Leto IL
PsgfBics plata«# * pitotet
mg	Linblfana,	sreda	15.	decembra	1920.
Stev, 285,
Cene po poiti:; acsloleto .Hlf— zb pol leta . 8 M*— ra četrt leto . H 2N-Z91 itlESKE. . B r— Za ^|ubl}ano nrentm TV
U InnOTitm mesete! S IT—
Uredništvo la upreta r
Kopitarjeva ulica it P
Gredo. telefBB itm &
Possm-ssna itevlSIco 6© vin«
Mmnmsm BMBmm Posamezna Številka 60 vin.
Odstop deželne vlade.
Ljubijana, 15. decembra. Glasom hrzo-Wvkc ministra za notranje zadeve, ki je došla na predsednika deželne vlade, )Q de-®isija deželnega predsednika dr. Brejca kr poverjenikov dr. Verstovška, inž. Ser-B®ca in Jakoba Jana sprejeta.
Vodstvo deželne vlade in predsednice posle je ministrski svet do nadaljnjega Poveril profesorju dr. Leonidu Pitamicu. ]
Posle odstopivših poverjenikov bo pa do nadaljnjega upravljal po činu najvišji urad* nik dotičnega poverjeništva, in sicer:
poverjeništvo za nk in bogočastje: vladni svetnik Skaberne;
poverjeništvo za javna dela: gradbeni ravnatelj Klinar;
kmetijstvo: dvorni svetnik Vertačnik,
Bo| v konšiif uanSl.
®aiuosfoSu5 v desnolrraSsMti vrstats, — Komimfs«! in social* demokrati fllasuieSo s demoliratS. — Vesnšč proii katoliškim
Slovencem in Bnrajevccm.
Konstituanta, ki se je v nedeljo sešla,
^oji v znamenju boja zoper poslovnik in v znamenju boja zoper centralizem. Proti Poslovniku z znano prisego in proti centra-vodijo poslanci Ljudske stranke °ster boj. Pridružili !*> se jim že tudi drugi Poslanci, ki hočejo avtonomijo. Dosedanja v|ada je odstopila. Sedaj se dela druga *lada iz nove večine.	j
Jugoslovanski klub, v katerem so po- j slaiici Ljudske stranke, ostane v ostri opo- ; jlciji proti vsaki vladi, ki bi hotela nositi f nam belgrajski centralizem, kakršnega ®°^eio liberalcu
Izmed Slovencev je edino-le Ljudska s^3uka odločno nastopila proti centralizmu in proti liberalcem, ki so na Slovenim sicer pogoreli, ki pa so na Srbskem * Pomočjo bank dosegli precej mandatov.
Samostojni kmetje, ki so toliko slepili ljudstvo, so včeraj vsi skupaj šli v de-^okraski blok. Vodil jili je njihov pravi v°ditelj in poslanec dr. V o š n j a k , znan ^obodomiselni mož.
Socialni demokrati so v ponedeljek v zbornici glasovali z demokrati ter s tem Pokazali, da so še žive vezi, ki vežejo libe-**doc bankirje s socialno demokracijo.
Komunisti, ki so v ponedeljek delali hudo opozicijo proti neljudskemu po-slovniku, so včeraj v odseku za verifikacije glasovali z bankirji in pomagali demokratsko bankirskemu Pečiču, da je bil izmoljen za načelnika odseka. Tudi to je ire-j*a pribiti. Komunisti glasujejo za vladno kapitalistično stranko!
Za katoliške šole v Vojvodini. Včeraj Jugoslovanski klub imel sejo o razmetan ^slovanskega kluba o političnem položaju
v Vojvodini. Svoje izjave so podali poslanci dr. Tunič, Blažko Rajič in dr. Sudare-vič. Odšle so tri depntacije v ministrstvo za prosveto, za vero in k ministrskemu predsedniku. Protestirali so proti samovolji ministrstva prosvete, ki je uvedlo cirilico v ljudskih in srednjih šolah kot edino pismo; nadalje, ker se zapostavljajo bu-njevaški učitelji in radi pouka veronauka na srednjih šolah. Pri ministru Pribičeviču so bili dr. Tunič, dr. Mandič in Rajič. Pri-bičevič je izjavil, da on ni izdal nobene tozadevne naredbe; ako se je kaj takega zgodilo, so to napravili podrejeni organi. Pri Vesniču so bili dr. Korošec, Sudaranič, Evetovič. Vesnič se je izgovarjal na Pribi-čeviča. Jugoslovanski Klub bo celo stvar spravil pred konstituanto.
Vesnič sili ljudstvo pod druge države!
Ko je včeraj bila deputacija Jugoslovanskega kluba radi katoliških šol v Vojvodini pri Vesniču, sc jc ta izjavil tako-le:
v Če Bunjevci niso zadovoljni, tedaj naj gredo pod Mažarsko!«
Tu nam prihaja na misel, da se je Vesnič ob času Koroške katastrofe, ko so Slovenci zahtevali od belgrajskc vlade več odločnosti, izjavil:
»Čc Slovcnci niso zadovoljni, naj gredo pod Avstrijo!«
Če ministrski predsednik tako govori, jc znamenje, da mu ni nič na državi.
Potem se ne čudimo, da se tako vlada. Pribijemo, da je Vesnič najhujši sovražnik katoličanov, da ima ženo — ju-dinio in da jc vnet prijatelj demokratov.
Dve milijarda dobička aa račun delavskih
plač
■ b ameriških listov posnemamo slede-poročilo, ki kaže vso brezvestnost. Ua-Prtalisina v Ameriki.
amerj-ko-
V/ashington. Delavski oddelek an vlade je prišel na dan s Statistiko, po so ameriški delodajalci profilirali, ka-?ar eq delavcem povišali plače. V kolikor mogel delavski oddelek vlade proraču-°a*i iz podrobnih podatkov so zaslužili ^eriški tovarnarji in industrijalci v enem jetU približno nad dva tisoč milijonov do-!,afiev samo s tem, ker so zvišali cene svo-toJi izdelkom, ko so se izgovarjali, da je ^'išanjc potrebno, ker so sc plače povile. Za vzgled daje vlada en sam primer.
jo značilen za vse druge. Pred nekaj ®*®6eci jc vladni odbor dovoli] železnicam, ?a rv?5ajo plača svojim uslužbencem. Vseh *-le,zniškib uslužbencev jc 1,828.772. Čc bi Vsi ti delavci naredili poln čas dela in če Sc vs?m plača po novih plačah, ki so bile *?išane, tedaj bi uslužbenci dobili 558 mi-.ionov 180 tisoč 134 dolarjev plače. Toda ?cleznice so zahtevale 626 milijonov do-*Tiev povišanja od vlade in so tudi do-
bile, radi česar je očitno, da so železnice na ta način spravile v žep 74 milijonov dolarjev, kar bo ekstra dobiček za delničarje na račun delavskih plač. Toda to še ni vse. Železnice vsepovsod odpuščajo delavce od dela, in če bodo odpustile 15 procentov delavcev, znese to za kompanije ponovnega dobička 84 milijonov dolarjev na leto. Torej bodo naredile železnico skero ISO milijonov dolarjev čistega dobička na leto samo iz delavskih plač. (n če se prišteje k temu dobičku enake dobičke drugih kompanij, znesejo te vsote več kot dva tisoč milijonov dolarjev, za kateri denar je narod opeharjen pod pretvezo zboljšanih delavskih plač.
Tako poročajo ameriški listi. Dve milijardi dolarjev pomeni v naši valuti najmanj 290 milijard kron. Ko bi dobiček, ki so ga na račun delavcev napravile v Ameriki le železnice v enem letu, razdelil med vse Slovence enakomerno, bi vsak Slovenec. majhen ali odraščen, dobil 200.000 K. To jc kapitalizeraf
pokojnina za črnogorskega
KRALJA.
, IDU Belgrad, 14. dec. (ZNU) Dane« seja ministrskega sveta, ki je trapa od desetih do trinajstih. Na tej seji sc k. odredila apanaža za bivšega kralja Ni-j1 *Q, ki je več kot 50 let vladal Črno goro kraljico Mileno. Apanaža znaša 300 ^oč francoskih frankov, na leta*
ALBANIJA IMA TUDI ARMADO!
LDU Korča, 14. dec. (ZNU) Albanska vlada je sestavila tri polke, ki so garnizi-rani v Skadru, Tirani in Korči. Polki, ki bodo sestavljeni iz 20 do 25 letnih vpokli-cancev, bodo vpoklicani po novem letu. (Tako se tudi mah igrajo armado, kakor so se učili pri velikih.)
Oblika države In katoličan!.
To vprašanje je postalo perečo iu važno danes, ko je v Bolgradu zbrana konstituanta, ki ima nalogo, ustvariti za našo državo novo ustavo. Pravice in naloge konstituante so ugotovljene že v pojmu konstituante same. Toda te njonc pravico in naloge so zabeležene m sprejete od zastopnikov Slovencev, Hrvatov in Srbov v znani spomenici »Narodnega Vijoča* v Zagrebu, odobrene od tedanje srbske vlade in potrjeno od regenta Aleksandra. Te znane stvari povdarjamo zato, ker beremo v ponedeljkovi številki mariborske .-Straže*: članek, ki zastopa drugačno mnenje. Člankar je mnenja, da konstituunta >nima dolžnosti, podirati staro državno stanje v Srbiji.c In ker je v Srbiji monarhija, jo mora konstituanta sprejeti. Tedaj je člankar >Stražec naziranja, da zn Srbijo in za Srbe ni merodajna konstituanta, marveč mora Srbija biti merodajna za konstituanto. To pa je seveda nezdružljivo z nalogami in pravicami konstituante. Dejstvo jo. da ima konstituanta pravico in dolžnost, ustvariti novo ustavo, da ima tudi pravico proglasiti republiko. Co se bo to pravico po-služila, to odvisi od večine.
