dr. Bogomir Dobovišek dipl. inž. DK: 662:543.878 Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo univerze ASM/SLA: RMf, P13b v Ljubljani Nekaj misli ob sedanjem načinu ocenjevanja reaktivnosti trdnih reducentov Reaktivnost je ena od pomembnejših lastnosti trdnih reducentov. Od nje je v veliki meri odvisen potek redukcije železovih rud. Osnovna kemična reakcija za njeno določanje je redukcija C02 ob segretem gorivu (C02 + C = 2 CO). Reaktivnost merimo tako, da prevedemo v določenih pogojih skozi nasuto plast reducenta C02 in merimo količino nastalega CO. Hitrost redukcije C02 je odvisna od vrste faktorjev. Nekateri od njih vplivajo v toliki meri, da onemogočijo pravilno merjenje. Delo obravnava vpliv temperature razplinjanja premoga, vpliv sestave trdnega goriva in temperature na hitrost vplinjanja trdnih reducentov s C02. Koks ima v plavžu predvsem dve nalogi. Pri zgorevanju pred pihalicami mora dati dovolj toplote, da lahko nemoteno poteka celotni proces proizvodnje grodlja ter aktivno sodelovati pri redukciji železovih oksidov. Iz toplotno tehničnega stališča želimo na eni strani, da bi koks zgorel čim bolj popolno, t. j. po reakciji C + 0, = C02, na drugi strani pa naj bi bil v plinih, ki strujajo od pihalic proti žrelu čim večji delež CO. Ta je potreben za indirektno redukcijo železovih oksidov. Stopnja, do katere je koks v tem smislu izkoriščen, je odvisna od več njegovih lastnosti, ki skupaj dajejo eno od karakterističnih značilnosti trdnih reducentov, njihovo reaktivnost. Reaktivnost je kemična lastnost koksa, ki kaže, kako hitro in do kolike mere reagira s kisikom oziroma ogljikovim dioksidom ali vodno paro. Odločilni za redukcijo v plavžu sta predvsem reakciji: FexOv + CO = Fex 0y_j + C02 in C02 + C = 2 CO. Ta druga dobiva z naraščanjem temperature vse večji pomen, dokler v končni fazi ne prevlada v toliki meri, da sproti regenerira ves pri indirektni redukciji nastali C02. Reakcija je močno endotermna in je toplotno tehnično neugodna. Brez nje pa si ne moremo zamisliti delovanje plavža. Zato je za najugodnejši potek redukcije, oziroma za optimalno delovanja plavža odločilen prav odnos med CO in C02 v plinski zmesi po vsej višini plavža. Na ta odnos lahko vplivamo s pravilno pripravo rude in koksa, z optimalno temperaturo, količino vpihanega zraka itd. Pri relativno nizkih temperaturah poteka redukcija C02 s trdnimi reducenti po vsej njihovi »notranji« površini. Zato v tej fazi njena hitrost tudi skoraj ni odvisna od hitrosti strujanja plina skozi nasutje. Pri višjih temperaturah pa postaja kemična reakcija med ogljikom in CO, vse hitrejša in jo začne zavirati prepočasno dovajanje C02 v reakcijski prostor. Proces vse bolj prehaja k difu-zijskem področju. Hitrost same kemične reakcije je eksponencialno odvisna od temperature: k. e.—— RT kjer je E aktivacijska energija in k konstanta. Takšna odvisnost velja pod enakimi pogoji tudi za količino toplote, ki se porabi za potek redukcije v enoti časa. Za difuzijsko področje je ta odnos nekoliko drugačen predvsem pa ni tako močno odvisen od temperature. Med prodiranjem C02 skozi nasuto plast reducenta, ki smo ga ogreli na neko temperaturo, ki je npr. višja od temperature reducenta, začne pri določeni temperaturi njegova površina reagirati s C02. Za to reakcijo se na površini porablja toplota