ftt. 33.
bhaja dvakrat aa tadea, in tioer v sredo in ¦olioto ob 11. ari predpoldn« ter stan« z taednirai prilogami ter a .Kažipotom* ob novem leta vred po polti   prejemana  ali v Goriol   na dom poSiljana:
Vse leto.......13 K 30 b, ali gld. 660
pol leta ........  6 , 60 .   ,    ,   3-30
Setet leta.......3 , 40 .   ,    ,   1-70
Posamične Številke atanejo 10 vin.    .
Naročnino sprejema npravnStro v Gosposki ulici fcv. 7. v Sonci v «Gorifti Bakarni« A. GabiMek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. sveder; ob nedeljah pa od 9. do It. are. Na aaraitla kres iapaalaae aaraiala« te ae adraait.
Oglasi lat paslaatlsa se raSnnijo po petft-vntah oe tiskano 1-krat 8 kr., J-krat 7 kr., 3-kra! 6*«: vsaka vrsta. VodTaafc po pogodbi. — Ve8je 8rke po prostora. — Reklame in spisi t oredniikem dela 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
V Go -:\ v soboto dne 23. aprila  1904
Tečaj XXXIV.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki nM it 7 v Goriol v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedejjah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici it 7. v L nadstr. na ievo v tiskarni.
NaroBatBo la oglase je plaeatl loeo Goric«.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništva.
Naročnina, reklamacije in droge reol, katere ne upadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le naravalltva.
»Vse aa omiko, svobodo in napredek!«    Dr. K Lami*.
„PRIMOMC"
Uhaja neodvisne od «SoSe> vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
«Sooa» in <Ftbnoreo> se prodajata v Goriol v to-bakarni Sohirars v Šolski ulioi «n Jellersits v Nunski ulici; — v Trsta v tobakaml Lavren5i5 na trga dells C
Tsjlofon it. 83. —
»Gor. Tiskarna« A. GabrSSek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal,
Jfostra maiima cnlpa
i"
u.
Vogrinec razlaga v posebnem poglavju, da pri rcnogih prevladuje preveč osebnostni moment. Mnogo jih ,;¦?, '»» čitajo le optimistične liste ter niso .pw podufieni o položaju cerirve, so pa tvdi >Mi% ki nočejo verjeti vsega -istega, kar juu ni všeč, mnogo njih pa se nahaja zopet na sijajnih mestih, in ako se jim prikloni kulta visoka oseba, pit menijo, da stoji stvar cerkve jako dobro, češ, saj visoke osebe se vedejo tako devotno proti cerkvenim dostojanstvenikom. Dobivajo naslove, se gibljejo v visokih krogih — ali ostajajo tuji velikim masam ljudstva; tu pa se Cujejo mnenja, ki se ne glase vedno v prilog cerkvi. Gibljejo se drugodi, ne zapazijo pa notranjega odpada v cerkvi, zlasti pri tisočih in tisoCih iz inteligence. Poglejmo v cerkve po mestih, pa preštejmo, kako malo moških ge udeležuje božje službe. Mnoga mesta so se povečala patkrat, desetkrat, ali stare cerkve so le vedno dosti velike. V malih mestih se polnijo cerkve z obiskovalci iz okolice. Zato pa tupatam tudi na vodilnih mestih uvidevajo nastali indife-rentizem. V Škofiji, kjer on pastiruj»; ni župnije brez razdvojenih duš glede vere. Tako je tudi drugodi. V romanskih deželah Amerike, v razpecevalilcih trgovcev z dekleti, kjer je življenje obdržalo skoro le sij vere, ali na Španskem, v deželi notranje razjede-nosti in ljudske mizerije, se paC ne more ponašati cerkev z nikaktmi triumfi, kajti cerkveni triumf je paC triumf nad sprijenostjo in breznravnostjo, ne obstoji pa v tem, da dobivajo visoki cerkveni dostojanstveniki darove od državnikov. Najmanj pa more pokazati cerkev na triumfe v Italiji, kjer se prosto gibljejo mafija in briganli, tako da tujec ni varen svojega življenja. Tudi v Avstriji se ne more govoriti o kakem triumfu; to kaže zadostno gibanje .Proč od Rima I« Kako prav sodi župnik Vogrinec Njegova izvajanja pa kažejo tudi jasno, da hoCe potom cerkve v prvi vrsti notranjega Človeka preroditi ter ga pripeljati na dobra pota.  Vzvišeni  Kristusovi  so  sposobni, na-