Druga stvar pa jo vprašanje, ki ga je načel Člankar »Straže«, ali ljudska stranka sme sploh imeti' republikanski program. Člankar je >monarhist Petra Knradjordjoviča«, kakor se sani nazivlja. Iz te njegove osebne lastnosti je razumljiva njegova mržnja do republike. Nis:' pa še z« to pravilna njegova izvajanja. On pravi, kakor pravijo to domalega vsi demokratični monarhisti, da >sedanja Angleška je monarhija, toda ena najbolj demokratičnih držav na svetu.c Kes je, da so Angleži na glasu kot demokrati. Toda tudi tu je pojem demokracije le relativen. Prava demokracija izključuje vsako silo ter upošteva iu spoštuje ljudsko voljo. Le vprašajmo se, kako Anglija spoštuje ljudsko voljo Ircev. V takozvanih zapadnih demokracijah stoji vlada plutokracije, denarnega plemstva — kapitalizma. Angleški kralj je prav tako njegov reprezeutaut kot predsednik meščanske francoske republike/ Angleškega kralja pravice so morda na papirju majhne. Toda moč angleško dinastije je v njenih tradicijah, ki niso pisane. Sicer pa Jugoslavija še dolgo ni Anglija. In veliko vprašanje je, če bi svobodua Švica pod kako dinastijo bila sploh mogoča.
Ne zdi se nam pa politično modro in pa tudi ne lojalno, če člankar o zaupuikih ljudske stranke, ki so meseca novembra leta 1918. proglasiti republikansko zahtevo, piše na sledeči način: >Lepa hvala, da bt meni, ki sem bil republikanec za blagopckojnega Franca Jožefa, možje, ki so bili morda takrat monarhisti, predpisali, da ne smem biti monarhist za kralja Petra Karadjordjeviča.«: Da tako piše katoliški list proti katoliškim možem, je treba z vso ostrostjo in odločnostjo obsoditi. Čc »Stražin« člankar piše o zaupnikih Ljudske stranko, češ da >še niso imeli izkristalizirane jugoslovanske ideologije,« se zdi človeku, kakor-do bi Or. Žerjav postal sotrud-nik tega lista. .»Jugoslovanska ideologija ■ je demokratska, liberalno - nacionalistična fraza, ki s katoliškim pojmovanjem države nima nič skupnega. Iz celega članka odseva miselnost človeka, ki je brez dvorna pobi raznih .-nacionalističnih ideologije, ki so mu pa nazori katoliških pisateljev o obliki države popolnoma nepoznani. Nepozuauje krščanskega naziranja zvoni iz vseh stavkov tega članka. Pri tem udarja na katoliški Coni runi v Nemčiji in na :. pa, ti to popolaro*. v Italiji. Prvega imenuje s lakaja Hohenzollerneev ', drugo pa za > lojalno udano savojski hiši. « Ta gospod, ki je spisal za '.-Stražo? omenjen članek, je v svoji > ideologi ji« čisto pozabil, da se je Cen-trum še lotos z vso silo postavil po robu monarhističnemu puču, da jo bil Ceutrum v vodnih bojih % Hohenzollernci, posebno t Viljemom, da je Viljem vedno govoril »o črni iu rdeči nevarnosti«:, kar pomenja, da jc enako sovražil katoličan« kot socialdemokrate. Cen-trum je bil v Nemčiji skozi desetletja edina stranka, ki je pobijala imperializem iu kolo-nijalno politiko Viljema; stranka, ki je podpirala Poljsko v boju zoper Hohcnzoliernsko protipoljsko politiko. In krščanska kultura in politično gospodarsko in socialno delo v Con-tnimu moro in j« »a vse katoličane ge vedno
IMSM
vzgled, kako morejo katoličani v javnosti delati.
O italijanski >partilo popolaroc, ki je pa
znana, da je izmed vseh katoliških strank najbolj socialno-radikalna, pa piše »Civilta Cato-1 i c a: meseca junija letos, da -ni monarhistična in da monarhijo le trpi.« Tudi hi je pokazal člankar svoje nepoznan je.
Mi ae ne moremo baviti z vsemi podrobnostmi, ki jih je navedel člankar, opozarjamo le na načelo, ki jo proglašajo katoliški učenjaki in očetje glede državne oblike. Že od Tomaža dalje volja za katoličane načelo, da je o vprašanju državne oblike merodajno le p 1 o S n o dobro <. (bonum commune), Če je za ljudstvo v dušnem in telesnem oziru bolje, ako ga vlada kralj, naj bo kralj, če je pa za splošni blagor boljša republika, naj bo republika. To je načelo katoličanov,, ki se bere tudi v spisih dr. Mahniča, dr. Kreka in dr. Ušeuičnika. To vprašanje za .katoličane no sme biti predmet spora, ker vse to je le relativne važnosti. Glede važnosti je:, splošno dobro. Naj prečita člankar v tem oziru delo »Bachem: Staatslejcicon«:, kjer bo našel opredeljeno to vprašanje iu pa tudi vprašanje napačnega nacionalizma, ki je izvor imperializma in militarizma. Kar bodo poslanci kršč. strank v konstituauti ukrenili, to bouo morali ukreniti pod vidikom splošnega dobrega iu ne pod vidikom kake meglene ideologijo. Ko bi se člankar ravnal po tem načelu, uo bi bil tako zaverovan v bajno dobroto sedanjih razmer, da ga ne skrbi niti militarizem iu niti imperializem, ko pravi, da so čez to ne moremo >prevoč razburjati, ker ga v naši. državi nimamo.« Resnično življenje mu govori drugače.	■	.
Zalo je to velika zmota, ki pa je toliko večja, ker danes po svetovni vojski le ljudstvo čuti jarem militarizma mnogo bolj ko.kedaj poprej. Današnje razmere se ne dajo primerjati s starimi, ker je svetovna vojska premaknila socialno strukturo družbe ter s toip tudi razgibala socialne sile množice, ki , se prej niso zganile. S tem dejstvom mora računati vsakdo, pa najsibo konservativni ali pa jugoslovanski ideolog. Za katoličane pa moro to biti še posebno važno, ker od umevanja ali neumevanja ljudskih stremljenj zavisi tudi usoda katoliškega iu krščanskega socialnega preporodu med jugoslovanskim ljudstvom.
Pustimo prazne ideologije, ki so plod raznih nacionalističnih struj, oprimi mo se pa dela pod vidikom večnoveljavnik krščanskih načel za obči blagor ljudstva. To naj bo merilo za delovanje katoliških mož v javnosti
10. kongres nemških
strokovnih organiza-+* «>
Clf.
Essen, dne 26. nov. 1920.
. Anima naturaliter Christiana —■ v svojem bistvu je duša krščanska, kakor du*a posameznika, tako tudi duša celega naroda in duša človeštva. Vse strenUienie, vse leoprnenje v svojem jedru zdravo, je krščansko; na voditeljih jc, da to podzavestno težnjo krščanske duše usmerijo po jasnih, konkretnih potih tja, kamor hoče. Tako giblje naše stoletje velika sila socializma, v svojem bistvu zdrava, od brezvestnih ljudij pa mnogokrat usmerjena tja, kjer ni rešitve. In‘ mnogokrat je ljudska težnja zvedena po naši lastni krivdi na pogubna pota brutalnega malerijaUzma, ker ji ne priznamo mesta pod okriljem krščanstva. In vendar je Kristus visel na križu tako razpetih rok, da je objemrj ves svet — tako široko mora biti po; ono kr-5 ščanstvo: nima meja kot le o\’ let jih je dal Bog v svojih zapovedih, ) h stavlja njegov glas v naši duši in uveljavlja v svoji Cerkvi. In zato krščanstvo tudi ne pozna meje ne vezi v gospodarskih oblikah in družabnemu redu kot le eno: etiko in moralo. Tako široki so vidiki in vsi ljudje, ki hočejo rcsnico, imajo prostora v teh me* jah. In v to veliko in široko okrilje krščanstva gre jo vsi oni, ki v brezmejni prevzetnosti nc skušajo rušiti zavestno Boga samega; in to je vse ljudstvo v svojem ko* prnenju za Kristusom, čeprav le podza-vestnoj
Tako tava ljudska duša, v svojem te-* ženfei zvedena na kriva pota, ki n$u ,v cm-
Stran 2
»Večerni Ust«, dne 15. deeemHra 1920.
štev. 283.
niei nio blizu; in ko spoznava prevare, koleba v svojem iskanju in na zavedno krščansjkih možeh je, da ji pokažejo jasno ono, za čimer v nejasnosti teži; Krista in pot do njega in vanj.
Tako je v dobi velike revolucije, ko je stiral nemški narod peklenski jarem kapitalizma in militarizma, iskal v malcrijali-stičnem socializmu — Kristusa. Človek je iskal svojo vrednost in svoje dostojanstvo v materijalizmu, ki uči, da ni Boga in ki pravi, da se je človek razvil le iz narave. Nujna posledica tega nauka, na katerega je zidal Marks svoje proletarsko gibanje socialne demokracije in svoj svetovni požar komunističnega manifesta, pa je ta, da se nikdar ne more postaviti človeka kot gospodarja narave, ker je po tern naujku le njen izrodek in njen hlapec, Le če in je Bog človeka ustvaril in mu dal v uporabo vse dobrine zemlje, le to dejstvo mu daje pravico do vseh njegovih socialnih zahtev. Zato je vsaka pravica v človeški družbi mogoča le v zmislu krščanstva in sploh ni socializma brez aili proti krščanstvu,
Nad temi neizprosnimi dejstvi se je morala tudi na Nemškem zrušiti socialna demokracija s svojega vse odrešujočega prestola, ker ni bila in ni mogla biti v stanu, udejstviti to, kar je obljubljala delavnemu ljudstvu; ker ni pravice brez večne Pravice, in ljubezni brez večne Ljubezni in ni Kristusa — proti Kristusu.
In tako je vstala na Nemškem velika armada krščanskih bojevnikov; medtem ko so nasprotne strokovne organizacije razpadale, je krščanska delavska organizacija rasla: 1. 1912. so štele nemške krščanske strokovne organizacije še 350.000 članov, danes pa štejejo že čez 1 milijon
250.000	članov. In ko so se 20. novembra zbirali delegati teh stotisočev delavcev na svojem 10. kongresu v Essen, niso s ponosom in velikim zaupanjem gledali vanje samo ti tisoči in tisoči; ves nemški narod je gledal v Essen, prevaran po onem vsezveličavnem socializmu, kot ga je učil Marks in so ga hoteli udejstviti njegovi nasledniki, ker so dve leti skušali njegove krvave dobrote.
Ko so se zbirali delegatje iz cele Nemčije — čez 400 iz vseh krajev! — v krasno okrašeni dvorani mestnega doma v Essenu, so vrele neštete množice, da slišijo smernice, ki jih bodo dali delegatje svojim strokovnim organizacijam, vse te množice v živi veri, da tu v Essenu v znamenju krščanskega pokreta vstaja zarja v težki moči nemškega naroda.