in to toliko več, čim hitreje poteka reakcija. Tako se poleg toplote za ogrevanje reducenta porablja še toplota za potek kemičnega procesa in postaja tako hitrost poteka reakcije odvisna od hitrosti dovajanja toplote, ki je potrebna za kritje toplote za potek endotermne reakcije. Vsaki temperaturi C02 odgovarja tako določena temperatura površine, ki je odvisna od razlike med v časovni enoti dovedeno in porabljeno toploto. Pri višjih temperaturah npr. poteka reakcija C02 + C = 2 CO vse bol j hitro in porablja vse več toplote. Zato se površina reducenta hladi, prav tako pa ostaja sredina koščkov reducenta bolj hladna kot je površina. Iz tega sledi, da se bo hitrost reakcije redukcije C02 regulirala sama in potekala pri bolj ali manj konstantni temperaturi reakcijske površine. Ta pa je odvisna od pogojev, v katerih poteka reakcija in od vrste reducentov, oziroma od njihove reaktivnosti. Redukcija C02 s trdnimi reducenti poteka na sledeč način: a) C(gr) + C02(g) ^ C(gr). 0(ads) + C0(g) b) C(gr) . 0(ads) -> C0(g) C(gr) + C02(g) ^ 2 C0(g) Reakcija a) je reverzibilna, reakcija b) pa je ireverzibilna1 in odločilna za hitrost potekanja redukcije C02. Po literaturnih podatkih poteka ta nekajkrat bolj počasi kot reakcija a)2. Pri temperaturah nad 600° C praktično ne moremo govoriti o procesih fizikalne adsorbcije (de-sorbcije )na površini trdnih reducentov. Pri teh temperaturah jo zamenja kemična adsorbcija (ke-misorbcija). Za reakcijo b) je poleg temperature odločujoča tudi velikost površine, ki jo pokriva kompleks C(gr). 0(ads), oziroma od razmerja med pokritim in nepokritim delom površine reducenta. Označimo pokriti del površine s S in nepokritega z (1—S). Hitrost nastajanja kompleksa C(gr). 0(ads)je enaka: v(ads) = K (1—S) Pco2 ka... reakcijska konstanta hitrosti nastajanja kompleksa na površini reducenta. Hitrost razpadanja adsorbiranih kompleksov pa je enaka: 'dej = kh S kb ... reakcijska konstanta hitrosti desorbcije oziroma razpada kompleksa C(gr) . 0(ads) Ko se po določenem času, pri določeni temperaturi vzpostavi navidezno stacionarno stanje, sta hitrosti obeh procesov enaki: ka (1—S)pc02 = kbS in iz tega sledi dejanska hitrost: kaPcO; dej--Z- 1 i ^a „ 1 + —Pco, kb oziroma splošno: Vdej = kdej pnC0? kjer pomeni n red reakcije. Pri relativno nizkih tlakih C02 lahko privzamemo, da je n = 1 in je redukcija C02 s trdnimi reducenti v prebitku teh odvisna le od koncentracije C02 v plinu. Pri višjih koncentracijah C02 pa je dejanska hitrost reakcije odvisna od hitrosti poteka kemične adsorbcije C02 na površini trdnih goriv in ni odvisna od njegove koncentracije. Ugotovili smo, da je za hitrost reakcije C02 + + C = 2 CO odločilen proces kemične adsorbcije, ki je vezan na velikost specifične površine trdnih reducentov. Naš namen je, da prikažemo, kako ne- —V— 750 •CIPt) -t— 900'C(P2) - —0— «350 "C IKO _ -•— I200'CtK2> —<--— 1350 'C (Kjl ' —O— 1500 'C lKil _ —o— meta! Ms kateri faktorji vplivajo na potek gornje reakcije, ki je po sedaj veljavnih normah odločilna za ocenjevanje reaktivnosti trdnih reducentov. Pri tem bomo poročali le o nekaterih lastnih izkušnjah. Kako vpliva temperatura, pri kateri razpli-njamo trdni reducent, na hitrost gornje reakcije, kaže slika l3. Slika 1 kaže, kako se spreminja sestava plinske zmesi pri pretoku 10,4 1 C02 na uro skozi 34 cm3, 16,4 mm visoko nasuto plast trdnega reducenta, zdrobljenega na 1 ... 