praviti dobre ljudi, in tako ji mislil tudi Kristus, ko je rekel apostolom: Pojdite in učite vse, narode 1 ter ko je oznanjal ljubezen do bližnjega. Cerkev je poklicana delovali r smislu Kristusovih naukov, učiti j ljudstva vsega dobrega ter nad notranjim človekom vspevati s triumfi. Ali namesto tega vidimo po krščanskih deželah prve vrste notranjo razjedenost, roizerijo, bedo, pa bri-gante z roparskim nožem v roki. Toliko časa že vlada v takih deželah katoliška cerkev, pa kaj je pri vladala P BaS obratno od tega, kar je bilo pričakovati. Nekoliko sijaja na prsih in glavah cerkvenih dostojanstvenikov, ljudstvo pa tiči nizko v blatu. Kristusovi nauki imajo pač nalogo preobraziti svet ter vstvariti človeško družbo sprejemljivo za vse dobro. Da temu ni tako, kdo je kriv ? 1
Pa glejte zopet I Kralji in cesarji hodijo v Rim ter obiskujejo papeža. Kakšna čast za cerkev! Kadarkoli stopi kak vladar v Vatikan, tedaj gorijo klerikalni listi svetega navdušenja ter prinašajo slavnostno članke, ki na dolgo in široko razkladajo imenitnost svete katoliške cerkve, pa se topijo v kla-njanju do Sv. Očeta in cerkve, ter ponosno povdarjajo Izveličarjeve besede o Petrovi skali, na kateri stoji cerkev, katere peklenska vrata ne bodo premagala. Taki so tudi slov. farovški listi. AH kaj pravi Vogrinec na to? Pravi, da je vedno zanimivo, videti papeža, da je celo Zola prosil za avdijehco, pa Aleksander Veliki je tudi hotel videti samotarja Diogena v sodu. Potem pa še pomembno dostavlja Kristusov rek: Moje kraljestvo ni od tega svetal — torej je iskati pravih triumfov čisto kje drugje ne pa v takih sijajnih obiskih. Tako je !..„..
O vzrokih stisk, v katerih se nahaja cerkev, se v katoliških krogih mnogo predalo razpravlja ter se zadovoljujejo le s površnimi migljeji in obdolžitvami. Zvrača se krivdo na reformacijo, na liberalizem, »pro-stozidarstvo", šole, vlado itd. Zatekajo se k besedam svetega pisma, da poželjivost in prevzetnost sta smernika svetskega gibanja, in Kristus je tudi rekel, da kakor so preganjali njega, bodo preganjali tudi nje. Alt na vse to se mora vedno še vprašati: zakaj? Napačno je, sklicevati se na Kristusovo nazna-
nilo o preganjanju tako, kakor da se nanaša ra i#«be, marveč prerokovano preganjanje se tičt naukov Kristusov;'- - propter Chri-stum, kar je bilo za časa spreobračanja nevernih narodov pa je še dandanašnji po misijonskih deželah. Pa pri nas ? Vrši se neki notranji odpad, obračanje od cerkve, ne ker je nositeljica Kristusovih naukov, marveč ker zastopniki cerkve ljudstva ne podučujejo zadostno ter zastopajo ideje, ki ne pritičejo cerkvi. .Nosce te ipsum" kliče župnik iz Libelic, preiskati treba, kdo za-krivlja odpad od cerkve. Njegova izvajanja, s katerimi se bomo še bavili, pa vedejo na to, da se nahaja glavna krivda na propadanju katoliške vere v c e r k v i s a m I. Vse to je zložil v tri točke:
1.) Cerkev izvaja Kristusov mandat: Pojdite med svet ter učite vse narode in krstite jih! — nezadostno, tako da pamet ljudij ni po volj ^o razsvetljena od resnice, srce pa je premalo vspodbujeno h krščanskim Čednostim, to je: poduk vornikovin njihova verska vzgoja v šoli in cerkvi nista taka, da bi bila zadostna, kaj še izvrstna.
S.) V cerkvi obstojajo nebiU stvene, spremenljive naredbe, ki ne odgovarjajo več svojemu namenu v sedanjem času.
3.) Nastopanje cerkve na zunaj ne odgovarja vedno njenemu visokemu namenu, večkrat jej je celo škodljivo.
LSIovenija'1 in njeni nasprotni.
VI.
V prejšnjem članku smo videli, kaj ne smejo biti akademiki, ako hočejo veljati za treznomisleče in razborite. — Temu nasproti pa nam je povedal novostrujar, kaj hočejo biti, česa se jim ne sme odrekati.' — čujmo ga:
.Nespametno ia kratkovidno je, ako se dijaštvu odreka(!) pravica do kritičnega   razrootrivanja o  doma-
čih   strankah  in njenih voditeljih«........
in:
.Akademiki imajo zmožnosti in pravico« da izražajo mnenje o političnih; strankah in dogodkih. Mladi ljudje izražajo mnogokrat z nekim zdravim instinktom pravo sodbo."