In niso bili varani. Če so zrli v Essen polni upanja, zre danes nemški narod le še s podvojeno vero v krščansko organizacijo; essenski dnevi so pokazali, da krščanska strokovna organizacija polno pojmuje svojo nalogo, ki jo ima danes vršiti, ko je ona poklicana, da vstvari bodočnost vsemu nemškemu narodu in državi sploh.
Kongresu je prdsedoval minister Ste-gerwald, ki je imel prvi referat o razmerju krščanskega delavstva do življenjskih vprašanj nemškega naroda sploh. (Njegov govor prinesemo v izvlečku v prihonji številki.) O nemškem gospodarstvu v preteklosti in sedanjosti je poročal strokovni tajnik in poslanec Hirtsiefer. Vršila so se v naslednjem še razna predavanja o delavskem razmerju, o vzgoji strokovnega naraščaja itd. Poslednje je predaval priljubljeni in neumorni organizator glavni tajnik dr. Brauer o krščanstvu in socializmu (materialističnem.) Tako globoko in jasno je razvil ideje krščanstva, ki edine so porok za pravico in zadovoljstvo v človeški družbi. (Njegovo predavanje bomo prinesli v celoti.)
Vsi oni tisoči, ki so zrli te dni v Essen, kjer zborujejo njihovi delegatje, in vsi milijoni nemškega naroda, ki so z iskrenim upanjem gledali v Essen, so zrli s polnim upravičenjem.
Odslej imajo iniciativo v vsem delavskem in s tim posredno v vsem državnem pokretu — krščanske strokovne organi-lacije.
V	temi tavajoči, za lučjo koprneči so vstali v krvavi revoluciji, Kristusa so hoteli — brez Boga, v materijalizmu in njegovih socialističnih naukih: danes pa se zbira nemški narod na Golgati, v širokem objemu Križanega, s trdnim upanjem na —■ veliikonoč.
Ljudstvo najj plačuje?
Znano je, da se je ministrski svet posvetoval o ustavnem načrtu, ki naj se predloži ustavotvorni zbornici v razpravo. Vsak minister je povedal svoje mnenje. Pri lem je prišlo posebno do ostrih na-sprotstev med dr. Korošcem in dr, Kukovcem, ki je zagovarjal skrajno centralistični načrt, medtem ko je dr. Korošec k posameznim točkam vladnega ustavnega načrta vedno zahteval, da se spremene v smislu programa Slovenske ljudske stranke in v kolikor tega ni dosegel, da se njegove zahteve stavijo na zapisnik in pred-ože ustavotvorni skupščini.
Zanimivo je* kakšne predpotopne go-'ostasnosti je zahteval dr. Kukovec, Ko se „e govorilo o volitvah v pokrajinske zbore*
tedaj je predlagal napredni dr. Kukovec volitve po — volivnih možeh, kot so bile nekdaj, ko so prišli v zbornico sami liberalni advokati in kapitalisti.
Hud dvoboj med dr. Kukovcem in dr. Korošcem se je vnel radi ljudskega šolstva. Centralistični ustavni načrt predlaga, da prevzame ljudsko šolo edinole država v svoje roke. Zlasti pri nastavljanju učiteljev ne bi imeli stariši nobene besede. Ko je dr. Korošec odločno ugovarjal proti temu, je bil dr. Kukovec mnenja, da v tem ni mogoče nič popustiti, kvečjem toliko, da država prepusti občinam stroške za šolska poslopja — za zidavo in vzdrževanje.
In s to stranko so šli v Bclgradu samostojni kmetje, ž njo so glasovali socialdemokrati, ž njo so glasovali včeraj tudi komunisti. Lepa družba! Ljudstvo naj plačuje in molči ter voli liberalce, samostojne, socialdemokrate in komuniste!
Le še tako dalje!
Komunistični nemiri
na Češkem,
LDU Praga, 14, decembra. (Dun. KU) Orožništvo in policija je danes stražila poslopje zbornice, Ko je kmalu po začetku seje ministrski predsednik vstopil v zbornično dvorano, je pri komunistih nastal velikansk nemir. Ko je ministrski predse i-nik odšel na govorniško tribuno, da poda izjavo, se je hrup ponovil. Komunisti so se prepirali s poslanci čeških meščanskih strank, ki so se zavzemali za ministrskega predsednika in ploskali njegovim izvajanjem. Od govora ministrskega predsednika se ni slišala skoraj nobena beseda. Hrup je trajal do konca, govora. Predlog, naj se prične debata o vladni izjavi, je sprejela vsa zbornica. Pri govorih češkega komunista Skalaka in češkega socialnega demokrata Nemca se je zopet pričel nemir. Vodja nemških socialnih demokratov, poslanec Czech, je najprej izrazil svoje obžalovanje radi konflikta v češki socialno-demokratični stranki ter obsojal nato izredne naredbe vlade. Zahteval je, da se te naredbe takoj prekličejo. Izjavi! je, da njegova stranka ne sprejme na znanje vladne izjave. Ko je češki agrarcc Udržal poudarjal, da se morajo zakoni vpoštevati, se je v imenu nemške parlamentarne zveze izjavil poslanec Lcdgman proti vsaki diktaturi.
LDU Praga, 14. decembra. (Dun, KU)
V	Mostu (Briix) je splošne stavka zahtevala prve človeške žrtve. »Narodni Listy« javljajo, da so komunisti v Mostu imeli davi zborovanje, na katerem so govorili tudi člani osrednjega akcijskega odbora komunistov iz Kladna. Po ljutih napadih na vlado so govorniki izjavili, da se bo vojaštvo dalo brez drugega razorožiti. Govornik je pozval navzoče, naj zasedejo javna poslopja. Nahujskana množica je odšla k poslopju političnega okrožnega zastopstva, ki ga je stražilo vojaštvo. Poskusilo se razorožiti vojake. Ko je demonstrant hotel vojaku iztrgati pu.ško iz rek, ) se je dalo povelje k streljanju. Pri tem je bilo pet demonstrantov ubitih, osem pa ranjenih. Kakor javlja »Češko Slovo«, so komunisti v Libercih razdelili med vojake letake, kjer se vojaštvo pozivlje k uporu. Osebe, ki so razdeljevale letake, so bile aretirane.
Socialdemokratki
proletarec.
Češki komunistični list »Rude Pravo« piše:	»G. Tušar (voditelj čeških social-
demokratov) je kupil za na pot v Egipt blago za obleko za 28.000 čehoslovaških kron. To je zanimivo v treh ozirih; naj-prvo, kar proletarec Tušar lahko kupi sebi in svoji ženi za 28.000 K blaga, medtem ko si drugi proletarci niti žakljevine ne morejo kupiti; potem, ker socialni demokrat Tušar tako gosposko more živeli, da si more dovoliti izdatek 28.000 K za potovalno športno obleko; nazadnje pa je najzanimivejše dejstvo, da je g. Tušar ta veliki nakup napravil v nar. soc. zadrugi, čeprav ve, da imajo njegovi sodrugi-krojači tukaj tudi svojo zadrugo in da to zadrugo upravljajo pristaši desnice (njegovi). Tudi v delo je dal obleko drugim, ne sodrugom krojačem, da se ne bi pristaši pohujšali. Krasna palača, avtomobil, ministrski dohodki in potovanje v Egipt v luksuznem vozu to je ideal politike soc. demokrata Tušarja.« — Tako piše komunistično glasilo. Pri teh idealih češkega socialno-demokraškega voditelja se jugoslovanski proletarec živo spominja sodruga Kristana.
Čevljarska otat v oe-v varnosti.
(Iz Tržiča.)
Uvoz čevljev iz inozemstva, osobiio uvoz luksusuega obuvala, ki je na videz lepo, v resnici ga slabe kakovosti in tnalo trpežno, jo
prizadejal domači čevljarski obrti občuten, ako ne smrtonosen udarec. Čevljarji no morejo vsled vedno rastoče cene usnja konkurirati s tujim blagom in tudi radi tega ne, kor ne morejo dati pod ceno svoje mnogo solidneje in trpežneje blago. Naše tovarne, ki prežavljajo nekaj stotin delavstva obojega spola zadnji čas lo po malem delajo. Blaga imajo nakopičenega po shrambah, ker ga ne morejo oddati. Povpraševanje po njem je malenkostno. Ako bo šlo tako dalje, bosta morali največji tovarni Kozina in Matly končno ustaviti obratovanje. Taisto velja tudi za druge manjše obrate. Posledice bi bile v tem slučaju nedogledne. Kairo in s čim naj se potem preživlja delavstvo in njihove družine. 2e sedaj zasluži delavec ob tej vedno rastoči draginji komaj toliko, da se more pošteno preživeti. Kaj potem ? Živ ne more in tudi noče v zemljo. Čevljarski mojstri, iD teh je v tržiškem okraju par stotin tudi le malo proizvajajo, ker ni odjemalcev in tudi čevljarskih potrebščin primanjkuje. Ce so si nekateri iz prejšnjih boljših časov prihranki nekaj novcev, so jih, oziroma jih bodo kmalu porabili. Sicer pa poskrbi že davčna oblast, da jim pobere ne samo vse prihranke, temveč tudi ves zaslužek. Ker imajo nekateri čevljarski mojstri še par pomočnikov in vajencev, bode tudi te doletela ista usoda kot tovarniškega'delavca. Ako se ne bodo razmere prav kmalu obrnile na bolje, se je bati najhujšega. Zato ob enajsti uri poživljamo poslance in vlado, naj se zganejo in čim preje skličejo prizadete faktorje na razgovor o sredstvih, kako odpomoči preteči nevarnosti. Gre za eksistenco na stotine delavskih družin.
KaplIalisH ppota delavcem v Ameriki.