2 mm, pri različnih temperaturah. Posamezne krivulje veljajo za lignitni premog, ki smo ga razplinjevali pri na sliki navedenih temperaturah. V sliko smo za primerjavo vrisali še podatke za običajen metalurški koks. Slika kaže da se sestava plinov pri sicer enakih pogojih izvajanja poskusov za različno pripravljena goriva močno med seboj razlikuje. Z naraščajočo temperaturo razplinjanja trdnih goriv pada vsebnost CO v izhajajočih plinih. To pomeni z drugo besedo, da postaja koksov ostanek z naraščajočo temperaturo koksanja vse manj reaktiven. Tako lahko praktično z ustreznim režimom razplinjevanja trdnih goriv (premogov) vplivamo na reaktivnost trdnih reducentov, ki nastajajo iz njih in izdelamo z ozirom na to lastnost reducente z optimalno reaktivnostjo, npr. za proizvodnjo železove gobe z določeno vsebnostjo ogljika. Reaktivnost trdnih goriv lahko prikažemo še na drug način. Namesto sestave plina po reakciji na-nesemo za iste reducente količino ogljika, ki v enakih pogojih kot na sliki 1 zgori s C02 v časovni enoti pri različnih temperaturah (slika 2). Tudi v tem primeru dobimo zanimiv snop krivulj, ki kažejo, da količina zgorelega ogljika ekspo-nencialno narašča s temperaturo pri temperaturah vse do okrog 800° C, nato pa radi pomanjkanja C02 v višjih plasteh nasutja (zaradi prepočasnega dovajanja C02 v reakcijsko cono) hitrost sicer še na- o L-Sj J Temperatura £c] Slika 1 Sestava plinske zmesi CO CO> po prehodu 10,4 litrov na uro čistega CO2 skozi nasuto plast goriva v odvisnosti od temperature in vrste goriva. — X — 750° C 900 °C— 1050 °C 1200 'C iRnn T 4 [f f i > i M i :///4 600 800 noo )0 1000 Temperaturo £c] Slika 2 Količina, v atmosferi COj, zgorelega ogljika (vg/h) v odvisnosti od temperature. rašča, vendar relativno počasneje, kot pri nižjih temperaturah. Tak potek procesa je tem bolj izrazit, čim bolj reaktivno je gorivo. Kako se spreminja hitrost reakcije C02 + C = = 2 CO od temperature koksanja, kaže tudi slika 3. Ugotovili smo, da je reaktivnost trdnih redu-centov lastnost, ki pove, kako hitro ti gore v atmosferi C02 (oz. H20). Zato na sliki 3 pravzaprav primerjamo trdne reducente po reaktivnosti pri temperaturah med 700 ... 1000° C. Klasičen način določanja te lastnosti pa poteka pri 950° C, kot sledi iz sledeče serije poskusov. Reaktivnost trdnih reducentov smo določali tako, da smo prevajali pri 950° C skozi kvarčno cev s premerom 16 mm, v katero smo nasuli 34 cm3 trdnega reducenta, zdrobljenega na 1 do 2 mm, 10,4 litra C02. To pomeni, da smo določali reaktivnost pri določeni temperaturi in v natančno določenih pogojih. Reaktivnost smo izračunali po enačbi: % CO R = .100 o/o C02 + 1/2 % CO Tako po Koppersu izračunane reaktivnosti imajo lahko pri popolni pretvorbi C02 v CO najvišjo vrednost 200. Vrednost za reaktivnost smo določili iz petih zaporednih meritev, ki si slede vsakih 10 minut, in izračunali srednjo vrednost. Ta srednja vrednost je številčna vrednost za reaktivnost trdnega reducenta. Na sliki 4 smo izbrali nekaj rezultatov merjenj reaktivnosti za reducente, ki se med seboj močno razlikujejo. »Polkoks«, izdelan iz velenjskega lignita je močno reaktiven in se približuje vrednosti 200. Na drugi strani pa so v spodnjem delu diagrama običajni metalurški koksi z reaktivnostjo med 50 in 60. Med temi vrednostmi so koksi, ki so izdelani iz mešanic premogov, ki se razlikujejo po starosti 200 130 180 170 160 150 140 130 ct 120 110 0 100 D 0> 90 u- 8U 70 60 50 40 ?0 L L 1 j> ——. N "" >- C D j— B — "Z - __ - Ar, Kr-"-- r Al 70 40 50 700 800 900 1000 1100 1200 1300 1400 1500 Temperatura koksanja [°cj Slika 3 Odvisnost hitrosti poteka reakcije CO2 + C = 2 CO (v g Ch) od temperature razplinjenja lignita in temperature redukcije. 