program prikolic Adria za sezono 86/87 je bil izdelan na osnovi analiz smernic razvoja prikolic v Evropi in prilagojen zahtevam tržišča.
Osnovna izhodišča za oblikovanje in konstruktiranje prikolic so bila naslednja poenotenja materialov in elementov ter s tem racionalizacija proizvodnje in nabave, ustrezen estetski videz in solidna izvedba prikolic, upoštevanje tehnoloških možnosti in napajanje novih, lažjih materialov, izboljšava funkcionalnosti nekaterih elementov ter ekonomska upravičenost celote.
Za sezono 86/87 predvidevamo 38 modelov prikolic, od
katerih je 17 novih, nekateri dosedanji pa so opuščeni. Modeli so prilagojeni zahtevam različnih evropskih tržišč.
Obdržali smo dosedanjo razvrstitev serij A, B, C in D. Serija Skandinavija je opuščena kot taka in bo z modeli zastopana v seriji B. Zunanja oblika prikolic ostaja nespremenjena, z izjemo oblike serije A, ki bo poenotena s serijami B in C.
Predvidevamo barvno popestritev zunanjosti prikolic ter uvedbo nekaterih novih plastičnih elementov za obogatitev luksuznih serij. Serije B bo prevzela polintegrirani plastični okrov za
jeklenke serije C. Notranjost prikolic vseh serij bo spremenjena z novim stilom pohištva ter zamenjavo vseh sezonskih materialov kot so vezana plošča za pohištvo, obloge sten, stropa, miznih plošč, tal, toaletnih prostorov in tekstila. Toaletni prostori serij B, C in D bodo opremljeni z novo, modularno grajeno plastično opremo. Predvidena je tudi uvedba novega pomivalnega korita iz nerjaveče pločevine in izboljšava nekaterih detajlov. Omeniti moram še nekatere novosti kot so: uvedba dvojne zasteklitve pri prikolicah serije A, izboljšava montaže polintegriranega okrova za plinske jeklenke, uvedba plastičnih vhodnih vrat za serijo C in novo izvedbo napisov na prikolicah.
Tlorisi modelov, novi materiali in vse omenjene spremembe smo dne 20.2.1986 predstavili predstavnikom naših podjetij v tujini in uskladili mnenja. Prvi prototipi prikolic nove sezone bodo izdelani sredi meseca aprila. Potrditvi prototipov bo sledila izdelava »O« serije in predstavitev vzorcev na jesenskih prikoliških sejmih.
Iskreno upamo, da bodo.prikolice nove sezone na zunanjem in domačem tržišču dobro sprejete, in da bo ADRIA poleg zvenečega naziva največjega proizvajalca prikolic v Evropi dobila še kakšen bolj kvalitativen naziv.
TOZD RI Tatjana Bremšak Žerovec
Prikolice skozi stoletja in nekaj inačic
kot si jih je zamislil italijanski oblikovalec Rauaioli, ki je oblikoval tudi toaletni prostor naših prikolic:
Prikolica srednjega veka
Prikolica Južne Amerike
Prikolica Švice
Prikolica moderne dobe
Tehnologija kontrole kakovosti
tovarne avtomobilov tehnologa, vodnji po zgoraj omenjenih ki izdeluje kontrolne postopke načelih.
in sodeluje s kontrolorji v proiz-	, STKK
Sektor kontrole kakovosti je med drugim aktivno vključen pri raz-
voju terenskega vozila.
Na posnetku vidite postopek meritve šasije za omenjeno vozilo.
Pomen uveljavljanja pravilnika o uporabi in pregledu meril v zagotavljanju točnosti meril in kakovosti izdelkov
Produktivnost temelji na treh činiteljih:
—	na količini izdelkov
—	kakovosti in
-	gospodarjenju
Sistemi kontrole kakovosti naj bi čimprej dosegli integralno obliko. Ta oblika vključuje ukrepe, metode in sredstva, s katerimi zagotavljamo koordinirane aktivnosti organov tovarne s ciljem postavitve, zavarovanja in ohranjevanja zahtevnega nivoja kakovosti v fazah proizvodnje, transporta in uporabe proizvodov.
-	Naloga tehnologije kontrole kakovosti je v prvi vrsti predpisovanje postopkov izvajanja kontrole kakovosti od vhodnih materialov, preko proizvodnih procesov do ugotavljanja kakovosti gotovih izdelkov. Pri tem je potrebno določiti kontrolna in prevzemna dela oz. določiti kje in kako bo proces kontroliran in usmerjen ob pojavu motenj (organizacijski predpisi).
Predpisati je torej potrebno način kontroliranja procesov. Čirnveč naj bi se kontroliralo z delnimi statističnimi prevzemi z obhodi ali pa s kombinacijo obeh načinov. V določenih primerih se ne moremo izogniti 100 % kontroli izdelkov (npr. pri pozicijah, ki vplivajo na varnost). Pri prevzemu je potrebno predpisati, če se bo vršil po delovnih fazah in postopek po zadnji fazi pred skladiščenjem.
Zelo pomemben je prvi prevzem ob začetku izdelave serije. Za obhode se izdelajo navodila o frekvenci obhodov, velikosti pregledanih vzorcev in kriterijih zavrnitve oz. ustavitvi procesa v primeru pojava neustreznih izdelkov, ter predpiše način evidentiranja potrebnih podatkov (evidenca kvalitativnega stanja). Ugotoviti je potrebno, kakšne so posledice neustrezne kakovosti in kdo jih mora odpraviti.
S tem se prepreči prehajanje neustreznih delov na naslednje faze obdelave. Ko je tehnološki postopek kakovosti izdelan in uveljavljenega je treba vpeljati v proizvodnj i, nato pa stalno nadzirati izvajanje kontrole in skrbeti za izboljšave in spremembe.
Naslednja naloga tehnologije kontrole kakovosti je za skrb za kontrolne priprave, naprave in pripomočke (konstituiranje, naročanje, sodelovanje z oddelki, ki jih izdelujejo in uporabljajo, pri preverjanju in vzdrževanju).
Služba tehnologije kontrole kakovosti je organizirana tako, da ima za vsako proizvodnjo
Aktivnosti za razvoj industrijske metrologije pri nas.
Uveljavljanje Pravilnika o uporabi in pregledu meril, ki sloni na Zveznemu zakonu za mere in plemenite kovine, nam omogoča pravilno poslovanje in izvajanje redne kontrole meril in je eden pomembnejših faktorjev za kakovost naših izdelkov.
Merila, imenujemo vse merilne in kontrolne pripomočke ter inštrumente, ki jih uporabljamo bodisi numerično (absolutno odčitavanje), bodisi za atributno (primerjalno) kontrolo posameznih veličin. Sem sodijo vse merilne in kontrolne naprave, ki jih uporabljamo v proizvodnji kontroli kakovosti, razvoju in drugje.
Uporabniki meril so dolžni skrbeti za pravočasno dostavljanje svojih meril na periodični pregled (kontrola točnosti) v pooblaščen laboratorij (po Pravilniku). Kontrola meril se izvaja na osnovi delovnih etalo-nov. Kontrolo delovnih etalonov izvajajo instrukcije pooblaščene s strani Zveznega zavoda za mere in plemenite kovine na osnovi sekunkar in etalovno. Sekundarni etalon je tisti, katerega vrednost je določena na podlagi primerjave z jugoslovanskim etalonom in se uporablja za preverjanje delovnih etalonov.
Delovni etalon pa je tisti, katerega vrednost je določena na osnovi primerjave s sekun-karnim etalonom, uporablja pa se za preverjanje brezhibnosti meril.
V okviru Sektorja kontrole kakovosti (Služba metrologije in kontrole kakovosti delovnih sredstev) deluje oddelek metrologije s sledečimi osnovnimi aktivnostmi:
—	kakovosten prevzem novih meril
-	kontrola točnosti meril
-	razvrščanje meril v skupine
—	dostavljanje delovnih eta-
lonov v kontrolo zunanjim inštitutom, pooblaščenim s strani Zveznega zavoda za mere in plemenite kovine
—	vodenje kartoteke meril in evidentiranje rezultatov kontrole
—	izločanje neustreznih meril na popravilo ali razhod
—	spremljanje razvoja in zakonodaje na področju metrologije ter povezovanje z zunanjimi inštitucijami.