Ameriški listi poročajo:
John L. Lewis, predsednik ameriške unije premogarjev, se je izjavil:
Gotovo je, da bo prihodnji dve leti imelo organizirano delavstvo Amerike najtežje skušnje za svoj obstanek. Vsepovsod opazujemo znamenja, ki nam pričajo, da bodo morali zbrati delavci vse svoje sile in pametno vodstvo, da ne omagajo v boju. Po celi deželi so se zedinili oni delodajalci, ki so neizprosni sovražniki organiziranega dela, da začnejo s skupnim bojem. Nobenih tajnosti ni več o tem. Dnevno se poroča o načrtih, ki jih kujejo zoper unijske delavce. Vsa energija velikih kapitalistov se bo zedinila v tem gigantskem boju. In kadar se združi tako ogromna sila v enem cilju, tedaj se morajo unijski delavci zavedati, kaj pomeni to. Prihodnji dve leti bo sledil najsilnejši napad na unijske delavce. Vsak poizkus, ki je ie mogoč, se bo naredil, da se prežene unijske delavce iz tovaren in nadomesti z neunij-skimi delavci. Obenem se bo delavcem, oziroma delavskim unijam odrekel dosedaj priznani princip obravnave z delodajalci. To pomeni, da morajo delavci vzeti, kar jim dajo plače kompanije, ne da bi imele staviti unije kake prctipredloge ali zahteve. Že sedaj so delodajalci odprto pogazili avtoriteto, ko sc niso zmenili za poriv predsednika Zedinjenih držav, ki jih je pozval, da se sestanejo z zastopniki premo-garskih nnij in znova obravnavajo glede unijskih plač v okrajih trdih premogovnikov. Predsednik Wilson nima danes nobene besede več, ker mu mogotci in denarni veljaki ne pustijo ničesar ukreniti, pač pa sc deloma očitno norčujejo iz njegovih odredb. Premogarski, jekleni trust in Srust za blago in obleke so trusli, ki imajo slcoro največ delavcev zaposlenih. Ti trije so združeni sedaj za očiten boj proti unijam. Trusti se zanašajo na republikansko vlado, da jih bo v vsem podpirala. Delavske plače v prihodnjih dveh letih se bodo znižale občutljivo. To se deloma že izpolnjuje. V stoterih tovarnah Amerike so postavili lepake, v katerih naznanjajo lastniki, da bodo zaprli tovarne za nedoločen čas, če uslužbenci ne sprejmejo manjših plač.
£ves& med too^ševllki Ir ameriškimi! trissti.
Ruska boljševiška vlada je odstopila nekemu kalifornijskemu velekapitalističnemu sindikatu za dobo 60 let izkoriščanje -100.0G0 angleških milj zemljišča v Sibiriji. To zemljišče predstavlja ogromne zaklade v rudah in šumah, ribolovu in plodnosti nepreglednih njiv. Vse te zaklade bo kalifornijski kapitalist roparsko izkoriščal tekom 60 let. Rusija ho dobila za te svoje zaklade: 5000 lokomotiv,
50.000	vagonov, 2 milijona ton tračnic, 10.000 areoplanov, 50.000 dinamo- strojev- 2000 motornih čolnov, 500 parobrodov, 1,000.000 plugov in 10 milijonov ton oglja. V ostalem pa ho smel ruski delavec služiti ameriškemu kapitalu kot. obratno sredstvo in predmet izkoriščanja. Tako . daleč so Rusijo 'spravili bolj-ševiki. Pod prejšnjim režimom je ruski delavec garal domačemu kapitalizmu, komunisti so ga zdaj z zemljo vred prodali ameriškim trustom.
Sirite Ježerai list" !
] Zagovorniki oderuhov.
!	I
Povsod po svetu padajo cene in ; kje bodo kmalu na. višini, kot so bile pf j vojsko. Ljudstvo blaga ne mara kupoval
i ampak čaka, da bodo cene še nižje. BfoB1 je veliko, kvari se, zato so pričeli kapi®' listi vpiti, da bodo prišli na boben, Če žtC stvar tako naprej. V naši državi tega PJ' danja cen še nismo deležni, upamo p®i j® se bo tudi pri nas začelo. Ta spretne® na svetovnem trgu mora biti za nas lc_ra*‘ veseljiva, nasprotno pa to ne da spah je* goslovanskim kapitalistom in raznim ve* rižnikom.
»Slovence« z dne 1!. decembra 1’ jc zapisal te-le pametne besede: Niso B« še dovolj odrli; že to jim jc preveč, sploh še dihamo.	.
Zato kličejo verizniki v liberalnem ' tru« z dne 5. decembra (št. 91) vsa ob * stva od biriča pa gori do konstituante, na vsak način preprečijo kapitalistom Bjjj verjetno in nepojmljivo gorostasnost, da morali iti. s svojimi cenami enkrat M*® navzdol, člankar v liberalnem »Jutru« P5' je konsumenta, ki je s svojo pasivno* povzroči! padanje cen, z »netrezno mas®*' Po mnenju lega liberalnega lista sedanje cene stati vsaj tam, kjer so » dozdaj, »ker konsolidacija (ureditev) žavnih razmer zahteva... da ta ne sme biti bliskovit, nenaravno lZS L od konsumeniov. — Bodoči naš parla®e se mora z vso resnostjo lotiti vPra naših cen. da ne bo preobčutljivih potf®9 nih sunkov.«	<	,.J
Tako torej! Naša novoizvoljena zakonodaja naj si umaže svoje prste in razno verižniško, takozvano trgovsko bankirsko družbo, da ne izgubi tudi lc,sfi da od milijonov in milijard, ki so jih lZS,. šali iz bednega iu do kosti izmozgani ljudstva. Upajmo, da jim v sedanje® P3, lamentu ne bo šla pšenica tako v kl&*jl kot v narodnem predstavništvu nesre2ue»J spomina. — Ta obogatela družba bi sel®
zadnje vsled prisiljenega znižanja cen
ni t
ne pomišljala prositi za državno podpol , Ne dvomimo, če bi bil urednik »Jutra«*® Kramar še trgovinski minister, da bi I«T resnici tudi dobili.	&
Kako negospodarsko postopa jugoslovanska velika trgovina, razvid1® iz suhega poročila ravno iste Štev®* -Jutra«, da hočejo n. pr. naši sladkorni^ varnarji pri blagu, ki jih stane 50 milij°o0'l zaslužiti nič manj kol 75 milijonov k*®! Seveda potem ni čudno, da plačujemo sl®* kor po 68 kron, v Trstu na stane # kanski le 17 kron. In to vkljub neverj®® visokemu kurzu (vrednosti) dolarja! N® šo domačo moko plačujemo po 17 krofo obetajo nam še višje cene, v Trstu pa “L biš lepo moko iz daljnje Amerike za 12.
50 vin, kilogrami V Gorici kupiš n. pr>
ob'
leko ali rokavice ravno za polovico ce^f. nego v Ljubljani. Tudi čevlji so tam za “ , brin 200 kron pri paru ceneji kot pa f nas. In to dobra roba, ne pa, kakor h° v ljubljanski »Jugoslaviji« nekdo kcnS, mfenta pregovoriti, da jc to blago ®aCJ vredno ali sploh zanič. To prepustite 1 kupcu: če bo goljufan, bo šel drugič k v3® in sc za to ni treba razburjati, — kef r imate slabo vest. odtod tč bridke solzc r| nenadna skrb za konsumenta. Ljudje, “ prihajajo iz Primorja, pripovedujejo, ds r* čunajo trgovci v Italiji da bodo tam cej1 v najkrajšem času zopet še znatno pad®' Tudi naše pijavke bodo morale slediti,^! saj vendar nismo obdani s kitajskim zido®
—	Proč z bojaznijo, da tega ali onega bla% ne bo! »Jutro« v omenjenem članku izrCc' no poudarja svetovno nadprodukcijo, * je nastopajočo konkurenco »s svojimi 8®* bimi posledicami«, — namreč za žep« govskib. in bančnih magnatov
In ta družba, ki tako piše, hoče zopt vladati to državo!
SeciaMslIčnil poskusi*
Nedavno se je v Bernu vršila tridrt®^ na konferenca tistih socialističnih strah*1' ki ne pripadajo ne bruse!jsko-londonsld j® ne moskovski III. internacionali. Koo*c< renca je bila posvečena prvim priprava® za obnovo vsesplošne socialistične int®f' nacionale, ki naj bi združila v sebi cel°* kupni socialistični in komunistični PB°l« tariat. Na minoli konferenci so določ* predvsem čas in kraj 2a bodočo veli®1 konferenco (vršila se bo na Dunaju bod®' čega februarja), poleg lega pa ugotovl® temeljne misli za združitev proletaria®! Tu pravi manifest, da mora mednarod11 proletariat nasproti protirevolucionarh®' mu imperializmu zapadnih držav post*1' viti svojo Lastno socialistično svetovno P°' litiko, drugič da ne londonska, ne mosko^ ska delna organizacija ne more voditi letarske svetovne akcije proti iraperiah* mu, ampak da je za to treba nove zdr® žrtve, ki bo na temelju Marsovega na'M obsegala ves proletariat. Tej združitvi h-m postavi temelj bodoča konferenca na Df1 naju. Na bernski konferenci je sodeloval sedem socialističnih strank; svojega slopnika so imenovali tudi Američani ® Leli. Kolikor je doslej gotovo, se priW
žUq
nacionale: nemški neodvisni socialisti, angleška neodvisna delavska stranka, Švicarji, češkonemški socialisti, ruski menj-šcviki in avstrijska, socialna demokracija. Socialisti so se v Bernu lotili težkega dela, da iz posameznih kosov delavske edinosti, ki so jo sami razbili, zlepijo novo edinost. To se jim ne bo posrečilo, a ec bi jim trenotno tudi uspelo, skladnih glasov enkrat razbite socialistične gosli ne bodo več dajale. Proletariat se bo moral polagoma prepričati, da mu v znamenju Marxovega nauka, ki je zasnovan na sovraštvu, ne bo nikdar vstala prava, trajna sreča in da le trati svoje moči za tuje cilje, ko služi marjuzmu. In vrnil sc bo k tistemu, ki je svoj nauk naslonil na ljubezen — k Kristusu. Razvoj na Ruskem nam to potrjuje.
Bomfoe po&afo.
Divji nacionalizem je ustvaril novo obliko boja: fašiste. Ti so italijanska iznajdba, ki pa bi jo radi vpeljali tudi pri nas.
Laški fašisti so nacionalistični teroristi, ki bi radi s terorjem vladali vse javno življenje. Ta teror je posebno velik v Trstu in v Gorici. Iz Gorice poročajo:
V teku enega meseca imamo že tretji atentat z bombami, izvršen od strani te ultrapatriotične organizacije. V nedeljo, dne 12. t. m,, se je tržaški republi-čanski športni klub »Edera« podal v Gorico, da proslavi nekega padlega republi-čana v Podgori. Tam je bil govor, nakar so republičani, spremljani od godbe, se podali v Gorico, kjer se je v društvenih prostorih njihovih goriških tovarišev vršil sprejem. Okoli 1. ure popoldne so prišli pred dom fašisti, ki so od republičanov zahtevali, da snamejo republičansko zastavo, ki jc visela raz balkon, Republičani se niso udali in so potem šli na športno igrišče; proti večeru pa na postajo, da sc odpeljejo v Trst. Tu jim je godba zaigrala še republikansko himno. Kar naenkrat se začuje detonacija, vpitje, stoki, panika, Fašisti so bili vrgli med množico dve bombi, od katerih sc ena k sreči ni razpočila, Ranjenih je bilo nič manj kot trideset oseb, nekaj, med njimi en karabinijer, težko. Goriško prebivalstvo, ki je, kakor znano, zelo spodobno in mirno, splošno z ogorčenjem obsoja dejanja laških nacionalistov. ki zastrupljajo celo javno življenje.