20 30 Cas [min] Slika 4 Reaktivnost nekaterih trdnih reducentov po Koppersu. (nastanka), to je iz premogov z različno formirano stopnjo grafitizacije osnovne strukture. Koks, označen z B, je izdelan npr. iz 65 % koksarniškega premoga in 35 % rjavega oziroma lignitnega premoga. Koks C je prav tako sestavljen in sicer iz 60 0/0 črnega in 40 % lignitnega premoga, v koksu D pa je 90 % koksarniškega in 10 % lignitnega premoga. Čeprav je bila tehnologija izdelovanja koksa pri vseh koksih približno enaka, (razen pri polkoksu) vidimo, da so bolj reaktivne komponente (mlajši premogi) obdržale svojo večjo reaktivnost tudi v mešanicah. Zato je v prvi meritvi reaktivnost teh koksov relativno visoka, nato pa pri vsaki naslednji pade, dokler na primer pri koksu D ne dobimo reaktivnost običajnih metalurških koksov. S C02 torej najprej reagirajo najbolj reaktivne sestavine koksa. Šele, ko te zgore začno reagirati manj reaktivne sestavine. V takih primerih srednja vrednost petih meritev, kot to običajno delamo, ne more dati pravilnih rezultatov. Vendar pa da ta način merjenja dobro reproducirane vrednosti za kokse, izdelane iz približno enakih premogov. Metalurge zanima tudi obnašanje (reaktivnost) reducentov pri temperaturah, nižjih od 950° C. Od tega je namreč odvisen potek redukcije v zgornjem delu plavžnega jaška. Kako se spreminja vrednost za reaktivnost s temperaturo kaže naslednja slika 5. Pri 1000° C je ta vrednost skoraj 200, za vse pri poskusih uporabljene kokse. Reducenti se tudi med seboj bistveno ne razlikujejo. Pri 900° C pa je razlika med reducenti že večja. Močno pade reaktivnost trdnih goriv, razplinjenih pri višjih temperaturah. To more odločujoče vplivati na potek direktne redukcije v plavžnem jašku. Če izločimo vpliv reduktivnosti rude na sestavo plinske zmesi 200 180 160 HO 120 100 0 •I 80 1 41 Cfc 60 40 20 0- —1000 \ V \ ' 900 j - \ \ X \ N 850 I 800 -ar-1_700 600 700 900 1100 1300 1500 Temperatura boksanja Jjc] Slika 5 Vpliv temperature koksanja in temperature, pri kateri poteka redukcija COi na reaktivnost. C0/C02, ki je potrebna za njeno redukcijo, lahko vzamemo kot kriterij iza oceno reaktivnosti trdnega reducenta razmerje med CO in C02 v reakcijskih plinih oziroma njih sestavo po reakciji C02 + + C = 2 CO, pri kateri seka ravnotežne krivulje sistema Fe-O-C4. Tako je npr. redukcija hematitne rude pokazala podoben vrstni red v sestavi plinske zmesi C0/C02 za v prejšnjih serijah uporabljena goriva, kot jih kaže slika 1 (slika 6). 