In da bo kolobocija Se večja, čitamo par vrstic niže trditev, da tako novo gibanje je dijaško in ne politično*
.Slovenijani" si hočejo torej ohraniti .vsestransko neodvisnost od političnih strank", -—oni niti ,ne smejo biti pristaši nobene stranke", ker to je... .prvi predpogoj za intelektuvalni razvitek vsakega treznega (!) dijaka", — toda Bog ne daj, da bi se jim odrekala pravica, soditi, razsojati in obsojati politične stranke in voditelje, Da bi se čutili pristale stranke ter sodelovali pri delu , po njenem programu, to ne sme biti, pač pa zunaj stranke, z nekega vzvišenega stališča obdelovati stranke in voditelje, ali po njihovem: .kritično razmotri-vati.... ter: z nekim zdravim instinktom izražati pravo sodbo", to pa je naloga... .vsakega treznega dijaka*. Ali se gospodje .čutijo*! — Glejte, mladi gospod novostrujar, da je povsem naravno, ako vam celo tovariši... .liberalni dijaki oč* ta j o, da ste domišljavi kritika-stri", proti čemur se prav odločno branite tudi v .Edinosti". Verujte, da je ni pod božjim solncem stranke, ki bi v najmilejši obliki kako drugače krstila podobno početje. — Ne biti pristaš, marveč od zunaj .kritično razmotrivati" ter .z zdravim instinktom izražati pravo sodbo o političnih strankah in dogodkih', to je pa vendar prehud tobak, kakoršnega si pač nikdo ne bo pustil v oči metati. — Kdor hoče .kritično razmotrivati* ter izražati— kaj .pravo*! — marveč sploh kako sodbo o političnih strankah, dogodkih, voditeljih, mora imeti že sam povsem določeno politično smer, in po tej dobi njegova sodba tudi svojo vrednost. Kdor pa hoče tako delati, kakor hočejo .Slovenijani", sodeč po njihovem prvoboritelju v .Edinosti", tak dobi prav gotovo na vseh
Trije mušketirji.
zapisal Alexaiidre Dmnas.
DrugI del.                    (Da«e-)
Na hodniku se začuje hoja ; miladv spozna korak lorda Winterja. Tudi Felton ga spozna ter napravi korak proti vratom.
Miladv plane za rjim.
»O, niti besedice,« pravi, »niti besedice o vsem tem, kar sem vam rekla o tem nožu, sicer sem izgubljena, in vi...c
Ker so se koraki približali, obmolkne iz strahu, da bi bilo mogoče slišati njen glas, ter položi z gesto neizmernega strahu svojo lepo roko na Feltonova usta. Felton potisne miladv nežno na stran ter sede utrujen na zofo.
Lord Winter je korakal, ne da *n ostal, mimo vrat, in bilo je slišati glas oddaljujočih so korakov.
Felton vstane tor stoji nekaj trenotkov bled kakor smrt z napetimi in pazljivimi ušesi. Ko koraki končno potihnejo, se oddahne kakor Človek, ki se je izgubil iz sanj, ter odhiti iz sobe.
»Ah,« reče miladv, »poslušaje Feltonove korake, ki so se oddaljevali v nasprotno stran, »končno si torej moj!«
Nato se njeno čelo zopet pooblači.
»če pove vse to baronu,« pravi, »sem izgubljena, kajti baron, ki ve jako dobro, da se ne usmrtim, mi
da v njegovi prisotnosti nož v roke, in ta bo mora! prepričati, da sem ves ta silni obup le Minila«
Stopivši pred svoje ogledalo se pogleda; nikdar še ni bila tako lepa.
»Da, da,« pravi smehljaje, »toda on mu ničesar ne pove.«
Zvečer je prisostvoval lord Winter njeni večerji.
»Gospod,€ mu reče miladv, »vsekakor sem prisiljena, da v času svojega jetništva sprejemam tudi vaše obiske; toda ali bi mi ne mogli prihraniti pomnožene bolesti, katero mi pripravljajo vaši obiski?«
»Kako vendar, ljuba sestra,« pravi lord Winter; »ali mi niste rekli s temi lepimi ustmi, ki so danes proti meni tako kruta, sama na zelo nežen način, da prihajate na Angleško samo zato, da bi videla mene, ker vam je bilo tako težko živeti brez lega užitka, da ste se zato, da bi ga dosegli vnovič, izročila vsem možnim nevarnostim: morski bolezni, nevihtam, jet-ništvu! Zdaj me imate, uživajte me, bodite srečna! Poleg tega ima moj dunašnji obisk neki vzrok.«
Miladv zatrepeče: mislila je, da jo je izdal Felton. Ta ženska, ki je čutila v svojem srcu tako raznovrstne in nasprotujoče si pojave, ni Čutila morda nikdar v svojem življenju, da bi jej vtripalo srce tako silno.
Sedla je; lord Winter vzame fotelj, potegne iz svojega žepa papir ter ga počasi razvije.