To so sadovi nacionalistične gonje v Italiji!
PollUine nevBco.
-j- Kamnik. Komunistična organizacija in nje delavstvo. Marsikdo izven Kamnika misli, da morajo kamniški komunisti delati za delavstvo, ker je baje še njih organizacija še tako močna. No pa se moti. Vse njih delo stremi v tem, da dobe kolikor mogoče več članov za svojo organizacijo. Drugače vse polno zlatih obljub, pa ne znajo v dejanju nič storiti. Kot zastopniki najskrajnejšega radikalizma ne morejo niti toliko narediti, da bi preskrbeli delavstvu in sploh proletarskemu stanu v Kamniku potrebnih stanovanj. Dogajalo se jc, da ko so hodili delavci prosili za sprejem v Perovsko tvornico in so bili tudi sprejeti, da je bil komunistični zaupnik takoj pri njem", da naj se pri komunistih organizira, kje bo stanoval, kje spal to zaupnika ni brigalo. Tako se jc dogajalo, da so morali ti verni sodrugi večkrat spati pod milim nebom. Danes omenjamo samo to dejstvo, toda priti hočemo na dan še z drugimi stvarmi, ki bodo lepo orisale ljubezen so-drugov do delavstva.
-j- >Arbeiterzeitung o volitvah v Jugoslaviji. Dunajska > Arbeiterzeihmg: priobčuje daljši dopis o volitvah v Jugoslaviji. Navaja uspehe in nagiaša, da so komunisti dobili največ glasov ravno v najbolj zaostalih pokrajinah, kjer ni bilo drugih opozicionalnih strank. Dobili so torej glasove vseh nezadovoljnih elementov, ki pa drugače o socializmu in komunizmu nimajo nobenega pojma. O izidu volitev v .Sloveniji pravi dopisnik: > Najzrelejši politični značaj kažejo volitve v Sloveniji. Tam so je razvila žo moderna slika. Na splošno, pravi dopisnik, je izid volitev v kon-stituanto v Jugoslaviji pedal zvesto sliko notranje zmede in pokazal vse težave, ki jih bo morala ia država na poti do svoje politične konsolidacije premagati. Volitve so dokazale, da sta dve leti reakcionarne notranjo politike državo oslabili in spravili v nevarnost misel narodnega edinstva. Bodoča vlada bo prevzela precej razdejano dedščino in sc bo morala v polni meri zavedati zgodovinske odgovornosti, ki jo bo prevzela. — 0 komunistični in socialistični frakciji v kotoštituauti pravi do-psnih: >Komunistično frakcijo vodi nova generacija mladih, zelo mladih politikov, ki pa j utegnejo biti izven svoje organizacije komaj i znani. Frakciji bo najbr/.jo stai mi čeiu dr. j Sima Markovič, kateremu so je baje že pred ; vojno posrečilo, da ic branil anarhistični sin- j Likal‘/cm proti marksizmu. Peščica socialnih j demokratov (socialpatrioti najslabšo vrste) pa ; utegnejo šteti devet mandatov. Izmodreni po j izkušnjah v začasnem narodnem predstavni- j i-tv n, se utegnejo vrniti na pravo pot sociaii-lično razredne politike." Kakor se vidi, dopisnik svojih «»oi le ne pozna popolnoma,
4- Avstrijski socialisti za ločiter za-j Rona. Avstrijski socialni demokrati so zo-j pet začeli boj za ločitev zakona. V ložili so j v narodnem cvetu predlog, v katerem za- I j htevajo uvedbo civilne poroke in ločljivost i tudi katoliških zakonov. Predlog sta pod-; pisala socialistična poslanca Sever, ki je ; že doslej dajal dispenze ločenim katoliča-j nom, in Adelajda Popp. Usoda predloga '■ jc odvisna edinole od velikonemških po-j slancev. Krščanski socialci so mnenja, da j si bodo velikonemci tudi topot premislili, i hoditi po kulturnobojni kostanj za socialne j demokrate.
-t- Nedemokratični demokrati. Naši de-j mokrati ho grozno nevedni ljudje, kar je zopet I dokazalo današnje > Jutro r, katero pravi,' da | bi se vsa Evropa smejala, če bi imela Ljub-j ijana svoj poseben parlament in poseben k»-t binet, ki se bo lahko igral dvoboj z belgraj-j skim kabinetom. Res, smešna je nevednost ; naših demokratov, kateri niti tega ne znajo, da imajo r Uniji posamezne države velikansko samoupravo, da imajo veliko samoupravo posamezne države v Nemčiji iu v Nemški Avstriji, da imajo angleške kolonije velikansko samoupravo, katera jc omogočila tudi moč Anglije. Centralizem pa je najreakcionamejši ostanek solnfnega kralja Ludovika XIV., ki je privedel do padca monarhije v Franciji in ki je koncem konca upropastil tudi bivšo monarhijo Habsburžanov. Če se ne bo držala naša država, bodo tega krivi reakcionarni naši laži-demokrati, kateri v svoji zabitosti posnemajo najreakcionamejši vladni način absolutistov Ljudevika XIV. in Jožefa II.
-j- Znamenja ob Bosporu. Carigrajski dopisnik »Reichsposte« poroča pod tem naslovom o dohodu razbite Vranglove armade v Carigrad. Beda na 120 ladjah, ki so pripeljale Vrangla in begunce, je nepopisna. Umirajoči najdejo komaj toliko prostora, da se morejo ob smrti stegniti. Za vso to strašno bedo nosi odgovornost in skrb edinole Francija. Angleži nočejo imeti s celo stvarjo nobenega opravka in angleške ladje v Črnem morju so odklonile sprejem Vranglovih vojakov. Tudi Italijani, ki so si znali v Carigradu pridobili največ simpatij, ne skrivajo, da smatrajo Vranglov poraz za svojo korist. Turki in Grki se pa očito škodoželjno posmehujejo. Francija je ostala v Carigradu in orientu popolnoma osamljena in Turek, ki je še pred kratkim francoske narodne praznike praznoval kot svoje lastne, ničesar bolj ne sovraži nego Francijo. Kemal paša stoji kot zmagovalec pred vratmi Carigrada. Dopisnik zaključuje: »Bodočnost evropskega vzhoda se riam kaže v motnem svitu vstajajoče nove viharne dobe. Svetovna vojna Vzhodnega vprašanja ni rešila in jc starim sporom dodala še novih, nevarnejših. Poleg j Turčije bo Evropi jemalo sapo armensko, kavkaško in maloazijsko vprašanje, da o Rusiji niti ne govorimo. Velika drama še ni končana, morda je bila le prvo dejanje,«
Dnevna n mrke.
— Ob smrff škofa dr. Antona Mahniča. Ko sta včeraj brzojav in telefon razširila vest, da je v Zagrebu umrl škof dr. Anton Mahnič, je to nailo globok odmev v vseh katoliških srcih Jugoslavije, Vse naše organizacije so takoj sklicale žalne seje, na katerih so sklenile, poslati na pogreb nepozabnega probuditelja krščanske zavesti v Slovencih in Hrvatih čim številnejše deputacije. Jugoslovanski klub, naši Orli in druge naše ustanove pošljejo svoje zastopnike, da izkažejo velikemu pokojniku zadnjo čast. Tudi JSZ bo na pogrebu, zastopana. Pogreb se vrši v soboto ob 9. uri dopoldne in bo tako našel večni počitek v bratski hrvatski zemlji eden največjih Slovencev in Jugoslovanov — škof dr, Anton Mahnič. Večen mu spomin med nami!
— Komunistično nasilje, h Trbovelj nam poročajo: Komunist Lebar je v soboto dno 11. decembra popoldne nahrulil mirno ua delo idočega rudarja Hribovšeka: 3ti si tudi pri social patriotih c in ga po kratkem prerekanju zabodel z nožem v prsi tako globoko, da so ranjena tudi pljuča. Zdravniki nimajo dosti upanja, da bi ozdravil. Ko so Lebarja odpeljali orožniki, je vzklikal: »Komunisti z menoj! Živio komunizemk Temu primerna je tudi domača vzgoja pri Lebarjevih. Sestra napadalca izjavlja v šoli, da je oče doma no pusti, da bi se učila katekizem, če bo pa kaznovana, bo pa že oče prišel v šolo! (namreč nad tistega, ki bi so upal njegovega otroka kaznovati). Če bodo komunifti po tej poti naprej vzgojevnli, bodo nedvomno Trbovlje uživale še boljši glas, kot pa dosedaj!
— 3* Tržiča. Zadnji ponedeljek je govoril na .sestanku v Domu g. kaplan Vropetič o Radiču in njegovemu programu. V debato so posegli Potokar, Vider in Majoršič, ki-so pokazali na zgledih Radičevo nedoslednost in demagoštvo. — Prihodnji ponedeljek je zadnje predavanje pred božičnimi prazniki in zadnje v lem letu. Prvo predavanje \ novem lotu naznanimo v tem listu. V nedeljo, dno 19. decembra se zaključi orlovski tečaj trži-škega okrožja in sicer popoldne z akademijo. Na sporedu je: Govor, nastop Orlov in Orlic ter obojnega naraščaja. — Simbolične vaje s soremlievaajem na harmoniju in petjem.
— Slovansko jezikoslovje na italijan*
| skih univerzah. Iz Rima poročajo, da sc ustanovita na vseučiliščih v Padovi in Rimu stolici za slovansko jezikoslovje.
UubilasisRo novice«
]j Jutri zvečer ob 7. uri se vrši v trnovskem župnišču javno predavanje, ki ga priredi »Gospodarsko iu izobraževalno društvo za Krakovo in Trnovo* Predava prof. dr. V. Šarabon. Vstop vsakomur prost.