V naših TOZD-ih (avtomobilske in prikoliške dejavnosti) prevladujejo merila za merjenje dolžine. V IMV imamo pravico kontrolirati merila za merjenje dolžine, ki se uporabljajo v tehnološkem procesu (merila 2. skupine), vendar to ni bil naš edini cilj. Tudi v našem časopisu »Kurir« smo že v letu 1985 podali pobudo za formiranje Centralne merilnice, ki bi pokrivala potrebe dolenjske regije s področja dolžinskih meritev.
S pridobitvijo ustreznega prostora namenjenega merilnici z dodatno merilno opremo in kadrovsko ojačitvijo, bi meril-nica lahko opravljala vse dolžinske meritve za potrebe dolenjske regije.
Z ustanovitvijo Centralne merilnice za zelo zahtevne dolžinske meritve, bi Sektor kontrole kakovosti lahko zahteval pooblastilo za kontrolo meril 1. skupine (etaloni), ki ga izda Zvezni zavod za mere in plemenite kovine, ki dela na razvoju industrijske metrologije v Jugoslaviji.
Razvoj sleherne države je močno odvisen od angažirane stopnje merilne tehnike v gospodarstvu. Industrija, kakor tudi ostalo gospodarstvo, v razvitih državah je že zdavnaj spoznala, da merjenje ni samo nujno produkcijsko sredstvo, ampak da vodi njena uporaba tudi k novim proizvodnim možnostim in kakovostnejšim	izdelkom.
Vedno močneje je izražena potreba, da industriji in celotnemu gospodarstvu naše države
Nadaljevanje na 11. str.
Prostori kontrole meril v naši delovni organizaciji.
Tri muhe na en mah
V TOZD Commercu je očitno zavel osvežujoč pomladni veter, za katerega upamo, da bo učinkovit in da bo pustil za seboj dolgotrajne, konstantne pozitivne navade v aktivnosti te ključne temeljne organizacije.
Vsem vključenim v poslovno verigo Industrije motornih vozil nam epilog proizvodne verige — prodaja izdelkov, pomeni piko na i na vsa naša prizadevanja. Ne želimo si repriz posnetkov travnikov prekritih s pločevino, kopičenja zalog, pač pa stremimo po kvalitetnem, uspešnem plasmaju vozil na tržišče. Čakati mirno, vdano v usodo kupca v zavetju pisarne ne gre več. Minili so časi dolgih vrst, celo noč čakajočih kupcev pred prodajalnami.
Avto se več ne prodaja sam in tega so se v TOZD Commercu zavedli.
Delavci te temeljne organizacije so spoznali, da je do trenutka, ko kupcu predamo vozila, potrebno kvalitetno opraviti
vrsto še kako pomembnih aktivnosti, ki jih v starih dobrih časih nismo rabili angažirati v tej smeri, kot je to potrebno storiti danes.
Prvi uspešni koraki so bili storjeni 17. in 18. marca na Otočcu, kjer je bila ob sodelovanju predstavnikov Renaulta pripravljena tiskovna konferenca, predstavitev in test novih Renaultovih yozil novinarjem — avtomobilskim strokovnjakom Slovenije in Hrvaške, delovni sestanek s predstavniki poslovalnic IMV ter dogovor o prodajnih aktivnostih vseh jugoslovanskih avto hiš, ki prodajajo naša vozila.
Preden vas seznanimo s podrobnostmi, naj izrečemo priznanje delavcem TOZD Commerce, ki so srečanje strokovno pripravili in vodili z željo, da to ne bo le enkraten utrinek, pač pa stalna in kontinuirana aktivnost, ki gotovo ob kvalitetnem proizvodnem programu zagotavlja uspeh.
Novinarji slovenskih in hrvaških časopisnih hiš so z zanimanjem testirali vsa novo predstavljena vozila.
Novi modeli Renaultovih vozil
Ambient hotela Grad Otočec se je ponovno izkazal kot primeren, za predstavitev novih modelov vozil Renault.
Predstavitve vozil Renault 21, Renault Expres, Renault 5 GTD in Fuego GTX se je udeležilo 17 novinarjev iz Slovenije in Hrvatske — specialistov za to področje. Po osnovni predstavitvi novih modelov in ogledu reklamnih filmov so novinarji s precejšnjim zanimanjem testirali nova vozila, ki jih predstavljamo tudi vam.
Razveseljivo je dejstvo, da smo po zaključku avtomobilskega salona v Genovi, kjer je bil
Renault 21 prvič predstavljen javnosti, prvi dobili priložnost predstaviti to naj novejše vozilo Renaulta naši javnosti. Na tej promociji so bili predstavljeni trije tipi tega vozila: R—21 TL, R-21 GTS in R-21 TXE. Korespondenčno vozilo, ki naj bi zapolnilo vrzel v prodajni ponudbi med R—18 in R—25, bo moč v kratkem kupiti na domačem tržišču in sicer v izvedbi TL in GTS, luksuznejše izvedbe tega modela pa bo moč kupiti na konsignaciji.
Naj navedemo osnovne tehnične podatke, ki vas gotovo zanimajo:
Renault 21 TXE
L 483
Motor	
Prostornina (ccm)	1995
Vrtina in gib (mm)	88 x 82
Kompresija	10 : 1
Moč motorja : (KW)	86,5
: (KS)	120
— pri štev. vrtljajev / min	5500
Max. navor : (Nm)	164
: (mkg)	17,1
— pri štev. vrtljajev/min	4500
Menjalnik	
Štev. prestav	mehanični, 5 prestav
Zavore	
Spredaj	Disk
Zadaj	Bobnaste
Volan	• Servo
Pnevmatike	
— dimenzija	185/65 R 14 H
Kapacitete	
Volumen prtljažnika (tov. prostora)	490 dnr1
Rezervoar za gorivo (litrov)	66
Zmogljivosti	
Max. hitrost (km/h)	200
Poraba goriva	
- pri konstantni hitrosti 90 km/h	5,8
- pri konstantni hitrosti 120 km/h	7,1
— mestna vožnja	10,7
Teže	
— teža praznega vozila (kg)	1100
— teža — dovoljena skupna (kg)	1530
Dimenzije	
— dolžina (mm)	4462
— širina (mm)	1715
— višina (mm)	1415
Motor
Prostornina (ccm)
Vrtina in gib (mm)
Kompresija
Moč motorja : (KW)
: (KS)
—	pri štev. vrtljajev/min Max. navor : (Nm)
: (mkg)
—	pri štev. vrtljajev / min
Menjalnik
Število prestav
Zavore
Spredaj
Zadaj
Volan
Pnevmatike
—	dimenzija Kapacitete
Volumen prtljažnika (tov. prostora) Rezervoar za gorivo (litrov)
Zmogljivosti Max. hitrost (km/h)
Poraba goriva
Pri konstantni hitrosti 90 km/h Pri konstantni hitrosti 120 km/h Mestna vožnja
Teže
—	teža praznega vozila (kg)
—	dovoljena skupna teža (kg) Dimenzije
—	dolžina (mm)
—	širina (mm)
—	višina (mm)
Renault 21 GTS
L 482
1721 81 x 83,5 10 : 1
65 90
5500
135
14.1 3500
Mehanični, 5 prestav
Disk Bobnaste z zobato letvijo
175/70 R 13 T
490 dm3
66
185
5.1 6,5 9,0
980
1440
4462
1715
1415
< Motor	Renault 21 TL L 481
Prostornina (ccm)	1721
Vrtina in gib (mm)	81 x 83,5
Kompresija	9,2 : 1
Moč motorja : (KW)	55
: (KS)	76
- pri štev. vrtljajev / min	5000
Max. navor : (Nm)	126
: (mkg)	13,1
- pri štev. vrtljajev / min Menjalnik	3250
Število prestav Zavore	Mehanični, 4 (5) prestav
Spredaj	Disk
Zadaj	Bobnaste
Volan Pnevmatike	z zobato letvijo