»Čujte,« pravi, »hočem vam pokazati potni list, ki sem ga sestavil sam in po katerem se imate ravnati v življenju, katero sem vam določil jaz.«
Nato obrne oči od miladv na papir ter prične citati:
»Povelje, da se odpelje v... Prostor za. ime še ni izpolnjen,c prekine lord Winter, »in če vam je kak kraj ljubši od drugega, mi rabite samo povedati; tisoč milj bližje ali dalje, to je brez pomena. Pričenjam torej znova: Povelje, da se odpelje v... Oharlotte Backson, po obsodbi francoske sodnije zaznamovana in nato zopet izpuščena, v tem kraju ima živeti, ne da bi se smela oddaljiti kdaj od njega več kakor tri milje. V slučaju, da bi poskušala ubežati, se kaznuje s smrtjo. Za hrano in stanovanje dobi pet šilingov na dan.«
»To povelje me nič ne briga,« odvrne miladv hladno, »ker je v njem navedeno tuje in ne moje ime.«
»Ime! Ali imate sploh kakšno ime?«
»Ime vašega brata imam.«
»Motite se, moj brat je bil samo vaš drugi mož, in prvi še živi. Povejte mi njegovo ime, in napišem je na mesto imena Charlotte Backson. Ne?... Vi nočete?... Vi molčite? Prav torej, vpisani bodite torej na ime Charlotte Backson.«
Miladv je molčala, le da se to pot to ni zgodilo vsled afektacije, ampak vsled strahu: bala se je,' da se ima povelje takoj izvršiti; menila je, da je lord Winter pospešil Čas njenega odhoda; mislila je, da je obsojena, da se odpelje še isti večer. Tenotek dolgo je smatrala v svoji duši vse izgubljeno, ko naenkrat opazi, da na povelju ni še nikakega podpisa.
Veselje, katero začuti nad tem, je bilo tako veliko, da ga ne more zakriti.
»Da, da,« pravi lord Winter, sluteč, kaj se vrši v njeni duši, »da, vi^iščete podpisa in si pravite: vse
krajih in kotfcih le- malo laskav poklon .domišljavega kritikastra*. — . Kritikasterkovati vse vprek, nič sodelovati, metati polena pod noge, odvajati mlade moči, ki bi lahko v stranki mnogo koristile, pa imeti pri takem r az di r a j o C em delu o sebi piramidalno j vjsoko-mjsei, da-je to .zdrav kriticizem* in ,zdrav instinkt*, ki narekujeta«., opravo sodbo«, eto: tak žalosten signum temporis smo doživeli z novošlrujarji v dunajski »Sloveniji*. '
NajlepSa pa je ta, da ves ta .zdravi ; kriticizem" kaže svojo strupeno pušico... na- ; rodno-napredni struji na Slovenskem, do ' klerikalcev pa kaže vseh 998 obzirov.
Naštel bi lahko celo vrsto znanih ' imen, katerih nositelji zatrjujejo svečano, da... niso klerikalci. Toda vidimo jih v družbi .Slovenca*, .Primorskega Lista«, .Gorice" itd., v tisti dražbi ne nehajo splet-kariti, da bi podrli napredne stebre in bi najčrnejša vseh reakcij vrgla narod naš nazaj v sladko temo srednjeveške neumnosti.
Taki nerazumljivi mi .značaji* so mnogo zakrivili, da je slovensko ljudstvo se vedno v toliki meri pod duševnim, političnim in gospodarskim jarmom brezdomovin-skega klerikalizma. — Smelo trdim, da odsevi takih žalostnih pojavov so v veliki meri pospeševalci te nove struje v .Sloveniji". V podrobnejše dokazovanje te trditve se ne spuščam, ker bi se moral dotikati oseb, kar ni moj namen.
To pa je vzrok, ako se nihče ne sme čuditi, da nova stroja tako živahno zadira svoje pusice v mes6 narodno - napredne stranke. Zagovornik v .Edinosti" sam je dokazal, da je mladim novostrujarjem naSa stranka hudo v želodcu, ker ropota le proti njej. — Kar se tiče klerikalcev, se zadovoljuje le s teoretiškim naglašanjem, da... .Slovenija* ni in ne bo nikdar reakcijonama*, Čemur lahko kdo veruje ali pa ne, kakor tistim možakarjem, ki nočejo biti klerikalci (in mnogi v srcu tudi res niso!), pa so morda prav vneti vojščaki ali korporali v črni vojski. DrugaCe pa Se pove\ da je lani .Slovenija* sklenila glasen protest proti kranjski klerikalni stranki, — dasi mi drugi nič ne vemo o tem. Vemo le, da je .Slovenijs* protestovala, ker se je vprašanje slovenskega vseučilišča kompromitovalo z znano obstrukcijsko interpelacijo, — toda tak .otest bi čisto lahko sklenila tudi .Danica«, ne da je prišlo v nevarnost njeno pristno katoliško ime. — Drugače pa poznamo novo strujo le po konjskem kopitu, ki je z negativnim in pozitivnim koncem naperjeno edino le proti — narodno-napredni stranki.