Ij Božičnico pripravljajo naši uajmlajši iz Slovenske dijaške zveze (S. C.) za soboto (18. t. m. ob 7. uri zvečer v dvorani Ljudskega doma) vsem, ki pozdravljajo mlado, nastopajoče življenje, vsem, ki se žele prepričati o njihovem delu in ki hočejo poznanja — resnice,
Ij »Učenjaka« —■ veseloigro igra Slovenska dijaška zveza (S. O, Ljubljana) v nedeljo 19. t. m. ob 8, uri zvečer na Ljudskem odru. Prireditev je namenjena proslavi sedemdesetletnice pisatelja Detele in je vredna, da se jo vsakdo udeleži.
3j Seja vaditeljskega zbora 0: Z. se vrši v četrtek, dne IG. decembra ob 7. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni, III. nadstropje.
Ij Agence Centrale. Glede vesti o g. dr. .Knafliču, posneti po dunajski »Arbei-ter Zeitung«, je uredništvo vzelo na znanje njegovo izjavo o stvarni vsebini zadeve. Iz te izjave izhaja, da očitek »Arbeiter Zeitung« ni upravičen. Ravnotako je v "Večernem listu« ponatisnjeni napad »Jugoslavije« ta list sam preklical, češ da zadeva objavljeni očitek drugo osebo.
Mlad slepar, T. M., prodajalka v knjigami Schvvcntner, je ovadila, da je dne 9. decembra 1920 okoli 17. ure prinesel neki neznani mladenič v omenjeno knji-garno49 komadov stenskih koledarjev na prodaj. Zahteval je za komad 10 K. Na vprašanje prodajalke, odkod jih ima, ji odgovori, da iz Jugoslovanske knjigarne. Prodajalka mu veli, naj malo počaka, da gre vprašat g. Schwentnerja, ako jih on kupi. Mladenič je pustil, koledarje v knjigarni in pripomnil, da gre še poprej v trafiko kupit cigarete in da se vrne kasneje po denar, a se ni več vrnil. Dognalo se je, da so koledarji last Jugoslovanske knjigarne, po katere je prišel 9. dec. okoli pol 16. ure neki mladenič s priloženim listkom na ime Anton Turk, knjigar, Dunajska cesta 7, kateremu pa o vsem lem ni popolnoma nič znanega.
Morilec lastne matere.
LJUBLJANSKA POROTA.
Danes vodi porotne razprave g. dvorni svetnik Vedernjak, votanta sta gg. nad-svetnik Žužek in okrajni sodnik Avsec, obtožbe zastopa g, državni pravdnik dr. Modic. Predsednik je povedal, da bo prva razprava končana približno ob dveh, ostali dve razpravi sc bosta ob 4. popoldne nadaljevali, Ko so se odprla vrata občinstvu v dvorano, je bilo precej vrišČa, vsled česar je rekel g. dvorni svetnik Vedernjak: »Toliko Vas jc prišlo, ki mate čas, bolje bi bilo, da greste kidat sneg!« kar je povzročilo veliko veselost. G. dvorni svetnik Vedernjak je pričel nato razpravljati o sledeči zadevi:
MORILEC SVOJE MATERE.
Anton Brence, po domače Likopič iz Rakitne, se je vrnil letos meseca januarja domov iz Amerike, kjer je živel šest in pol leta. Na domu so takrat živeli njegova stara mati Jera Likovič, njegova mati Marija Brence, njegovi sestri Ana in Frančiška in brat Jožef Brence. Tone Brence, ki je prinesel do 200 dolarjev iz Amerike, jc svojo mater pregovoril, da mu je v letošnjem predpustu izročila zemljišče, sebi pa izgovorila živež. Začetkom majnika letos sc je Tone Brence oženil s Frančiško Zalarjevo iz Št. Vida nad Cerknico. Nekaj časa so se še precej razumeli, ko pa je prišla Tonetova žena k hiši, so se kmalu pričeli prepirati: materi ni hotel dajati toliko živeža, kolikor ga ji je obljubil in je bil z njo zelo surov in jo grdo psoval. Do košnje je ostal šc brat Jože doma in pomaga!, takrat sta sc tudi brata sprla in je šel Jože od hiše. Sestra Ana se jc poleti omožila in jc odnesla od hiše vse pohištvo, katero jc sama s svojimi prihranki nabavila, kar jc Toneta zelo ujezilo. Dne 13. oktobra 1920 dopoldne so bili Tone 1 Brence, njegova žena Frančiška in njego-j va 15 letna sestra Frančiška sami doma; j stara mali Frančiška Likovič in mati Ma- ' i rija Brence sta bili že nekaj dni pri nje-j gbvi sestri Ani na Bregu. Gospodinja Fran-1 ca jc zgodaj zjutraj spekla kruh, c!a sta nato z možem odšla v gozd; ko se je sestra Frančiška hotela skuhati zajtrk, ji ga gospodinja ni pustila in se je prepirala ž njo j češ, da je napravila prevelik ogenj; v prc-' pir jc posegel tudi Tone Brence, kateri je svojo sestro oklofutal. Iz gozda sta se Brencctova vrnila ob eni popoldne in je skuhala gospodinja kosilo za sebe in za > moža. Po kosilu sta se med drugo in tret-io uro .vrnili mali in stara mati domov.
Mati je hotela kuhati malo koruznih žgancev, njena hči Frančiška ji jc povedala, da ji gospodinja ni pustila kuhati zajtrka in da jo je brat oklofutal. Mali in Brence-tova žena sta sc zato prepirali, vmešaval sc jc tudi Brence, ki sc je potegnil za svo-I jo ženo in grdo zmerjal svojo mater, ki ! mu jc zato očitala, do ni njen sin. Brence j je skočil proti materi in jo zagrabil za ra-j mo, nenadoma jo jc spustil in zagrabil se-j kiro, katera jc visela na steni v veži i 1 udaril z ušesi sekire mater po glavi. Stara mati jc prijela Brenceta in ga prosila, da naj pusti mater, nakar se je Brence obrnil in udaril z ročajem sekire staro mater čez hrbet, da jc padla na tla. Mati je medtem zbežala pred sinom v sobo, za njo jc stekla njena hči Frančiška, katero je Brence zadel z ušesom sekire na levi nadlehtnici. Mati in hči sta nato v sobi tiščali vrata, da bi ne mogel Brence za njima. Brence, ki ni mogel vrat odriniti, jc udaril s sekiro po njih in je odbil tablo iz vrat. Mati in hči sta nato vrata popustili, mati je stekla k oknu, hči je pa ostala pri vratih. Brence je stekel s sekiro proti materi in jo začel z ušesi tolči po glavi. Mati je padla vsled udarcev na tla in je prosila sina, naj jo neha tepsti, rekoč: »Pusti, dosti imam!« Sin je pa zakričal nad materjo: »Kaj še nisi crknil hudič?« In je še enkrat udaril na tleh v krvi ležečo mater s sekiro po glavi, nakar je mati utihnila. Bron*, ce je nato s sekiro v roki pritekel skozi vežo pred hišo, kamor sta bili medtem pobegnili njegova stara mati in sestra Fran-! čiška, Staro mater je dohitel in s povzdignjeno sekiro zavihtel nad njeno glavo in bi jo bil gotovo zadel, če bi ne bila v tistem trenutku glave' na stran umaknila. Stara mati se je pri tem opotekla in jc pri tem padla na kup smrečja, nakar jo je Brence še enkrat udaril z ročajem sekire po hrbtu; nato je pa stekel za svojo sestro Frančiško šc kakih dvajset korakov od hiše naprej, rekoč, da mora tudi njo hudič vzeti, toda sestra je bila bolj urna in trni je ubežala. Ko je nato videl mater na tleh, v krvi mrtvo ležati, se je preoblekel in let orožnikom v Podpeč javiti svoj zločin. Brence je v preiskavi priznal, da je njegovo dejanje grdo, prav surovo in brezsrčno, dostavil je pa, da dejanje ne obžaluje, češ: »Mati jc dobila, kar je iskala.« Brenceta je zagovarjal g. dr. Švigelj.
Ob zaključku »Večernega Lista« se je še razpravljalo.
Jugoslovanska Strokovna Zveza.
VENDAR ENKRAT!
Predseclnišlvo deželne vlade nam poredi v nedeljo, dne 19. t, m, ob 10. uri do-dne enketa na deželni vladi glede krize v industriji.
Naloga tc enkete bo, da najde pot, po kateri bo mogoč izhod iz zagate, v katero je zašla naša industrija in ž njo delavstvo. Samo želeti bi bilo uspeha, ne pa tako kot se godi po navadi, da potem vse skupaj zaspi.
Mežica. Na praznik sv. Štefana se vrši popoldne shod JSZ. Vabimo člane in vse trezne delavce, da sc polnoštevilno udeležijo!
Prevalje. Dne 26. t. m., na praznik sv. Štefana se vrši shod JSZ. Poročevalec iz Ljubljane bo govoril o strokovni organizaciji in njenih nalogah. Pričakujemo obilne udeležbe iz vseh delavskih vrst. Shod sc vrši dopoldne po prvi sv. maši.
» * «
Kako „d8lafo“ hrvalskž komunist!«
Dugaresa. Nedavno smo pisali o lije-pom komunističkom gospodarstvu sa rad-ničkira novcem, te smo i kao dokaz za to priložili dva interesantna slučaja. Čuli smo, da je to bilo štatiipa.no i u Več. Listu, pa žalimo, da baš toga broja nijesmo ovdje primi! i. Ako je to samo slučajno krivnjom pošte dogodilo, nemarno ništa protiv, jer razumijemo prilike današnjeg vremena, kojc sc opažaju i na pošti, No ako su to-mu krivi čiji drugi prsti izvan pošte, o čemu imamo razloga sumnjati ■— onda sc zgražamo nad nepoštenjem onih, koji za-krivaju pred sirolinjom zlo gospodarenje nesposobnih i nesavjesnih voditelja!