- dimenzija	155 R 13 T
Kapacitete
Volumen prtljažnika (tov. prostora) Rezervoar za gorivo (litrov)
Zmogljivosti
Max. hitrost (km/h)
Poraba goriva
—	pri konstantni hitrosti 90 km/h
—	pri konstantni hitrosti 120 km/h
—	mestna vožnja
Teže
—	teža praznega vozila (kg)
—	dovoljena skupna teža (kg) Dimenzije
—	dolžina (mm)
—	širina (mm)
—	višina (mm)
490 dm3 66
173
5,4 (4) - 5,3 (5) 6,9 (4) - 6,8 (5) 8,8 (4) - 9,1 (5)
955
1385
4462
1715
1415
Prijetna novost, ki bo na domačem tržišču prav gotovo dobro sprejeta, so mala dostavna vozila narejena na bazi Renault—5, takoime-novani Renault expres v diesel in bencin varianti:
	Renault expres
	diesel
Motor	F 404
Prostornina (ccm)	1595
Vrtina in gib (mm)	78 x 83,5
Kompresija	22,5 : 1
Moč motorja : (KW)	40
: (KS)	55
- pri štev. vrtljajev / min	4800
Max. navor : (Nm)	100
: (mkg)	10,4
- pri štev. vrtljajev/min	2250
Menjalnik	
Število prestav	Mehanični, 4 (5) prestav
Zavore	
Spredaj	Disk
Zadaj	Bobnaste
Volan Pnevmatike	z zobato letvijo
— dimenzija	145 SR 13
Kapacitete	
Volumen prtljažnika (tov. prostora)	2,6 m3
Rezervoar za gorivo (litrov)	36
Zmogljivosti	
Max. hitrost (km/h)	132
Poraba goriva	
- pri konstantni hitrosti 90 km/h	5,2 (4) - 5,1 (5)
- pri konstantni hitrosti 120 km/h	8,3 (4) ■- 8,1 (5)
— mestpa vožnja	6,4
Teže	
- teža praznega vozila (kg)	860
— dovoljena skupna teža (kg)	1385
Dimenzije	
— dolžina (mm)	3982
— širina (mm)	1564
- višina (mm)	1760
Motor
Prostornina (ccm)
Vrtina in gib (mm)
Kompresija
Moč motorja : (KW)
: (KS)
-	pri štev. vrtljajev / min Max. navor : (Nm)
: (mkg)
-	pri štev. vrtljajev / min
Menjalnik
Število prestav
Zavore
Spredaj
Zadaj
Volan
Pnevmatike
-	dimenzija Kapacitete
Volumen prtljažnika (tov. prostora) Rezervoar za gorivo (litrov)
Zmogljivosti Max. hitrost (km/h)
Poraba goriva
-	pri konstantni hitrosti 90 km/h
-	pri konstantni hitrosti 120 km/h
-	mestna vožnja
Teže
-	teža praznega vozila (kg)
-	dovoljena skupna teža (kg) Dimenzije
-	dolžina (mm)
-	širina (mm)
-	višina (mm)
Renault express Benzin F 401
1108 70 x 72
9.5	: 1 34 47
5250
79
8,2
2500
mehanični, 4 (5 prestav)
Disk Bobnaste z zobato letvijo
145 SR 13
2.6	m3 36
128
5,5
6,7
790
1315
3982
1564
1760
Zavore Spredaj	Disk
Zadaj	Bobnaste
Volan	z zobato letvijo
Pnevmalike - dimenzija Kapacitete Volumen prtljažnika (tov. prostor)	155/70 R 13 S
	233 do 957 dm3
Rezervoar za gorivo (litrov)	43
Zmogljivost Max. hitrost (km/h)	150
Poraba goriva	'	3,9
— pri konstantni hitrosti 90 km/h	
— pri konstantni hitrosti 120 km/h	5,7
— mestna vožnja	5,7
Teže —	teža praznega vozila (kg) -	dovoljena skupna teža (kg)	815 1245
Dimenzije - dolžina (mm)	3650
— širina (mm)	1584
- višina (mm)	1397
V nadaljevanju je prisotne novinarje, podpredsednik ZKO DO IMV Miran Verdel, seznanil s prodajno politiko IMV in zagotovil, da si delovna organizacija v bodoče ne bo več privoščila prodajo z izgubo. Vsekakor pa želimo v IMV prisluhniti interesom kupcev. V tem letu načrtujemo na domačem tržišču prodajo cca deset tisoč R—4 in seveda bodo kupci v Jugoslaviji lahko z dinarskimi sredstvi naba-
vili vozila iz uvoznega programa (built up).
Tako naj bi v tem letu iz tega programa prodali okvirno 540 vozil R—5 v raznih verzijah, 300 vozil R—11, 500 — R—20, 15 R—21, 400-500 vozil Trafic in Master; in vsem kupcem zagotovili čimkrajše dobavne roke.
Prisotni novinarji so bili seznanjeni z vsemi pomembnejšimi akcijami, ki jih načrtujemo v tem letu.
Petica je brez dvoma vozilo, ki je med kupci močno priljubljeno, ob novem pomlajenem videzu, ki si ga je nadela v minulem letu, je za ljubitelje tega vozila tu še ena novost — Renault 5 GTD s petimi vrati.
Motor
Prostornina (ccm) Vrtina in gib (mm) Kompresija Moč motorja : (KW) :(KS)
~ pri štev. vrtljajev/n Max. navor : (Nm)
: (mkg)
pri štev. vrtljajev/n Menjalnik Število prestav
Renault 5 GTD
B 404
1595 78 x 83,5 22,5 : 1 40 55 4800 100 10,4 2250
mehanični, 5 prestav
Oživeti delo poslovalnic
Kraj in dan dogajanja ostaja isti: Otočec - 17. marec 1986, le čas in tema sta drugačna -Popoldan so podpredsednik ZKO DO IMV Miran Verdel ter najodgovornejši delavci TOZD Commerce (iz področja prodaje, marketinga, poprodajne aktivnosti) v sodelovanju s predstavniki Renaulta: Jean-Paul Han-noteaux (direktor Renaulta za Jugoslavijo), Emile Tarrare (odgovoren za komercializacijo v Jugoslaviji), Serge Van Hove (stiki z javnostjo), Piere Fran-cois Ravis (propagandne aktivnosti za vzhod) ter Herrmann Xavier in Christian Premk (poprodajne aktivnosti), organizirali delovni sestanek z vodji naših poslovalnic v Beogradu, Sarajevu, Novem Sadu, Nišu in Novem mestu.
Tov. Verdel je prisotne opozoril na šibke točke v naši prodajni mreži vezane na pomanjkljivo organiziranost in nenehne spremembe na tem področju v zadnjem času ter poudaril, da bi v tem letu morali na področju prodaje bistveno več pozornosti nameniti prodaji družbenem sektorju. Na slednjem bo potrebno zapolniti vrzel, ki je nastala ob ukinitvi proizvodnje zastavinega fiata 750, kjer bi gotovo (večjim specialnim kup-
cem, servisne službe, PTT, zdravstvo itd) z ustreznimi variantami (barv, opreme) lahko odigrale pomembno vlogo vozila R—4.
Na sestanku so bili prisotni seznanjeni z ukrepom ojačane propagandne aktivnosti, ki ji je z namenom učinkovitejše prodaje v planu leta 1986 namenjena dosedanja trikratna vsota. Tako se nikakor več ne bi smelo dogajati, kot so opozarjali vodje poslovalnic, da kupcem ne bi mogli postreči z željenimi prospekti.
Z namenom populariziranja vozil IMV-Renault bo organizirana vrsta propagandnih akcij, kot npr: promocija testiranja, tekmovanja, sejmi, karavana vozil IMV-Renault po Jugoslaviji (začetek maja), ojačana bo vsa medijska propaganda. V Renaultu so pripravljeni reklamni spoti vozil, ki naj bi jih prikazovali na vseh TV programih...
Po posameznih poslovalnicah pa so izdelani plani prodaje po modelih in mesecih, kateri se morajo dosledno upoštevati in v cilju realizacije le teh izvajati vse potrebne aktivnosti.
Vsekakor pa je razveseljivo dejstvo, da se bodo cene rezervnim delom naših vozil stabilizi-Nadaljevanje na 10. str.