1000 — 900 o1 800• o 700 o. E 600 500 s metalurški koks 0 1500 °C a 1350 'C • 1200 °C o 1050 °C + 900 °C X 750 °C * lesno oglje 40 60 [%C0j Slika 6 Redukcija hematitne rude — sestava plinske zmesi CO/CO2 pri direktni redukciji s po reaktivnosti različnimi trdnimi reducenti. Medtem ko se začne pojavljati v plinski zmesi CO pri redukciji z metalurškim koksom pri okrog 800° C, kar pomeni, da se je začela v pogojih poskusov pri tej temperaturi direktna redukcija, so se temperature začetka redukcije pri bolj reaktivnih gorivih pomaknile k nižjim temperaturam, v našem primeru vse do 600° C. Najbližja ravnotežni krivulji C0/C02 je pilnska zmes, ki nastaja pri redukciji z lesnim ogljem. Tak način prikazovanja reaktivnosti trdnih goriv je vsekakor bolj realen od klasičnega, ker kaže njihovo reaktivnost v neposrednem stiku z rudo, posebno še, ker imamo danes na razpolago naprave za avtomatično regulacijo režima ogrevanja reakcijskega prostora in neposredno določanje spreminjanja mase vzorca med redukcijo. Na drugi strani pa lahko avtomatično zapisujemo analize reakcijskih plinov oziroma kisikov potencial v reaktorju s pomočjo kisikove sonde3. SKLEPI Reaktivnost je ena od karakterističnih lastnosti trdnih reducentov. Osnovna kemična reakcija, na kateri slone skoraj vse metode za njeno določanje, je C02 + C = 2 CO. Pri popolni pretvorbi C02 v CO je vrednost za reaktivnost 200 in ima v tem primeru reducent največjo možno reaktivnost. Na sestavo plinske zmesi po prehodu skozi nasuto plast reducenta in s tem na reaktivnost vpliva med drugimi faktorji tudi temperatura, pri kateri razpli-njamo premoge. Višja ko je temperatura razpli-njanja nekega premoga, manj reaktiven je njegov koksov ostanek. Poleg te temperature vpliva na reaktivnost tudi stopnja »formiranja« grafitne strukture premogov, ki jih uporabljamo za »koksa-nje« (geološka starost premogov). To lepo kažejo poskusi določanja reaktivnosti pri 950° C, v katerih smo ugotovili, da ostanejo komponente mlajših premogov tudi po koksanju bolj reaktivne kot komponente iz koksarniških premogov. Zato tudi odpove za tako sestavljene reducente klasičen način določanja reaktivnosti v atmosferi C02 pri 950° C, ki je izračunana iz povprečja petih zaporednih meritev. Metalurga predvsem zanima reaktivnost teh reducentov pri različnih temperaturah, ne samo pri 950° C. »Reaktivnost«, tako kot jo izražamo sedaj, se namreč s temperaturo za različne trdne reducente močno in različno spreminja, kar pa lahko močno vpliva na energetski in kemični režim procesov v peči. Drug način določevanja reaktivnosti, o katerem prav tako poročamo in se nam zdi bolj logičen, je zasledovanje spreminjanja sestave reakcijskih plinov ob neposrednem stiku trdnih reducentov z rudo. Raziskave so dale zadovoljive rezultate. Vsakokratna vsebnost CO v reakcijskih plinih pa pokaže do kolike mere je pred poskusi napredovala direktna redukcija železovih oksidov pri določeni temperaturi. Meritve so zelo enostavne, saj lahko sestavo plinske zmesi zasledujemo kontinuirno z ustreznimi analizatorji ali pa kontinuirno določamo s kisikovo sondo kisikov potencial v reakcijskih plinih. Literatura: 1. Ergun S.: »Kinetics of the Reactions of Carbon Dioxide and Steam wtth Čoke«, Bureau of Mineš, Bulletin 598, 1962. »Kinetics of the Reactions of Carbon Dioxide vvith Car-bone«, Jour. Phys., Chem. 60, 1956 2. O. A. Esiin, P. V. Geld: »Fizčeskaja himija pirometailur-gičeskth processov«, čast I., Metaillurgizdat, Moskva 1962. 3. Dobovišek B., B. Koroušič, N. Smajič: »Študij prenosa mase med plinskim medijem in ikondenziranimi fazami ter raznih premen v njih«, Poročilo MI, Ljubljana, julij 1972. 