U posljednje su vrijemc učestale ovdje zabave, a naravski i čisto radničke, odnosno komunističke. Komunisti mislc, da jc nakon sjajno (?) ušpjelog štrajka, u koji su natjerali radništvo, zaisto vrijedno, da se malo pozabave i razveselc! To je sad možda važnije, nego da sc urede radni-cima plače prema ugovoru od rujaa o, g. koga su njihovi vodi potpisali — premda se več odavna hvale, da če to po svom sindikalnem viječu učiniti. Ali od njihovog i obečanja, daleko je do čina! Zato su se ne ; malo presenetili, kad su vidjeli, da jc na ! intervenciju »Jug. Strok. Sveže« ovamo S došao vladin izaslanik, tc posredovao iz-' medu ravnateljstva i radništva. Stvar do-duše još nije posvema uredena, ali ima nade, da če to bili naskoro na zadovoljstvo sv ega radništvo, pa i onoga, koje se
daje voditi strašiti od komunista! late- •! rešantno je, da se ,saši komunisti u naj.no-vijc vrijemc vole nazivaii imenom, za ko j e no svoj prilici mjesu ni znali, doli se ovdje ni je culo o našo; »Jug. Strok. Svežih. Oni odsaria istupaju pred svijet pod imenom »Strukovne organizacije u Dugoiresi« — premda je poznata stvar, da se dosada znalo i govorilo ovdje samo o »komunisti-ma« i komunističkoj organizaciji. Mi ib ..alimo, ako se ve^ stide svoga imena! Možda pak to čine iz opreznosti »da se Mujo ne dosjeti!« — Svakako upada u oči, da m ertaju više ni svojih plakata samom ervenom bo jota!
* Naši su im članovi osobito trn u očima- Ni j e dosta da im se rugaju, da ih sira-še, pače i biju — več i svoje članove zalu-duju i varaju, govoreči, da »Jug. Strok. Sveža« ne vpija ništa, da »se raspada«, da -uopče i nc postoji«, da če zamalo morati svi biti samo medu komunlstima itd. Mi im to ne zamjeravamo, ali im otvoreno kažemo, da tim pokazuju samo svoju surovost i divljaštvo, u koje tjeraju i svoje članove, da radi toga pada sramota na sav pošteni radnički stalež! Za dobrobit rad-ništva se radi na drugi način, o kojem komunisti vrlo malo znadu! Neka na drugi način pokažu, kako znaju raditi za cijelo-kupno radništvo, a ne samo za pojedine vode!
Železničar.
Razkrinkani. Klic, ki je prišel od vpo-kojencev južne železnice na vse organizacije, je bil klic obupanih, klic bednih, do skrajnosti tiranih in ob robu obupa stoječih ljudi. Razmere, v katerih se nahajajo, ti ljudje, so kulturni škandal 20. stoletja ter žalostni sad strankarstva. Vodstvo P. Z. je izročilo oklic vsem organizacijam v svrho enotnega nastopa tudi aktivnih uslužbencev. Toda kar ni nikdar pričakovalo, se je zgodilo. Niti enega zastopnika nasprotnih organizacij ni bilo. Vedno smo bili vajeni slišati iz njihovih ust, kako zastopajo železničarske interese, kako se postavljajo kot zastopniki in odrešeniki proletarcev, A sedaj so vendar enkrat pokazali, kaj da so, da so strankarji do skrajnosti. Lahko pribijemo, da zlorabljajo bedo ljudskih mas, med katere spada tudi železničar, v strankarske namene. Njim ni, da se odpravi beda, da se ugodi pravičnim zahtevam, ne, ravno nasprotno! Beda se mora povečati, da postane tem večja ljudska in splošna nejevolja, čeprav ljudje od gladu umirajo. Črez žrtve do korit! Prav po Trockijevem sistemu. Če pa gotove organizacije mislijo, da se z godbo in petjem rešuje železničarsko vprašanje in napolnijo prazni želodci revnih vpokojencev, jim to radevolje prepustimo. Upokojencem južne železnice se bodo pa oči odprle, da bodo videli, kje se beseda »tovariš« podlo izrablja, kje pa je iskreno mišljena. Prometna zveza je 13. t. m. poslala enega zastopnika, ki je skupno z zastopnikom vpokojencev južne železnice zastopal interese upokojencev na merodajnem mestu. Obenem je obvestila deželno vlado in poverjeništvo za socialno skrb, in sicer zaradi tega, da se vodstvu P. Z. ne bo moglo očitati, da ni opozorilo na dejstva, ki znajo nastati, če bodo vpokojenci južne železnice izvajali konsekvence. Odgovornost za to bo padla na tiste merodajne faktorje, ki celo stvar zavlačujejo, ali pa imajo zanjo zaprta ušesa. Upokojenci južne železnice bodo o nadaljnjih ukrepih javno obveščeni, do tistega časa pa naš krščanski pozdrav!
Kdo je kriv? Dosti se je pisalo o žrtvah na Zaloški cesti, o pragmatiki itd. ter se metala krivda temu ali drugemu pred noge. Sedaj je pa vprašanje, kdo je kriv živim žrtvam, to so upokojenci južne železnice, ki so brez sredstva v najhujši zimi. Tera se bere na obrazu beda, pomanjkanje, lakota. Kdo je tisti zločinec, ki pujsli umirati na stotine ljudi in prezebati v najhujši zimi? Lahek odgovor: Strankarstvo, tista slepa strast, ki ne vidi v svojem tovarišu, kateri ne trobi v njegov politični rog, sotovariša, temveč ga pusti poginiti. To so voditelji vseh onih želez, organizacij, ki gredo separatistična pota in ne uvidevajo, da je to njih grob, da bo. do pokopali jami sebe. V tej slepi strasti, v tem lovu za korita narede napake, katere tudi naši železničarji ne bodo mogli več spregledati. Slapa strankarska strast je ob zadnji stavki zagnala sto in sto rodbin na ulico, kar ni bilo drugega, kakor politični manever za gotove gospode, da eo lahko kandidirali. Po eksistenčnih gro-beh stoterih rodbin so prišli do korit. Prav po ruskem vzorcu. Strankarska strest razdvaja in uničuje železničarje in njih rodbine, jim jemlje veselje do dela,
do življenja. Namesto da bi voditelji šel. organizacij delali duševno in vodili svoj.? elane k luči resnice, delajo razdor in če je nemnnost, ki so jo naredili prevelika, jim pa eno zaigrajo. Teda vsak .železničar bode sprevidel — ako Es ni —, da le s skupnim nastopom vseh žel. organizacij se bodo rešila vsa pereča vprašanja, ki tlačijo in more železničarski staa. Vse drugo .je laž in vsa separatistična pota le poguba vseh. Če pogledamo delavska gibanja na Angleškem, vidimo, da so še iam strnile vse organizacije, zato pa tudi izvojevalc najlepše uspehe. Sedaj, ko imajo vse žel. organizacije svoje zastopnike v novem nar-laraentu, ni težko, da se enkrat definitivno- reši železničarsko vprašanje. Mogoče in olajšano bi bilo delo, če bi se tudi pri nas strnile vse stranke v svrho enotnih zahtev. Prometna zveza je stala in stoji na krščanskih načelih, na podlagi resnice in kol zastopnica vseh zatiranih. In ker stoji na podlagi resnice, pove tudi resnic« vsem železničarjem, da le po tej poti lahko pridemo do svojih pravic; vsa separatistična pota nas bodo pa privedla le tja, kjer stoji, danes upokojenec južne železnice. Da ne boste potem pisali, kdo je kriv, kdo ni kriv; vi vsi ste krivi, ker hodite vsak svojo pot — na lovu za korita.
Tajništvo Prometne zveze se nahaja Stari trg št. 2, I. nadstropje. Celi dan odprto. Vpisnina znaša 2 K, mesečnina 4 K.
Tobačno delavstvo.
Ljubljana. Čeprav je delavstvo že davno ponovno dregalo, da dobi pravočasno še v lepem vremenu svoj premog, se njegove želje niso upoštevale. Tako ga vlačijo sedaj, ko že zima iz vseh špranj sili. A vse to še ne bi bilo najhujše. V vreče nakladajo premog moški, ko ga je pa treba nositi na tehtnico, takrat pa so delavke prisiljene, da same vlačijo Čez sto kil težke vreče in jih vzdigavajo dobesedno do krvavega. Ko so delavke prosile ravnatelja, da dovoli za to težko prenašanje nekaj moških, seveda ni bilo nobenih na razpolago. Tako je slabotna delavka prisiljena, da sama prenaša težke vreče, da ji pokajo kosti in ji krvavijo prsti. No, zato se seve nih^e ne zmeni Ko so pa dobivali gospodje uradniki in delovodje svoj premog, takrat pa sploh nobenega teh gospodov ni bilo blizu; vse so opravili zanje delavci — seve, da si kak tak gospodek ne jrani volnenih ročic ... To je skrajno brezvestno trpinčenje ženskega delavstva in. bi odločno zahtevali od obrtnega nadzorništva, da se zavzame za te delavke in prepreči težke posledice, ki jih za vsako žensko morajo roditi takšni prenapori. Če so gospodi uradništvu mogli delavci postaviti premog kar že na dom, se bo tudi za delavke, čeprav da so »samo« delavke, našlo toliko moških v tovarni, da jih bo ravnateljstvo lahko odredilo za ta posel. Kot že večkrat, bi tudi tokrat opozorili g. ravnatelja, da je v njegovo čast in v njegovem interesu, če že vendar enkrat zagrabi energično vajeti, da ne bo v tovarni toliko gospodarjev kolikor pisarjev in bo veljal za delavko prav isti bog kot pa za kakega delovodjo ali uradnika.
Ljubljana. Človek se že ne spozna, kdo ima večjo oblast: ali birič ali pa njegov gospodar. Črno na belem imamo od finančnega računskega oddelka v Ljubljani, da plačuje tobačno delavstvo z letnimi dohodki 1600 do 1700 kron trinajst kron 60 v na dohodninskem davku; draginjske doklade ne pridejo v poštev pri določitvi dohodninskega davka. Tako bi človek mislil, da }e nemogoče dejstvo, da se potem tak-: sni delavki predpiše 35 kron dohodninskega davka in ker se opira na postavke finančnega računskega oddelka in ne plača, jo — rubijo. No, in je dejstvo. Ko bi ne bilo žalostno, posebno še, ker se je dotični zarubila omara na vsoto — 35 kron, bi človek rekel, da so dotičnemu človeku, ki takšne nekorektnosti odreja, tudi zarubili
—	pa pamet. Upamo, da se stvar razjasni.
Kemični delavec.
Celje. Tukajšnja skupina J. S. Z. priredi v nedeljo, dne 17. t. m. ob 10. uri do-
f>oldne svoj redni letni občni zbor pri »be-em volu«. Vabijo se tem potom vsi člani, da se ga polnoštevilno udeleže.