Nadaljevanje z 9. str.
rale, česar se bodo razveselili vsi In morda le še to: prvič v lastniki naših vozil, kot tudi obdobju sodelovanja IMV — tega, da bo ojačana in dodatno Renault je bil plan prodaje za to usposobljena servisna mreža. leto izdelan skupaj.
Sodelovanju s prodajno mrežo več poudarka
Z omenjenim dogodkom pa še ni bila končana aktivnost TOZD Commerce; naslednji dan, 18. marca 1986 lahko označimo kot dogovor o našem nadaljnjem sodelovanju z avtohišami širom Jugoslavije, ki prodajajo naša vozila. Naj kot zanimivost navedemo kje vse kupci lahko kupijo naše vozilo:
SR SLOVENIJA:	VOLAN
Ljubljana, AVTOHIŠA Ljubljana, JEKLOTEHNA Maribor, AVTOTEHNIKA	Celje,
TRGOAVTO Koper, MURKA Lesce, PIONIR Novo mesto
SR HRVATSKA:	AUTO
HRVATSKA Zagreb, AUTO-KUČA Rijeka, AUTO-SLA-VONIJA	Osijek,	AUTO-
KUČA	Čakovec,	AVTO-
KUČA	Zadar,	TAXI,
REMONT Zagreb, AUTO-DUBROVNIK Dubrovnik
SR SRBIJA, VOJVODINA IN KOSOVO:
GRO-TISA Senta, REMONT Sombor, AUTO-KUČA Šuma-dija, Beograd, RAKETA Titovo Užice, LESKOVAC-PROMET Leskovac, NAPREDAK Golu-bac,	INTER-KOMERC
Beograd, POLJOTEHNA Nego-tin, GVOŽDAR Kraljevo
SR BOSNA IN HERCEGOVINA, ČRNA GORA, MAKEDONIJA:
AUTO-SERVIS Banja Luka, MIBO Brčko, OPREMA Titograd, AVTOMAKEDONIJA Skopje in seveda v naši lastni prodajni mreži Novo mesto,
Beograd, Novi Sad, Niš in Sarajevo.
Predstavnike vseh naštetih hiš sta v uvodu pozdravila podpredsednik ZKO Miran Verdel, direktor Renault direkcije za vzhod Coursat, kasneje pa še predsednik ZKO DO IMV Marjan Anžur.
V tem uvodnem delu so bili prisotni seznanjeni s poslovanjem naše delovne organizacije v minulem letu, ki smo ga zaključili sicer z minimalnim ostankom čistega dohodka, a vendar z znakom izboljšanja razmer v IMV. Prav tako smo lahko zadovoljni z lanskoletno prodajo 13900 vozil kljub padcu kupne moči. V tem letu naj bi kar 80 % od načrtovanih vozil prodali družbenem sektorju. Ob dejstvu, da smo lahko, gledano teritorialno, zadovoljni le z udeležbo’v Sloveniji in Hrvaški, kjer je kar 10 % registriranih vozil znamke IMV — Renault, dočim je na ostalih območjih udeležba le 2 %, kar dovolj prepričljivo nakazuje, kje smo še vse premalo zastopani in kar mora biti naša aktivnost še toliko bolj usmerjena. Vsekakor pa ne moremo prodajo na vseh območjih vršiti na enak način.
In tako kot je dejal gospod Coursat, IMV in Renault računata na avto hiše, ki lahko z učinkovitim načinom prodaje, ki naj ne bo le distribuiranje vozil, stvari korenito spremenijo.
Seveda je bilo ta dan veliko govora o višini rabatov, o pravo-
Tudi predstavniki jugoslovanskih avtohiš so si z zanimanjem ogledali nova vozila in ob tej priložnosti izjavili, da si takšnih obojestransko koristnih srečanj še želijo.
Velikega navdušenja je bilo deležno vozilo RENAULT EXPRESS, ki bo na našem trgu gotovo našlo svoj krog kupcev.
časnih in kontinuiranih podobnih sestankih, kjer naj bi se dogovarjali o modelih, cenah, o organiziranju in kvaliteti servisnih uslug, cenah rezervnih delov itd.
Da ne zaidemo v podrobnosti, vendar naj vas seznanimo, da v TOZD Commerce, v službi poprodajnih aktivnosti, načrtujejo odpreti 10 novih, sodobnih servisov, ki naj bi pokrivali južni
del Jugoslavije in strokovno usposabljanje kadra le-teh na seminarjih (spoznavanje novih modelov, elektronika).
Ob zaključku so si vsi udeleženci z zanimanjem ogledali nove modele vozil Renault in se razšli z željo, da stik med proizvajalcem in prodajalcem ostaja nenehen in uspeh temu primeren.
Promocija v Beogradu in Nišu
Kot je bilo upravičeno ugotovljeno, vozila IMV — Renault v južnih republikah naše države premalo populariziramo.
Z namenom to popraviti sta bile pripravljene podobne promocije kot na Otočcu, v Beogradu in Nišu.
Obe promociji v Beogradu (dopoldan novinarji, popoldan javnost) organizirani pri restavraciji Jumbara pod Avalo, sta, vzbudili velik interes.
Enaintrideset novinarjev iz območja Bosne in Hercegovine, Vojvodine, Črne gore in ožje okolice Beograda iz vseh pomembnejših časopisnih hiš, radia in televizije je testiralo
omenjena vozila. Največ zanimanja med novinarji je vzbudil Renault 21, med predstavniki družbenega sektorja pa Renault express.
V Nišu, pred hotelom Ambasador, kjer je bil (prav tako kot v Beogradu) sam razstavni prostor okusno urejen, javnost obveščena (s precejšnjim angažiranjem delavcev naših poslovalnic), je dan minil v znaku IMV — Renault. Novinarji južne Srbije, Makedonije in Kosova, prav tako kot predstavniki družbenopolitičnih organizacij mesta in občani, so odšli zadovoljni,- bogatejši za izkušnjo — kakšna so nova vozila Renault.
Nadaljevanje s 6. strani močneje upoštevata merilno tehniko z namenom uspešnejšega sodelovanja v razvoju in trženju na svetovnem trgu. Svojstva modernih tehnično tehnoloških problemov je možno intenzivno reševati le s čimvečjo preciznostjo merilnih postopkov ali povsem novimi postopki, ki jih zahteva in nudi sodobna merilna tehnika oz. avtomatizacija.
Marsikdaj se nam vsiljuje vprašanje ali je potrebno pri reševanju tekočih problemov v proizvodnji-tolikšna preciznost v merjenju? Konkurenca na svetovnem trgu zahteva za uspešnejše trženje vedno nove in izboljšanje proizvode, kar pa je možno doseči edino z novimi razvojnimi usmeritvami, kakor tudi izboljšanjem merilne tehnike v proizvodnem procesu. To pa zahteva v delovni organizaciji oz. TOZD povečanje preciznosti meritev, kakor tudi uvajanje merilnih postopkov, ki omogočajo zanesljivejšo proizvodnjo kakovostnih izdelkov. Poleg tega omogoča intenzivnejša uporaba merilne tehnike še znižanje stroškov, bodisi za vhodno kontrolo materialov, medfaznih kontrol in končno kontrolo, s čimer se lahko bistveno zmanjša izmet v proizvodnji, kakor tudi reklamacije kupcev.
Gospodarska zbornica Slovenije si je zadala nalogo, na osnovi družbenega dogovora o povečanju izvoza na tržišča tehnološko razvitih dežel, da pregleda različne vplive, ki zavirajo povečanje izvoza v te dežele. To naj bi bilo izvedeno s projektov »Vhodnega merilno procesne tehnike pri prestruktuiranju povečanja produktivnosti in izvoza«. V tem projektu bodo podane smernice za izboljšanje kakovosti proizvodov, in pripravljeni predlogi za delno prestrukturiranje proizvodov.
Za uspešno oblikovanje omenjenega predloga, je nujno pripraviti analizo o obstoječem stanju na tem področju, tako doma kot v inozemstvu.
Zvezni zavod za mere in plemenite kovine — Ekspozitura v Ljubljani, sproža aktivnosti za razvoj industrijske metrologije v SR Sloveniji in prepričani smo, da takšne aktivnosti spodbudi le slovensko oz. jugoslovansko gospodarstvo k še večjim izvoznim rezultatom.