4. Dobovišek B.: »Direlktna redukcija železovih oksidov in reaktivnost trdnih goriv«, Rudarsko-metaluršiki zbornik, št. 1, 1971, 88 do 100. ZUSAMMENFASSUNG Die Reaktionsfahigkeit ist eine von den charalkteristi-schen Eingenschaften der festen Reduktionsmittel. Die chemische Grunidreaktion, an welcher fast alle Verfahren fiir die Bestimmung der Reaktionsfahigkeit beruhen, ist C02 + C = 2 CO. Bei der vollkommenen Umwandlung von CO2 in CO ist der Wert der Reaktionsfahigkeit 200 und hat in diesem Fall das Reduktionsmittel die grosstmogliche Reaktionsfahigkeit. Die Zusammensetzung der Gasrni-schung und damit die Reaktionsfahigkeit beim Durchgang durch die Schiittschicht des Redulktionsmittels wird unter anderen Faktoren auch von der Temperatur der Kohlen-entgasung beeinflusst. Je hoher die Temperatur der Kohlenentgasung (Verkokung), desto kleiner ist die Reaktionsfahigkeit des Koksriickstandes. Neben dieser Temperatur beeinflusst die Realktionsfahigkeit auch der »Graphitisierungsgrad« der Kokskohlen welche verkokt werden. Das Zeigen die Versuche der Reaktionsfahigkeits-bestimmung bei 950° C, wo wir festgestellt haben, dass die Komponenten der jiingeren Kohien auch nach dem Verko-ken realktionsfahiger bleiben als die Komponenten der Kokskohlen. Deshalb versagt fiir so zusammengestelite Redulktionsmittel das Iklassische Verfahren der Reaktions- fahigkeitsbestimmung in der CO2 Atmosphare bei 950° C, vvelches ein Durchschnitt aus fiinf hintereinander folgenden Messungen darstellt. Den Hiittenmann interessiert vor allem die Reaktionsfahigkeit dieser Reduktionsmittel bei verscbiedenen Temperaturen und nicht nur bei 950° C. Die Reaktionsfahigkeit wie sie jetzt ausgedriiakt wird, andert sich mit der Temperatur fiir verschiedene feste Reduktionsmittel sehr stark, wass die Energiewirtschaft und chemische Processe im Ofen stark beeinflussen ikan-n. Eine andere Art der Reaktionsfahigkeitsbestirnmung ist die Verfolgung der Zusammensetzung der Reaflctions-gase bei dem unmittelbaren Kontakt der festen Reduktionsmittel mit dem Erz. Die Untersuchungen haben ziufriedenHStellende Ergebnis-se ergeben. Der jederzeitige CO Gehalt in den Reaflctioms-gasen zeigt in wieweit wahrend der Versuche die direlkte Reduktion der Eisenoxide bei einer bestimmten Temperatur fortgeschritten ist. Die Messungen sind einfach, den die Gaszusammensetzung kann mit entsprechenden Analizatoren kontinuirlich verfolgt werden, oder es wird kontinuirlich der Sauerstoffpotenzial mit einer Sauerstoff. sonde in den Reaktionsgasen bestimmt. SUMMARY Reactivity is one of the characteristic properties of solid reducing agents. Basic chemical reaotion used by nearly ali the methods is CO2 + C = 2 CO. In complete transformation of CO2 into CO the reactivity number is 200 and the reducing agent has the greatest possible reactivity in such a čase. Gas composition after the gas flow through the packed bed of the reducing agent, and thus the reacti-vity, are allso influenced by the temperature at which coals are distilled. The higher is the distillation temperature the less reactive is the coke. Besides, also degree of formation of graphite structure in coals used for coking influences the reactivity. This is clearfly indicated by the determina-tion of reactivity at 9500 C whfch shows that components of younger coals remain more reactive also after