Da novostrujar v .Edinosti* imenuje take vrste gibanje le dijaško in ne politi Č n o, je dokaz, s koliko lahkomiselnostjo se mečejo v svet najraznovrstnejše fraze, preračunjene na omejene duhove in neutrjene mlade značaje. Jaz pa pravim: tako
gibanje je-skrajno tendencijozno, je nesrečno politično, ker hoče razdirati in slabiti položaj narodni napredne struje, mesto da bi vsi novostrujarji, ako res niso klerikalno testo, vse svoje delovanje razvijali v okvirju naše stranke. Tu je za vse delavne mlade sile dovolj hvaležnega dela. Seveda je treba pričeti služiti pri prostaku. Kdor misli, da mora pričeti takoj z generalom, ne bo nikoli niC prida iž njega. Stranko, kateri se prištuli, je le pomilovati.
Zatrdilo, da nova struja je le dijaško in ne politično gibanje, ježe povsem porušeno s tem, kar smo culi doslej. Videli smo, da nam .Slovenijani* po eni strani naglašajo popolno neodvisnost od političnih strank, — toda takoj na to zaidejo tako globoko v politiko, da prav srdito pobijajo jedno veliko politično strujo, na katere razvalinah bi radi sezidali nekaj novega. To gibanje je imenoval novostrujar....: narodno-radikalno strujo. Na čelu tej struji koraka .Slovenija*, katera — da govorim z novostrujarjem v .Edinosti" —: .stoječa izven politične borbe daja svojim členom ono politično in socijalno. izobrazbo, ki jim bo v praktične m (t!) življenju neobhodno potrebna"...
Kaj smemo pričakovati od tiste .politične izobrazbe", moremo posneti iz dejstva, da se je sam prvoboritelj v .Edinosti* značilno izognil celo vprašanju: .kateri stranki naj bi naklonila svoje simpatije ?*, češ: da .Slovenija*... »se ne čuti poklicano, da bi se vmešavala v politično borbo.u — Prej pa smo slišali, da si gospodje odločno varujejo zmožnost in pravico,... .da izražajo svoje mnenje o političnih strankah in dogodkih". — Ves ta konglomerat protislovij in logiških kozolcev se nam ponuja pod imenom  nekake  nove
—   politične narodno radikalne struje.
Torej ne le neodvisnost oti političnih strank, marveč kar z neko novo ' stranko bi mladi gospodje radi osrečili narod slovenski. Celo krstili so že novo stranko: n a ro d n o radikalno!!
Kaj pa je to: narodno radikalno? — Naj gospodje konkretneje označijo svojo strujo in opravičijo privesek .radikalno*. — Rad bi poznal tiste mlade gospode, ki menijo, da n. pr. naša narodno-napredna ni ali ne dovolj narodno-radikalna.
—  Poznam nekaj teh novostrujarjev, toda prav pri teh mladičih ne vidim prav nika-kega narodnega radikalizma, narobe: vidim velike porcije neke .zmernosti*, da ne rečem mlačnosti in skoro indlferentizma, da mora starejše narodove delavce kar groza obhajati, kaj bo z našim narodom, ako že v mladež prihaja tak dub. Nekaj .radikalizma* so pač pokazali, ali to edino le v .nepolitični politiki" proti narodno-napredni stranki. Tu so pokazali res nekaj, kar bi morali imenovati z naslovi, ki bi mladim gospodom ne bili posebno ljubi, saj so že nad   .domišlja-
vimi kritika&tri" vsi pokoncu. Sicer pi naj nam mladi gospodje s svojim .narodnim ra-dikalizmom6 ostanejo lepo doma, ker v tem pogledu si prepovedujemo vsakoršno lekcijo. Dokazi o našem narodnem radikalizmu, ke-darkoli in kjer treba, so v našem dosedanjem delu, ki je rodilo in še rodi dobre sadove. Ako mladi gospodje ne poznajo tega dela, ko se je orala narodna ledina v najte-žavniSih razmerah, nevarnih za imetje in osebno svobodo borilcev, naj se poprej po-uče o preteklih bojih, in po dobrih vzgledih, ki se jim sami ponudijo, naj nadaljujejo tako lepo pričeto delo. Danes so ustvarjeni vse ugodniši pogoji narodnemu in gospodarskemu delovanju in na vseh krajih in koncih se čuti potreba čilih, sposobnih močij, ki imajo voljo za resno in vstrajno delo. — Čemu besedičenjeo .narodno-radikalni struji*, ¦pridite in dokažite, da ste sposobni za na-rodno-radikalno delo, — 'm bodite uverjeni, da vas bodo veseli vsi sedanji delavci, voditelji in .voditelji* naše narodno - napredne stranke.                             A. Gabršček.