Sektor kontrole kakovosti Risto Majstorovič
Uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja
V	eni izmed številk našega internega časopisa smo pisali o vrstah upokojitev. V predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja so opredeljene tri vrste upokojitev in sicer:
—	starostne
—	invalidska in
—	družinska.
O starostni upokojitvi smo obširneje pisali v Kurirju št. 5. V prispevku ste imeli možnost seznaniti se, kakšne pogoje morajo delavke in delavci izpolnjevati in tudi kdaj in kje lahko vložijo zahtevek za upokojitev.
V	današnjem prispevku bomo malo več napisali o uveljavljanju pravic iz invalidskega zavarovanja in o invalidski upokojitvi. Za to vrsto upokojitve morajo delavke in delavci izpolnjevati dva pogoja:
a)	, pogoj pokojninske dobe in
b)	pogoj invalidnosti.
Kdo lahko sproži postopek za ocenitev na Invalidski komisiji?
1.	delavec sam s tem, da pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja izpolni poseben obrazec in ga lastnoročno podpiše;
2.	lečeči zdravnik, po končanem zdravljenju na ta način, da izpolni obrazec 3 in priloži vse izvide in na podlagi izvidov že lahko naprej oceni, ali gre za umestnost postopka. Pristojni zdravnik sme predlagati uvedbo postopka za ugotovitev invalidnosti zavarovanca namreč šele potem, ko je bilo na podlagi sodobnih metod zdravljenja in medicinske rehabilitacije storjeno vse, da se ohrani ali povrne zdravje in delovna zmožnost zavarovanca.
3.	Skrbnik za tiste osebe, ki jim je odvzeta opravilna sposobnost.
A) Pogoj pokojninske dobe preverimo iz delovne knjižice. Pokojninska doba je povezana s starostjo. Starejši je delavec, več pokojninske dobe mora imeti.
Pri uveljavljanju pravic iz invalidskega zavarovanja določa zvezni zakon, da mora pokojninska doba, dopolnjena do nastanka invalidnosti, pokrivati najmanj tretjino delovnih let, ki se računajo kot polna leta od 20 leta starosti do nastanka invalidnosti.
Primer: Delavec je star 50 let. Delovna leta pri tej starosti znašajo 30 let (50 - 20 = 30). Tretjina delovnih let od 30 je 10 let. Če ima delavec torej pri starosti 50 let najmanj 10 let pokojninske dobe, lahko pridobi pravico do invalidske pokojnine (seveda ob pogoju popolne izgube delovne zmožnosti), sicer
pa ne. Na opisan način si lahko vsak sam izračuna, če ima izpolnjen pogoj pokojninske dobe za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja ali ne.
Pred kratkim smo se v socialni 'službi srečali s primerom delavke, ki (v zadnjih letih pa je to že šesti primer) ji nismo uspeli dovolj pojasniti, da ne bo invalidsko upokojena, ker ne izpolnjuje pogoja glede pokojninske dobe. Stara je 51 let in pri tej starosti bi morala imeti pokrito tretjino delovnih let s pokojninsko dobo, ta pa znaša 10 let in 4 mesece (51 — 20 = 31: 3 = 10 let 4 mesece). Delavka pa je do nastanka invalidnosti izpolnila le 6 let in 8 mesecev in 21 dni pokojninske dobe. Poleg zdravstvenih težav, ji predstavlja problem še vožnja na delo (90 km dnevno).
Na invalidski komisiji je bila ocenjena januarja letos. Komisija je podala izvedensko mnenje, da je podana invalidnost I. kategorije., kar pomeni, da gre pri njej za popolno izgubo delazmožnosti, saj ni zmožna opravljati svojega dela, niti se s poklicno rehabilitacijo zaradi starosti ne more usposobiti za drugo ustrezno delo.
Čeprav je pri delavki ugotovljena I. kategorija invalidnosti delavka invalidske pokojnine ne bo pridobila, ker izpolnjuje le pogoj invalidnosti, ne pa tudi pogoja pokojninske dobe. Ko bomo prejeli v delovni organizaciji pravnomočen sklep o nezmožnosti za delo, smo jo dolžni
po zakonu o delovnih razmerjih (172. člen 2 alineja) odjaviti iz zavarovanja, ker ji bo po zakonu prenehalo delovno razmerje.
B) O obstoju invalidnosti pa poda izvedeniško mnenje Invalidska komisija. O delu Invalidskih komisij obstoja poseben pravilnik. Osnutek novega pravilnika je še v javni razpravi in ga naj bi še letos začeli uporabljati v praksi. Prinaša precej novosti.
Invalidska komisija poda izvedeniško mnenje na podlagi zbrane medicinske dokumentacije v invalidskem spisu, upošteva pa tudi obremenitve na delu in ekološke pogoje dela. Invalidska komisija ima pri odločitvi več možnosti. V primeru, ko delavec ni zmožen opravljati več nobenega dela, niti se s poklicno rehabilitacijo ne more usposobiti zanj, poda izvedeniško mnenje, da gre za popolno izgubo delazmožnosti. V takem primeru je podana I. kategorija invalidnosti. Tako ocenjen delavec je invalidsko upokojen, seveda, če izpolnjuje oba pogoja in mu preneha delovno razmerje po samem zakonu.
Invalidska komisija poda tudi mnenje o delavčevi preostali delovni zmožnosti: kadar gre za II. in III. kategorijo invalidnosti, dalje poda mnenje, ali je podana spremenjena delazmož-nost ali invalidnost sploh ni podana. Odloča še o stopnji in odstotku telesne okvare ter o dodatku za pomoč in postrežbo.
Vloga delovne organizacije v pripravljalnem postopku pred ocenitvijo delovne zmožnosti delavca
Delovna organizacija je dolžna pripraviti podroben opis del in nalog. Tega posreduje na posebnem obrazcu skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Obrazec moramo izpolniti natančno in objektivno.
Vanj vpišemo:
—	osebne podatke
—	opis delovnih opravil
—	delovne pogoje
—	prihod na delo
—	ekološke pogoje dela
—	psihofiziološke zahteve
—	posebne zahteve glede dela
—	mnenje in možnosti OZD glede zaposlitve na drugih delih
—	mnenje o potrebi po poklicni rehabilitaciji.
Opis del in nalog je potrebno pripraviti drugače za tiste delavce, ki delajo n.pr. v pisarni, za delavce v proizvodnji
pa je potrebno pripraviti bolj podroben opis glede obremenitev na delu. Poglobljeno je potrebno obdelati tiste obremenitve, v kateri smeri so prisotne zdravstvene težave. Če ima delavec slab vid, je treba podrobneje opisati tisti del opravil, ki zahteva dober vid, globinski vid in vid na oba očesa. Opis je potrebno napisati tako, da je iz njega razviden praktičen potek dela. Pri sestavljanju opisa mora sodelovati sam prizadeti delavec, ki obrazec tudi podpiše in pove svoje mnenje v zvezi z delom.
Poleg del in nalog, ki jih delavec opravlja, moramo skupnosti posredovati še opis tistih del, katere bi bil zmožen opravljati z ozirom na strokovno izobrazbo, če pa te nima, pa z ozirom na njegovo z delom pridobljeno delovno zmožnostjo.
Nadaljevanje na 12. str.
Nadaljevanje zli. strani
V letu 1985 smo za Invalidsko komisijo v Novem mestu za 142 primerov posredovali na SPIZ 190 opisov del in nalog, za Invalidsko komisijo v Celju pa za 6 primerov 15 opisov, torej skupaj za 148 primerov 205 opisov.
Invalidsko upokojenih delavcev pa smo imeli 78. Iz tega lahko ugotovimo, da je ocenjevanje delovne zmožnosti dokaj strogo, zato še ne moremo govoriti, da bo delavec invalidsko upokojen, če je zanj vložen zahtevek za invalidsko upokojitev in to vse dotlej, dokler ne dobimo od SPIZ ustrezne rešitve, ki temelji na izvedeniškem mnenju Invalidske komisije.