coking than there are the components of the coking coals. Therefore the standard way of determination of reacti-vity in CO2 atmosphere at 9500 C evaluated frorn the ave-rage of five consecutive measurements is not applicable for such composed reducing agents. The metallurgists are mainly interested in the reactivity of thdse reducing agents at various temperatures and not only at 950° C. The reactivity of various solid reducing agents determined in the present way is highly and changin@ly dependant on the temperature, and thus also energetic and chemical conditions of processes 'in the furnaces are highly influenced by the changing reactivity. The second way of determining the reactivity is study of changing the composition of reaotion gases after di-rect contact of solid reducing agents and the ore. The in-vestigations gave satisfactory results. Everytime CO con-tent in the reaction gases shovvs to which extent the direct reduction of iron oxides at a certain temperature progre-ssed during the esperiment. The measurements are very simple as the gas composition can be continuously ana-lyzed by corresponding analyzers or oxygen potential in the reaction gases can be continuously determined by an oxygen probe. 3AKAK)qEHHE XapaKTepHoe cbohctbo tbepabix pacKHOAHTeAeii 3to hx peaKTHB-HOCTb. rtOMTH BCe MeTOAbI OnpeAeAeHHH peaKTHBHOCTH OCHOBblBaiOTCa Ha xHMHqecKoft peaKUHii t. e. CO2 + C = 2 CO. Ilpn iioahom npeoSpa-30B3HIU0 CO2 B CO BeAOTHHa peaKTHBHOCTH 03HaqeHa c im^poii 200. B 3T0M cAyqae pacKHCAiiTeAB HMeeT caMyio Ayqmyio peaKTHBHocTb. Ha cocTaB ra30B0ft CMecH npH nepexoAe HUHpyeM. ^eM Bbime TeMn-pa ra3HHKauHH KaKoro ah6o yrAH, TeM HHJKe paKTHBHOCTb ero ocTaTKa, t. e. KOKca. KpoMe TeMiT-pbi Ha peaKTHBHOCT BAHaeT TaiOKe CTeneHb »c(>opMHpoBaHHH« rpaHTHO!i CTpyKTypbi yrAa K0T0p0ra ynoTpe6AaeM aah »KOKCOBa-HHa'. 3to xopomo noKa3biBaK)t onuTbi onpeAeAeHHa peaKTHBHOCTH npH 950° H. Ha yrAax npH KOTOpbix yCTaHOBHAH, hto ohh coAepjKaT KOMnoneHTM yrAefi 6oAee MOAOAbix npOHCxo5KAeHHH; no KOKCOBaHHlO hx peaKTHBHOCTb AyHine ne m peaKTHBHOCTb KOKCOBaAbHbix vrAeii. Il03T0My npH TaKIIX paCKHCAHTeAeH npH OnpeACAeHHH peaKTHBHOCTH noAvnaeM, KorAa ripHMeiiaeM »KAaccnHecKHH« cnoco6 onpeAeAeHHH, t. e., b aTMOCepe CO2 npH TeMn-pe 950° U, HcnpaBHALHLie pe3yAb-TaTM. KaK cpeAHaa BeAHHHHa 6epeTCH pe3yAbTaT nara nocAeAOBa-T6AbHbIX H3MepeHHii. MeiaAAvpra rAaBHHM 06pa30M HHTepecyeT peaKTHBHOCTb TaKHX pacKHCAHTCACH He TOAbKO npH TeMn-pe 950° U ho TaKJKe h npH Apyrnx TeMn-pax. PeaKTHBHOCTb, b CMUCAe KaK ee Bbipa>KaeM Tenepb, npH pa3AHMHbIX TBepAbIX paCKHCAHTeAeH HHTeHCHBHO H pa3AITOHO H3MeH- aeTCH, MTO KOHeHHO MOJKeT BAHHTb Ha 3HepreTHieCKHH H XHMHHeCKHH peacHM nponeccoB b nemi. Apyroii cnocoS onpeAeAeHHH peaKTHBHOCTH coctoht b npecAeAO-BaHHH H3MeHeHHa coCTaBa peaKTHBHbix ra30B npH HenocpeACTBeiiHOM KOHTaKTe TBepAbIX paCKHCAHTeAeH C PVAOH. HcCAeAOBaHHfl AaAH noAo>KHTeAijHbie pe3yAbTaTbi. Ka>KAbitt, 0TAeAbH0 noAyHeHHMH pe3yAb-TaT cOAepjKaima CO B peaKTHBHbix ra3ax B cboio omepeat noKa3bi-BaeT ao KaKoii Mepe noABHHyAacb AnpeKTHaa peAyKKHH okchaob aceAe3a npH onpeAeAeHHoft TeMnepaType. H3MepeHHH oqenb HecAOJKHbi. CocTaB ra3a onpeA.eA»eM HenpepbiBHo c cooTBeTCTByiormiMH aHaAH-3aTOpaMH, h ah ate npH nOMOUJH 30HAa KHCAOpOAa b peaKTHBHbIX ra3ax HenpepbiBHo onpeAeAaeM KHCAopoAHbift noTeHHHflA.