Dopisi.
Is Doberdob«. — (Volilni boj v Doberdobu). T&kega še ni videla naša vas. To sredo se je bil pri nas pravzaprav prvi volilni boj, ki še dolgo ostane v častnem spominu zavedajočim se Doberdob-cem. S tem bojem so naši možje pokazali, da se še zavedajo svoje časti in da nočejo več robovati brezvestnemu mogočnjaku županu in njega vrednemu pajdašu vikarju Bratini. Vsa čast našim možem za to! Temveč pomilovanja vredni so oni reveži, ki jih je županov in nunčev terorizem prisilil zatajiti svoje prepričanje. Župan je bil predsednik volilne komisije; predrznost nunca kot zapisnikarja je bila v obraz pravici in poštenosti. Naš nune je popolnoma pozabil, da ne govorimo o duhovski časti, na svojo dolžnost zapisnikarja. Vedel se je kot raeše-tar, ki za kravo gliha. Nasprotne volilce je odvračal, županove in svoje pa protežiral. Njegovo vedenje je vzbudilo tako ogorčenje v vrstah samostojnih volilcev, da je bil nune prisiljen, popihati jo iz volilne dvorane. Ker ni- mogel na to župan dobiti drugega zapisnikarja, morala se je volitev odložiti. Prihodnjič poročamo obširneje o teh dogodkih.
DobraTlJe, 18. apr. 1904. — V nedeljo 17. t. m. ae je vršil javni ljudski shod v Dobravljah. Bošlo je še precej dosti ljudstva iz okoliša, še več bi ga bilo prišlo, da bi se popred razglasilo, sicer je bilo v .Soči* in v drugih listih, izidejo pa prekasno, ker pošte ne razpošiljajo ob nedeljah časnikov.
Sklicatelj je pozdravil navzoče občinstvo ter predlagal,, naj si izvoli predsednika in zapisnikarja. Predsednikom je bil izvoljen gosp. Belja, zapisnikarjem gosp. A. Vrčon, trgovec iz Skrilj. Gosp. predsednik se zahvali
za zaupanje ter da besedo sodrugu Kopaču iz Trsta, kateri je živo ožigosal postopanje vlade z nami kot delavskim in kmetskim ljudstvom. Nato je dobil besedo gosp. A. Vrčon ter nam predstavil pritožbo na c. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu radi dobravskega postajališča, s katerim se godi tamošnjemu občinstvu velika krivica, ker mora na prostem brez strehe v slabem vremenu čakati na vlak. Ta pritožba se je enoglasno in z odobravanjem sprejela. Za to pritožbo je sledila druga, ki je zadevala edino Dobravlje, kar je bilo tudi sprejeto.
Potem dobi zopet sodrug Kopač besedo, okrcal je sicer tudi liberalno stranko, pri tem pa ni pozabil par zaušnic našim klerikalcem, kateri morijo vsak napreden duh. (Kakor po navadi, kadar jim kaže, se pa vežejo s klerikalci!! Op. ur.)
Povedal nam je, kako da meSetari naš ministerski predsednik Korber in kako meša vso politiko. Povedal, koliko milijonov gre za topove in vojaštvo in koliko za šole in napredek. Bilo je več medgovornikov, kateri so izrazili svoje mišljenje ter so pokazali, da ne spijo,  da so se  začeli  zavedati.
Tako je skoraj samo naše priprosto ljudsto zastopalo shod, kateri obrodi gotovo nekaj sadu.
Po končanem shodu smo še marsikaj si povedali, kar ne ostane brez vspeha. Ni pa bilo videti naših zastopnikov, posebno ne našega ajdovskega okraja. Najbrž zato, ker ljudstvo vstaja in njih je strah!
Ii Podmelca. — Da6 17. t. ni. je priredila »Kraetska Čitalnica* v Podtnelcu veselico. Petje in tamburanje pod vodstvom g. Jelinčiča je bilo vse hvale vredno, zlasti pa se je prav izvrstno obnesla igra: Eao uro doktor. Glavne vloge so imeli g. Tomaž Sc-Ijak (dr. Zajec), g. Fel. Seljak (sluga) gosp. Francka Podoreh (gospodinja). Vsi trije so izvršili svoje vloge prav dobro, posebno še se je odlikoval g. Fel. Seljak s svojim humori-stičnim nastopanjem.
Udeležba pri veselici je bila sicer dobra, ali vendar smo pogrešali mnoge z Grahovega, Ponikev, Sv. Lucije, ki so se drugače radi deležili naših veselic. Kaj je vzrok ? Vsa čast pa Tolmincem. .Kmetski Čitalnici' kličem: Tako naprej in vstrajnost v napredku !                                U d e 1 e ž n i k.