Telesna okvara
V prispevku je navedeno, da Invalidska komisija ocenjuje med drugim tudi stopnjo in odstotek telesne okvare. Invalidska komisija pri ocenjevanju upošteva samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar, ki velja za celo Jugoslavijo in je objavljen v Uradnem listu SFRJ št. 38/83.
Kdaj je podana telesna okvara?
stopnja	tel.okvara stopnja
»Zvezni zakon navaja, da je telesna okvara podana, če nastane pri zavarovancu izguba bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje normalno aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb. Pri tem ni pogoj, da telesna okvara povzroča invalidnost, čeprav se lahko tudi pokriva z invalidnostjo. Zavarovanec, ki si je pridobil pravico do denarnega nadomestila (invalidnina) zaradi telesne okvare, če le ta ne povzroča invalidnosti, še ni delovni invalid«.
Telesna okvara je torej podlaga za pridobitev pravice do denarnega nadomestila (invalidnine) pod pogojem, da nastane telesna okvara v času zaposlitve in, da je ob njenem nastanku izpolnjen tudi pogoj pokojninske dobe. Pri invalidnini pa je zopet ločeno, ali je telesna okvara nastala kot posledica poškodbe na delu, izven dela ali je telesna okvara nastala kot posledica bolezni.
Telesne okvare se glede na težo razvrščajo v naslednjih osem stopenj:
tel.okvara%
1. stopnja	100	5.stopnja	60
2.stopnja	90	6.stopnja	50
3.stopnja	80	7.stopnja	40
4.stopnja	70	8. stopnja	30
Denarno nadomestilo za telesno okvaro se odmeri glede na stopnjo telesne okvare v času njenega nastanka, višino pa določa skupnost s sklepom.
Po našem pravilniku o delovnih razmerjih so delavke in delavci, ki imajo ocenjeno telesno okvaro, upravičeni do dodatnega letnega dopusta. Ta pa znaša od 2 do 5 dni. Upravičenost do dodatnega letnega dopusta je potrebno izkazati s posebnim potrdilom, ki ga izdajo tam, kjer ocenjujejo telesno okvaro.
Delavci si včasih povsem napačno razlagajo sistem pokoj-
ninskega in invalidskega zavarovanja. Menijo, da če imajo le nekaj let pokojninske dobe, so upravičeni do invalidske pokojnine, pa tudi, če bi bila ta majhna. V resnici pa je drugače! Predpisi s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja točno določajo pogoje, ki jim mora izpolnjevati delavka in delavec v primeru, ko si želi uveljavljati pravice.
Božič Marija
Danes verjetno ni več tistih, ki dvomijo v proizvodnjo avtomobilov v Novem mestu. Veliko naporov je bilo potrebno vložiti, da smo dokazali, da oprema in znanje, ki ga imamo na tem področju v IMV niso za v koš. Kratkoročni program je znan, plani so zelo napeti, na nas pa je, da se primerno organiziramo in jih uresničimo. Tudi dolgoročna podoba tovarne avtomobilov je veliko bolj osvetljena in prepričan sem, da je to stvar bližnje bodočnosti, ko bomo tudi ta problem ustrezno rešili.
Temu primerno pa morajo slediti tudi spremljevalne funkcije, ki tvorijo celoto tega programa. Brez dvoma je ena najpomembnejših tudi ustrezno organizirana in usposobljena družbena samozaščita, v kateri pa, z ozirom na naravo dela, prednjači ravno gasilstvo. Ne smem reči, da smo na tem področju naredili neke izjemne premike, vendar pa se stvari premikajo počasi, a vztrajno, s skupnim ciljem: zagotoviti takšno mrežo v celotnem proizvodnem procesu IMV, da nas ne bo nič presenetilo.
S povezavo naših poklicnih gasilcev, s civilno zaščito — seveda predvsem gasilsko četo, poskušamo prodreti v vsako delovno sredino. Tu nam sicer precej nagaja velika fluktacija
delavcev in s tem seveda neprestane zamenjave v ekipah. Pri tem trpi tudi kakovost dela, ki ga želimo izpopolnjevati z dodatnim izobraževanjem. Vključujemo se v najrazličnejše oblike izobraževanja, vendar še vedno ne moremo biti z doseženim zadovoljni.
V	letošnjem letu smo načrtovali razrešitev gasilske orodjarne. Delno smo stvari sanirali, nismo pa izpeljali vse zastavljeno. Zato moramo čim prej pridobiti potrebna sredstva in na ta način omogočiti normalno delo.
Sodelovanje z drugimi društvi še vedno ni razvito tako, kot bi to želeli. Za to bo potrebno več skupnega sodelovanja.
Tudi z OŠ Grm moramo nadaljevati skupne naloge, predvsem pa se vključevati v izobraževanje in pridobivanje novih mladih kadrov.«
V	nadaljevanju so člane našega IGD pozdravili gostje iz ostalih industrijskih gasilskih društev, ki so vsi poudarili, da je potrebno vsestranski interes po tesnejšem sodelovanju uresničevati stalno s ciljem — biti čim učinkovitejši.
Na občnem zboru so izvolili za vodjo štaba IGD DO IMV Draga Taborskega in sprejeli program dela, ki ga z željo populariziranja te aktivnosti objavljamo:
■lil*
Občni letni zbor industrijskega gasilskega društva IMV, ki ima vsako leto več članov.
Občni zbor industrijskega gasilskega društva IMV
»Težave, s katerimi se srečuje DO IMV, se v neki meri odražajo tudi v delovanju organizacij v okviru le-te. V iskanju svoje svetlejše bodočnosti prav gotovo angažiramo največ svojega dela za to, da opredelimo dolgoročno programsko usmeritev, kateri bomo podredili tudi ostale funkcije«. S temi besedami je otvoril občni zbor industrijskega gasilskega društva IMV njegov predsednik Vlado Bahč in nadaljeval:
»Danes lahko z večjo gotovostjo trdimo, da vidimo prihodnost našega kolektiva v programih, ki so bili začrtani v preteklosti. Prikolice so dobile z novo montažno tovarno, postavljeno na novi tehnologiji, osnovo s katero lahko bolj optimistično zrejo v prihodnost. Prav gotovo s tem ni vse v naprej dano, veliko naporov bo še potrebno, da se bodo stvari dokončno uredile. Stvari pa se premikajo tudi v avtomobilski dejavnosti.
Program dela IGD za leto 1986
V letu 1986 ima Industrijsko gasilsko društvo IMV Novo mesto, oz. samoupravni organi društva ter člani društva, naslednje prioritetne naloge:
1.	Nadaljevati delo samoupravnih organov društva v skladu statuta društva, drugih samoupravnih aktov ter dejanskih potreb požarnega varstva v IMV Novo mesto.
2.	Evidentiranje ter pridobivanje čim večjega števila članov društva — delavcev IMV.
3. Izpeljati reorganizacijo operativnih enot po TOZD v
proizvodnih oddelkih in delovnih izmenah.
4.	Opraviti popis pripomočkov za gašenje požara in urediti sistem evidence, knjiženja in plačila amortizacije.
5.	V končni prostorski razporeditvi IMV pridobiti ustrezne prostore za shranjevanje gasilske opreme in vozil.
6.	Nabaviti nujno potrebno gasilsko opremo za normalno in efikasno delo operative gasilske enote.
7.	Sodelovanje z drugimi organizacijami in institucijami s
Nadaljevanje na 13. strani
področja požarne varnosti na širjenju požarno-varno-stne kulture med delavci.
8.	Sodelovanje z ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
9.	Sodelovanje z drugimi industrijskimi gasilskimi društvi v Novem mestu ter organiziranje strokovno tehničnega obiska društev v naši delovni organizaciji.
10.	Tesneje sodelovati s sosednjimi gasilskimi društvi Žabja vas, Šmihel, Novo mesto in s poklicno gasilsko enoto Novo mesto.
11.	Pripraviti tekmovalno enoto ter udeležitev tekmovalne enote na vseh razpisanih tekmovanjih Občinske gasilske zveze Novo mesto.
12.	Nadaljevati z delom na OŠ Grm in pomagati pri vodenju krožka mladi gasilec. V okviru dejanskih možnosti ustanoviti oddelek pionirjev, ki bi sodelovali pri vajah in se udeleževali tekmovanj.