Dol. Precej časa sc že vleče nase mezdno gibanje. Ne vemo kaj mislijo. Enkrat imajo ta izgdvor, drugič drugega, tako, da se stvar zavlačuje. Ako bi bila oljna industrija tako v krizi, kot jo napri-mer kovinarska, bi že človek ne zameril. Toda še v kovinarski se hitreje rešujejo vsaj vloge, ako drugo ne, tukaj pa še to ne. Prišli smo skoraj do prepričanja, da je
podjetje slabše, ako ga imajo v rokah jugoslovanski kapitalisti kot pa inozemski. Dovolj smo opozarjali, to pot pravimo zad-! cj.ič; »Storite svojo, dolžnost napratn de-! lavslvu, kakor stori delavstvo svojo na-| prani podjetju! Čakati ne moremo več!
Usuf&iT.
S Kranj. Dne 26. decembra 1*520 ob 15. | uri (3. popoldne) se vrši sestanek Zveze usnjarjev in sorodnih strok v gostilni pri »Zlati ribi«. Ker je stvar zelo važna, pridite vsi!
Čipkarica.
Dne 10. novembra 1920 so zborovali odposlanci čipkarskih skupin. Delegati so pre-motrili in odobrili pravila Osrednje čpkar-ske zadruge. Poročilo o dosedanjem razvoju čipkarskega gospodarstva in čipkarskega zadružništva je debata v marsičem resno pretresala, tako, da to zborovanje za. razvoj čip-karstva ne bo ostalo brez sadu. Na tem občnem zboru so zastopniki izvolili v odbor Osrednje čipkarske zadruge sledeče odbor-* nike: Antona K6mlanea, glavnega tajnika JSZ za načelnika in v ostali odbor Franceta Erce-ta, knjigovodja Zadružne Zveze, Antona Marin čeka, revizorja I. delavskega konzumnega društva, dr. Tomaža Klinarja, župnika v Škofji Loki in Franceta Strle, poslovodja L delavskega konzumnega društva v Ljubljani.
Pisarna Osrednje čipkarske zadruge se nahaja v Ljubljani. Naslov: Osrednja čipkarska zadruga t Ljubljani, Stri trg štev. 2, I. nadstropje. Zaupniki in skupine Čipkaric naj se obračajo v zadružnih stvareh na zgoraj navedeni naslov.
Čipkarske skupine sprejmejo te dni razposlane vprašalna pole Osrednje čipkarske zadruge. Prosi se, da odgovorijo nanje natančno in hitro. Razposlale so se tudi zaže-Ijene pristopnice k zadrugi. Nabirajte nove članice vestno in. neumorno, več ko nas bo, večjo moč bo imela Osrednja zadruga. Torej pridno na delo!
Čipkarice! Približujemo se korakoma našemu cilju! Še nekaj težkoč bo treba odstraniti, in postale bodemo samostojne delavke. Naš trud, naše delo, naše prečute noči bodo žrtvovane nam samim. Kdo nas je pa pripeljal do teh uspehov? Edino naša stanovska organizacija, naša Čipkarska zveza je bila to! Ne pozabimo tega! Oklenimo se jo še tesneje in trdnejše! Ravno tako se pa tudi oklenimo naše Osrednje čipkarske zadruge v Ljubljani. Pristopajmo k njej, v njej je naša popolna rešitev. In to hočemo imeti! čipkarica.
Služkinja.
Novoroestp. V nedelja, dne 13, decembra ob 3. uri popoldne je občni zbor s ?veze služkinje v društveni sobi. Občnega zbora naj se po možnosti udeleže vse služkinje.
Celje. Tukajšnja skupina ima dne 19. decembra ob 10. uri dopoldne občni zbor, katerega naj se po možnosti udeleže vsi člani JSZ.
3Iaribor. V nedeljo, dne 19. decembra ob 4. uri popoldne se vrši v dvorani »Narodnega doma« shod služkinj. Prizadete se ga naj v čim večjem številu udeleže. Prevladati mora zavest, da je rešitev edinole v združitvi. Po shodu se nato vrši seja skupine, na kateri se bo bolj podrobno obravnaval osnutek po-selskega reda.
POPIS PREBIVALSTVA.
V	»Službenih Novinah« št, 94 z dne 30. aprila t. 1. in »Uradnem listu« z dne 23. oktobra 1920, št. 122, je objavljena uredba o popisu prebivalstva, hiš in domače živine, ki se ima koncem tega leta istočasno in enako izvršiti na vsem teritoriju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Odveč je, da bi sc važnost lega popisa posebej poudarjala, dovolj je omeniti le toliko, da poznava številnega stanja prebivalstva ni samo potrebno za narodoslovna raziskavanja, ampak je tudi še večje važnosti za upravne namene vsake dobro urejene države.
Na noben drug način ne more država sebe bojje spoznati in biti natančno informirana o svoji velikosti in ustroju, kakor s periodičnim nabiranjem podatkov o prebivalstvu.
Za našo mlado kraljevino nima ta prvi popis prebivalstva samo pomena kot veliko kulturno delo, ki bo potomstvu zapustilo verno sliko stanja, v katerem se je naše pleme nahajalo v početku stvaritve edinstvene domovine našega troimenega naroda, temveč bo tudi seoaj dobro služil kot temelj pri izvršitvi nove državne ureditve, ker so podatki o prebivalstvu osnova za upravno gospodarsko prosvetno in sploh celokupno socialno politiko.
] _ Za izvedbo tega velikega statističnega j dela je freba intenzivnega delovanja vsel j prosvetnih družabnih stanov in najaktiv-| nejšega dela občinskih in državnih obla-| st e v.
V sled tega se jo z omenjeno uredbo določilo, da ta popis izvrže občine s sodelovanjem vseh pismenih državljanov, kateri imajo dolžnost, da na poziv občine vrše odkazaoe popisne posle, dočim je nadzorovalnim organom poverjena kontrola^ in nadziranje dola popisnih organov.
V slučaju, da v kakem kraju prebivalstvo napačno razume pomen tega popisa, morajo nadzorovalne oblasti obrazložiti pomen popisa in je prepričati, da so podatki, pridobljeni s popisom prebivalstva, splošne važnosti za vsakega, niso pa nikakor v škodo poedincev, ker se vsi osebni podatki, katere zbira statistika* obdelujejo in sestavljajo v skupinah tako, da se v statističnih tabelah osebnosti po* polnoma izgube.
Osebni podatki so tudi največja tajnost, ki se nikomur ne objavljajo in nimajo nobene zveze z določevanjem in plačevanjem davkov, vojno obveznostjo, rekvizi-cijami ali s kakim novim obteženjem in obremenjeniem prebivalstva.
Vsled v današnjih razmerah neobvladljivi*). tehničnih težkoč se je tiskanje pravil in navodil ter obrazcev za popis zakasnilo za nekoliko dni in so se radi tega morali za prehodna dela določeni roki na novo določiti in omejili.
Kljub tem težkočam se mora pri ted vztrajati, da občinski popisni odbori tudi v tako skrajšanem roku izvrše vsa pripravljalna dela, tako da se bo popisovanje samo moglo vršiti z 31. decembrom 1920.
Poverjeništvo za socialno skrbstvo«
ZAŠČITA INDUSTRIJSKE LASTNINE.
LDU Bf lgra/1, 14. decembra. (ZNU) Na« redka o zaščiti industrijske lastnine stopi v veljavo dne 28. t, m. Ta naredba bo zamenjala zakon in zakonske predpise za ozemlje naša kraljevine, ki so dosedaj regulirali zaščito industrijske lastnine. Vsi zakoni in zakonski predpisi glede reguliranja industrijske lastnino, ki so bili dosedaj v veljavi, se dne 28. decembra razveljavijo.
OTOK KRK PROSI POMOČI.
LDU Bplgr.id, 14. decembra. (ZNU) Zastopniki občin otoka Krka so poslali predsedniku konetituante v Belgradu brzojavko, v kateri prosijo za pomoč, ker prebivalstvo veliko trpi od terorja D’Ajonunzievih ardltov. sto brzojavko so poslali tudi demokratskim poslancem. Vsled tega sia minister Davidovič in dr. Kučič obiskala Nikola Pasiča in ministrskega predsednika dr. Vesniča in jima stavila predloge, kako bi se pomagalo Krčanom.
OBČINSKE VOLITVE V BELGRADU.
LDU Belgrsd, 14. dec. (ZNU) Občinski odbor je zahteval od notranjega ministra pojasnil, ali naj se vrše ponovne občinske volitve v Belgradu ali samo delne volitve. Minister je odgovoril, da sc ponovne volitve v polnem obsegu ne morejo vršiti, ker je državni svet že odobril izvolitev 15 občinskih odbornikov (7 demokratov, 7 radikalcev, 1 republikanec). Po naredbi tega ministrstva je bil suspendiran Filip Filipovič s 30 odborniki Na njegovo mesto naj se volijo novi odborniki. Kdaj naj se volitve vrše, še ni končnoveljavno odločeno. Najbrže bodo volitve dne 20. januarja t. 1.
DAVEK KOMUNISTIČNIH POSLANCEV
LDU Belgrad, 14. dec. (ZNU) Glavni
odbor komunistične stranke je sklenil, da polože komunistični poslanci 50 odstotkov svojih dnevnic v strankino blagajnico.
ARNAVTSKJ HAJDUKL
LDU Belgrad, 14. dec. (ZNU) Pred mesecem dni jc arnavtski major-organiza-tor na podlagi odobrcnja načelnika ohridskega okrožja in poveljnika 28. pešpolka pričel delo za sprejem onih arnavtskin beguncev iz naše zemlje, ki so si želeli vrniti iz Albanije v svoje vasi. Opazilo se je, da so se vrnili tudi mnogi oblastveno razglašeni hajduki, med njimi tudi zloglasna trojica Izmail Kadri, Rustem Kadri in Hadica Zejmel, katero so že zaprli.
JUGOSLOVANSKA PAROPLOVBA.
LDU Belgrad, 14. dec. (ZNU) Zastopniki našega največjega paroplovnega društva Ungaro-Croate, gg. Kopajčič, dr. Go-ruki in Benetič, so prišli v Belgrad in danes poselili ministrskega predsednika, prometnega in finančnega ministra. Društvo Ungaro-Croata se bo odslej menovalo Jugoslovensko Parobrodno Društvo,
Odgovorni urednik Jože Rutar.
Izdajatelj konzorcij »Večernega lista«. Tiska »>Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani,
vseh vrst po najnižjih cenah dobavi tvrdka
Centrala Ljubljana, . Mestni trg st. 25.