Domače in razne novice.
Članom dež. šolskega »'¦&* Istrskega je imenovan ravnatelj moškega učiteljišča v Kopru g. Viktor Bežek,
Učit. društvo za sežanski Sol. okraj je sklenilo na svojem zadnjem zborovanju pismeno čestitati g. V. Bežku na imenovanju ravnateljem koperskega učiteljišča, proseč ga, da bi vplivat na to, da se ko-persko učiteljišče dvigne in odpravijo ne-dostatki.
(Dalje t prilogi.)
še ni izgubljeno, kajti ta listina še ni podpisana; kaže mi jo, da me prestraši, to je vse. Motite se: jutri se odpošlje to povelja lordu Buckinghamu, pojutranjem se vrne z njegovim lastnoročnim podpisom in z njegovim pečatom, in jamčim vam, da se štiriindvajseti ur za tem izvrši. Z Bogom, madame, to je vse, kar vam imam povedafrL«              __                                        1
»In jaz vam odgovarjam, gospod, da je to zlorabljanje moči, da je to izgnanje na tuje ime sramotno.«
»Ali vam je ljubše, da vas obesijo pod vašim pravim imenom, miladv? Znano vam je, da so an-leške postave z ozirom na bigamijo neizprosne. Povejte čisto odkrito. Dasi pride v zadevo moje ime ali boljše, ime mojega brata, se vendar izpostavim škandalu javne obravnave, da se vas oprostim z gotovostjo na jeden sam mah.«
Miladv ne odgovori, toda postane bleda kakor mrtvo truplo.
»O, zdaj vidim, da vam je izgon ljubši. Krasno, madame. V splošnem imate prav, in življenje je vendar nekaj lepega. Zato mi ni prav, da bi mi je vi vzeli. Obravnati je treba še zadevo s petimi šilingi; ali ne res, kažem se nekoliko skopega? To pa zato, ker hočem preprečiti, da podkupite svoje čuvaje. Poleg tega vam preostane še vedno vaša mikavna krasota, s katero jih morete zapeljati. Vporabite jo, če vam vaš poraz napram Feltonu ni pokvaril tozadevnega okusa.«
»Felton ni povedal ničesar,« pomisli miladv, »vse torej še ni izgubljeno.«
»In zdaj, madame, na svidenje! Jutri pridem, da vam naznanim odhod svojega sela.«
Lord Winter vstane, pozdravi ironično miladv ter odide.
Miladv si oddahne: pred seboj je imola še Štiri dni; štirje dnevi so jej zadostovali, da pridobi Fel-tona popolnoma.
Porodi pa se jej strašna misel, namreč, da bi mogel lord Winter odposlati Feltona k Buckinghamu, da ta podpiše povelje; v tem slučaju Felton odide, in vendar je bilo treba jetnici časa neprestanega zapeljevanja, da doseže svoj smoter.
Jedno dejstvo vendar, kakor smo rekli, jej je dajalo pogum; Felton ni govoril.
Ker ni hotela, da bi bila videti vsled groženj lorda Winterja razburjena, sede in je.
Nato poklekne, kakor je storila prejšnji večer, ter govori čisto glasno svoje molitve. Vojak preneha kakor prošnji večer hoditi gori in doli, obstane ter pociliiša.
Kmalu nato začuje lahkejše korake nego so bili koraki stražnika: prihajali so od konca hodnika sem ter obstali pred vrati.
»On je!« reče miladv.
In nato prične isto cerkveno pesem, ki je napravila prejšnji večer na Feltona tako silen utis.
Toda dasi je trepetal njen nežni, polni in dopad-ljivi glas bolj harmonično in v srce segajoče kakor kdaj prej, ostanejo vrata vendar zaprta. Miladv se sicer zazdi, da je z jednim svojih skritih pogledov, katere je obračala proti malemu okencu v vratih, opazila skozi gosto omrežje žareče oči mladega moža toda naj si je bila to resnica ali vizija, to pot se je premagal on toliko, da ni prišel notri.
Le to je menila miladv, da je začula nekaj tre-notkov potem, ko je končala svojo cerkveno pesem, globok vzdih; nato se.koraki, katere je slišala prej prihajati, oddaljijo počasi in kakor proti svoji volji.
XXV. Četrti dan jetnistva.
Ko pride Felton prihodnji dan v sobo k miladv, je stala ta na stolu. V rokah je držala vrvico, zvito iz svojih batistastih robcev, katere je raztrgala. Pri vrazenju vrat, katero je provzročil Felton, skoči miladv Urno s svojega stola na tla ter poskuša skriti improvizirano vrvico, katero je držala v roki, za svojim hrbtom.