13.	Sodelovanje in pomoč pri delu gasilcev v TOZD, lociranih izven občine Novo mesto.
14.	Ob državnih praznikih organizirati poseben pregled vseh prostorov in ustrezno ukrepati, da se zagotovi požarna varnost.
15.	Obveščanje vseh delavcev IMV Novo mesto o aktivnostih in delu društva ter aktualno požarno varnostjo.
Tudi Primož Ulaga vozi Renault!
Vozila Renault v funkciji Rent a car
Rent-a-car organizacije lahko označimo kot dosedanje in tudi bodoče dobre kupce naših vozil.
je temu tako, je bilo ponovno dokazano na sestanku Vseh rent-a-car organizacij ii Jugoslavije, ki je bil organiziran b- marca 1986 v Ljubljani, v prostorih Kompas — Hertz Rent-a-car.
.. Na tej predstavitvi so se s svo-1'tni proizvodnimi programi Predstavili vsi jugoslovanski proizvajalci vozil, primernih tej funkciji. Po mnenju vsqh prisotnih rent-a-car organizacij pa je oua predstavitev proizvodno Prodajnega programa IMV —
Renault ocenjena kot najpopolnejša in najboljša.
Ob tej priložnosti smo predstavili vozila, ki so že koriščena v namene rentanja; R18, R4, R5 ter trafic in master, kot novost pa je bil predstavljen Renault fuego GTX.
Naš dosedanji največji kupec vozil. Kompas Hertz rent-a-car, ki neprestano obnavlja svoj vozni park z novimi vozili Renault, nedvomno veliko prispeva, kot seveda tudi ostale podobne organizacije, k populariziranju vozil Renault, kjer se koristniki teh vozil neposredno seznanjajo s kvaliteto in odliko vozil Renault.
Takole je Primož zadovoljen in nasmejan poziral ob prevzemu vozila R-18 GTJ za naš časopis. Naš reprezentant, za katerega vedno stiskamo pesti, v želji, da bi dobro in varno skočil čim dlje, bo nekaj časa imel v najemu vozilo, nad katerim je navdušen. Sam pravi, da največ časa preživi na smučeh in v avtu in da brez enega in drugega ne
zna in ne more ob forsiranem vsakodnevnem tempu, kakršnega živijo vrhunski športniki, več živeti.
Primožu želimo, da bi bil z vozilom kar najbolj zadovoljen in da bo lahko testiral tudi vozilo, ki si ga močno želi — Renault 5 ter seveda veliko čim-boljših in čim daljših skokov!
Prešernova družba Ljubljana, Opekarska 4/a
razpisuje
deset denarnih nagrad za najboljše poverjenike v letu 1986 v skupni vrednosti 360.000.- dinarjev
in
vabi k sodelovanju
nove poverjenike — honorarne sodelavce za prodajo in zbiranje naročil za knjige.
K sodelovanju vabimo večje število honorarnih — predvsem mlajših in komunikativnih sodelavcev vseh poklicev, ki imajo radi lepe slovenske knjige in jih želijo širiti med bralce.
Poleg posameznikov v tovarnah, krajevnih skupnostih, knjigarnah, knjižnicah, šolah in drugih ustanovah lahko postanejo poverjeniki Prešernove družbe tudi osnovne organizacije sindikata, krajevne konference SZDL, društva in drugi, ki so pripravljeni zbirati naročila svojih članov.-
Poverjeniki dobe za stroške svojega dela materialno nadomestilo, sorazmerno z vrednostjo zbranih naročil, najboljši pa prejmejo vsako leto še posebna priznanja in denarne nagrade.
Prijave pošljite na naslov: PREŠERNOVA DRUŽBA, LJUBLJANA, Opekarska 4/a, p. p. 9.
Na tiskovni konferenci, ki jo je v hotelu Metropol organizirala Emona - 'Globtour in Arenaturist iz Pulja so predstavili paket počitnic z motom:
POČITNICE ZA VSAKOGAR
Gre za posebno počitniško ponudbo, ki je marsikomu znana že iz prejšnjih let.
Namestitev v objektih »Arenaturist«; v hotelih (Belvedere, Mutila, Park, Medulin, Splendid, Riviera), v apartmajih (Punta Verudela), v turističnih naseljih (Verudela, Zlatne stijene) in v depandansah ter stanovanjih (Medulin, Valovine, Ribarska koliba, paviljoni Splendid in FKK Kažela).
Zagotovljena vam je namestitev v dvoposteljnih sobah s prho in WC (v večini primerov možnost namestitve še pomožnega ležišča); ne morete pa objekta dokončno izbrati, čeprav bo vaša želja v okviru možnosti vsekakor upoštevana.
Najkasneje pet dni pred odhodom vas bomo obvestili, v katerem objektu boste nameščeni. Prav zaradi tega so cene aranžmajev dostopnejše in sorazmerno poceni v primerjavi z drugo počitniško ponudbo. V cenah aranžmajev - »POČITNICE ZA VSAKOGAR« - so vračunani polpenzioni za 7 ali 14 dni, prijava, turistična taksa in organizacija letovanja.
Vsekakor je razveseljivo, da ob pehanju za devizami, kamor je usmerjen naš turizem in pozabljanju ter zanemarjanju domačega gosta sploh še kdo pomisli na to, da tudi domači gostje želimo najti kos obale, sonca in morja v poletnih mesecih.
Arenaturist je v ta namen pripravil poseben aranžma, ki ga objavljamo s pripombo, da se v novomeški poslovalnici lahko dogovorite tudi za obročno odplačevanje (pred odhodom).
TERMIN (prvi dan)	Cena za 7.dni	Cena za 14 dni
7.,	14. in 21. junij; 6.,	13., 20. in 27. september	16.300 din	32.600 din
28 junij in 30. avgust	22.900 din	45.700 din
5.,	12., 19. in 26. julij; 2..	9., 16. in 23. avgust	25.500 din	51.000 din
POPUSTI ZA OTROKE; 40 % od cene aranžmaja za otroke do 7 leta, če prejmejo hrano, spijo pa s starši; 30 % od cene za otroke do 7. leta, če njihov aranžma vsebuje prehrano in ležišče v dvoposteljni sobi. Prijave sprejemajo turistične agencije EMONA-GLOBTOUR, INTEGRAL-GOLFTURIST, KOMPAS, TTG ter pooblaščene agencije.
Splošni pogoji so sestavni del pogodbe, ki jo boste sklenili ob prijavi, ko boste vplačali akontacijo. Razliko do polne cene aranžmaja boste vplačali najpozneje do 8 dni pred odhodom.
Ljubljana, februar 1986
globtour
^KOMPAS
VI?.1 JUGOSLAVIJA
INTEGRAL
NOVO!
POČITNICE V KAMPINGIH - 10 ali 20 % CENEJE!
Arenaturistovi kampingi v okolici Pulja so zelo cenjeni zaradi svoje lege in kakovostne opremljenosti; zato ni nenavadno, da so zelo obiskani in pogosto ni moč dobiti v njih prostora.
Naš aranžma vsebuje možnost rezervacije prostora v desetih puljskih kampingih. Razdeljeni so v štin skupine, glede na njihovo lego, zmogljivost in opremo.
Ob rezervaciji boste vplačali vse osnovne storitve v kampingu, ki ga boste izbrali. Cene so za 10 odstotkov nižje. Vse ostale stroške (turistično takso, priključek za elektriko in podobno) boste poravnali v recepciji kapminga, kjer boste nameščeni.
Če ste član AMZ] in se boste izkazali z veljavno člansko izkaznico, vam bomo od cene odšteli še 10 odstotkov, kolikor znaša uradni članski popust.
Aranžma lahko obsega poljubno število dni, vendar najmanj pet.
Arenaturist si pridržuje pravico, da vas v izbranem terminu namesti v enem izmed kampingov v izbrani skupini; seveda pa se ob prihodu v Pulj tudi sami lahko odločite za enega izmed kampingov, če je v njih na voljo dovolj prostora.
Kampingi po skupinah:
1.	skupina:
STOJA
MEDULIN
KAŽELA
2.	skupina:
INDIE
STUPICE
3.	skupina: VALOVINE POMER
RUNKE
4. skupina:
TAŠALERA
na polotočku z enakim imenom v neposredni bližini Pulja. 19 ha, za 4000 gostov, pred vasjo Medulin; eden najbolj urejenih kampingov pri Pulju. Zabaviščni center, peščena plaža in sorazmerno precej sence. 30 ha, za 7000 gostov, pri Medulinu (2,5 km); naturistični kamping s športnimi igrišči in dobro plažo. 11 ha, za 1500 gostov.
nad zahodno obalo konca Istre pri vasi Banjole; slikovita lega nasproti otočkom. 19 ha, za 1500 gostov.
pri Premanturi, na koncu Istre, nasproti otokom v Medulinskem zalivu. Idealen za tiste, ki imajo radi vodne športe. 23 ha, za 3000 gostov.
v neposredni bližini Pulja, pri kampingu Stoja. 3 ha, za 400 gostov.
pri vasi Pomer v dnu Medulinskega zaliva. Nalašč za tiste, ki imajo s seboj čolne
(majhna ribiška luka). 15 ha, za 500 gostov.
pri Premanturi nasproti Medulina. Mimo okolje, precej sence in lepa kamnita plaža; velja za družinski kamping. 8 ha, za 1000 gostov.
pri Premanturi; zbirališče mladih in nalašč za vse, ki imajo radi jadranje na deski. 5 ha, za 500 gostov.
Cene v dinarjih (za eno osebo na dan);
			Cena z 10 % popusta			Cena z 10 + 10 % popusta (AMZJ)			
	meseci		skupina kampingov				skupina kampingov		
		1.	2.	3.	4.	1.	2.	3.	4.
odrasli	VII + vm	440	355	290	225	400	320	260	205
	ostali	270	260	220	170	245	235	' 200	155
otroci	VII + VIII	210	170	155	110	190	155	140	100
(2 -12)	ostali	150	140	uo	90	135	130	100	80
avto	VII + VIII	225	190	190	190	205	17C	170	170
	ostali	165	165	165	165	150	150	150	150
prikolica	VII + VIII	280	240	240	240	255	220	220	220
	ostali	205	205	205	205	185	185	185	185
šotor	VII + VIII	225	190	190	190	205	170	170	170
	ostali	165	165	165	165	150	150	150	150
motorno	VII + VIII	170	145	145	145	15C,	130	130	130
kolo	ostali	95	95	95	95	85	85	85	85
Barjaktarevič Maja, 5 let Tema: Ptička Tehnika: Batik I
VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA NOVO MESTO p. o.
Ragovska 18
Ustvarjajmo in oblikujmo!
Nekateri starši so se zanimali za oblikovalno-likovno dejavnost v vrtcu. Pobudo smo sprejeli in če se bo za to zanimalo dovolj predšolskih otrok, bomo to tudi izvajali. Saj vemo, da ima zgodnje razvijanje interesov in sposobnosti največje učinke.
Oblikovalno likovna dejavnost bi potekala predvidoma vsak četrtek (odvisno od dogovora) od 15.30 ure do 17.00 ure v vrtcu Kandija. Vodila pa jo bo tov. Novak Milena, katere smisel za to dejavnost smo lahko že opazili.
Ce mislite, da bi vaš otrok sodeloval v tej dejavnosti ga vpišite pri tov. Mileni Novak VVE Kandija-Grm, tel. 21-507.
Otroci pridite!
/ '/■ s*.	V *• V**VAV'
Šeruga Alenka, 5 let
*“*•••	Tema: Petelinček se jezi
Tehnika: Voščenke
■■■srapp
tSBSBBm



ismmimmmiA
t •	«
'■ •
1 v- ■
...I

.

Dakič Mladen, 5 let Motiv: Partizan
Tehnika: Slikanje z voščenkami
VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA NOVO MESTO p. o.
Ragovska 18
organizira
80-urni vzgojni program za otroke,
ki še niso vključeni v družbeno organizirano vzgojno varstveno delo (rojene od 1. 3. 1980 do 31. 12. 1981). Ta program nudi otrokom precej igric in razvedrila, predvsem pa veliko prispeva k razvoju socializacije in samostojnosti, kar jim je za uspešno sodelovanje v učno vzgojnih procesih nujno potrebno.
Vpišete jih lahko v naslednjih krajih:
Lešnica, Šmarjeta, Birčna vas, Straža, Bršljin, Ragovska, Drska II, Kandija-Grm, Ločna I, Mali Slatnik, Mirna Peč.
Ravnateljica:
Šetina-Kladnik Marjana l.r.
		~n
v	Foto žebljički	
Pot v jedilnico TOZD Tovarna prikolic je za delavce tega tozda nevarna, saj po cesti praktično nenehno drvijo (dobesedno) vozniki, ki vozijo vozila v carinsko skladišče. Bomo ukrepali šele tedaj, ko bo za koga morda že prepozno?
Jošk Podgurski
Šef: Ja Jošk, kaj si se upisau u šulo al ne?
Jošk: Za kaj nejk bi se pa, šef?
Šef: Ja, na delovnem mest kjer delaš se zahteva kvalifikacija! Jošk: Rejs? Pa sem vidu seznam tajnic direktorjev pri nas, kjer je pisalu kakšno šulo imajo — bojo tudi one šle?
Če grej o te, ki nimajo dost več šul kot jaz — bom pa šu.
V TOZD Commercu v skladišču rezervnih delov se lahko pohvalijo, da imajo najstarejši viličar nabavljen v IMV, ki je dočakal častitljivo starost in najnovejšega, ki mu tu in tam starejši »pomaga« do vžiga.
Ponavljamo!
Stanovanjska posojila
Obveščamo vse delavce, da je Samoupravna stanovanjska skupnost občine Novo mesto v Dolenjskem listu dne 20. 3. 1986 objavila
razpis
za pridobitev stanovanjskih posojil
iz sklada združenih sredstev za vzajemnost za:
—	gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš,
—	preureditve podstrešij, dozidave in nadzidave zasebnih stanovanjskih hiš,
—	pridobitev etažnih stanovanj v okviru družbeno usmerjene gradnje.
Do posojil iz sklada združenih sredstev za vzajemnost so upravičeni vsi delavci TOZD in DSSD, ki imajo sedež v občini Novo mesto (tudi delavci poslovalnic TOZD Commerce, Kovinskega obrata Brežice ter tovarne Suhor), seveda če izpolnjujejo pogoje, navedene v razpisu.
Pogoji za pridobitev posojila so objavljeni v Dolenjskem listu.
Vloge za pridobitev posojila bo sprejemala strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto, Novi trg 6/11, soba 60, kjer interesenti za posojila prejmejo enotne obrazce in dobijo vsa potrebna pojasnila in sicer vsak ponedeljek in petek od 8. do 14. ure ter sredo od 8. do 16. ure.
Rok za oddajo vlog je 20. april 1986 (za nakup etažnih stanovanj do 30. novembra 1986). Vloge za posojila, ki bodo vložene po tem datumu, ter nepopolne vloge ne bodo obravnavane!
Pozivamo vse zainteresirane, da oddajo vloge v najkrajšem času, najpozneje pa do navedenega roka.
Dodatne informacije dobite neposredno v strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti ali tudi v Oddelku družbenega standarda (int.tel. 85 ali direktni tel. 24—495).
Odd. družbenega standarda
IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto. Izhaja vsakih 14 dni v 5500 izvodih. Glavni urednik: Jasna Šinkovec Odgovorm urednik: Čedo Negovanovič. Tehnični urednik: Mira Žonta. Člani uredniškega odbora: Zvone Pavlin (predsednik), Brigita Redek-Jeriček Spa-senka Lazarov, Danica Mezič, Rudi Dolenšek, Anton Longar, Anton Luzar in Ljubo Skupek. Izdajateljski svet: Marko Rajkovača, Vida Rifelj, Vojko Gro-bovšek, Jasna Šinkovec, Miloš Jakopec in Spasenka Lazarov (predsednik)
“karnTnovomesto’' Zagrebška c- 18/2°' Grafična priprava in
16
KURIR