Mladi mož je bil še bledejši kakor navadno, in njegove oči, zarudele ob bdenja, so kazale, da je prečul mrzlično noč.
Vendar je kazalo njegovo čelo Še večjo strogost nego sicer.
Počasi gre pro*'. .niladv, ki je sedla, ter zgrabi konec morilne vrvice, ki ga je pustila ali po neprevidnosti ali pa tudi namenoma tako, da ga je bilo videti.
»Kaj je to tukaj, madame?« vpraša hladno.
»To ? Nič,« odvrne miladv, smehljaje se z onim bolestnim izrazom, katerega je znala nadeti svojemu smehljaju. »Dolgčas je smrten sovražnik jetnikov; dolgočasila sem se in se poskušala razvedriti s tem, da sem pletla to vrvico.«
Felton obrne oči proti oni točki stene, kjer je našel miladv, stoječo na stolu, na katerem je zdaj sedela, ter opazi nad njeno glavo pozlačeno, v steno zabito kljuko, ki je služila za obešanje obleke ali orožja.
Zatrepetal je, in jetnica je opazila to trepetanje, kajti dasi je pobesila oči, ni prezrla ničesar.
»In kaj ste delali na tem stolu?« vpraša.
»Kaj vam je na tem?« odvrne miladv.
»Vendar Želim vedeti,« odvrne Felton.
Priloga t,Sote" it. 33. t dne 23. aprila 1904.
•Pevsko in glasbeno druStro t Gorici" priredi v nedeljo dne 15. maja 1904; koncert s sodelovanjem vojaškega orkestra c. kr. peSpolka št. 47. v veliki dvorani »Hotela Central*.
Vspored ,* 1. Iv. pl. Zaje: Ouvertura k op. .Graniearji", orkester. % Stanko Pirnat: .Vzpomladna pesem", mešan zbor. 3. Ant.Foerster? »Povejte, ve planine«, raotki«! zbor. 4. P. J. Cajkovskij: .Pesem brez besed«, orkester. 5. P. J. Cajkovskij: ,S o lovu S k o, mešan zbor. 6. Rich. Wagner: iRheiogold«, fantazija iz glazbene drame, orkester. 7. Fr. Bazin: »Križari na morjk moški zbor. 8. J. Michl i Dve simfonični pesmi: a) „Na Golgati«, b) »Pred prvimi verzi«, orkester. 9. Dr Aot. Dvofak: ,Psalm 149 .*, mešan zbor z orkestrom. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Sedeži I,—HI. vrste 2 K 50 vin.; IV.—VI, vrste 2 K; VIL-—X. vrse 1 K 50 vin.; stojišča 70 vin. Posebne vstopnine ni. Vstopnice se razprodaj ajo pred koncertom v pro-dajalnici g. Antona JeretiCa, Via Serainario, na dan koncerta od 7 Vi ure naprej pri bla-gajmei. Društveni pevovodja g. Josip Michl. Orkester vodi osebno g. Benczur. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Deželno učiteljsko društvo ta Oo-rlško-Cfradlščansko vabi k občnemu zboru, ki se bo vršil v četrtek dne 28, t. m. ob 10. uri predpoldne v dvorani hotela »Central* v Gorici. Dnevni red: 1.. Predsednik otvori zborovanje. 2. Čitanje in overovljenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo predsednika o razvoju in delovanju naSega društva. 4. Proračun za leto 1904—1905. 5. Volitev dveh pregledovale«v računov. 6. Morebitni predlogi. Resni in važni časi ter žalostni nas položaj so dovolj tehten povod, da se vsi do zadnjega udeležimo zborovanja. V Gorici, dne 8. aprila 1904. Predsednik: A. Jacobi, 1. r. Tajnik: Ant. Kutin, 1. r.
Suceovatv t Gorici. — Njeg. Eks. Ed. vit. Succovatv, poveljnik 3. voja, pride v Gorico nadzirat tukajšnjo garnizljo zvečer dno 27. t. m., odpotuje pa zvečer 29. t. m. VIŠJI generalni štab, katerega potovanje smo omenili zadnjič, sa ustavi tudi v Ronkih, in sicer &\\ ali tri dni.
Občni ibor ,Sc ške podružnice Skv. planin, društva" se bode vršil v nedeljo dne 24. t. m. ob 11 predpoldne v prostorih »Slov. Čitalnice* v Tolminu.
Gre za obstanek tega prekoristnega društva, zato so vsi udje nujno vabljeni, da se udeleže v polnem številu tega zbora.
Dopoldanski pellilet na sv. Goro prirede dne 1. maja člani »Goriškega Sokola" v civilnih oblekah. Zbirališče od 4V4 na Kornu, odhod točno ob 5. uri. Pred po-vratkom se eventuelno odloči, ali naj se izlet podaljša Se na popoldne in kam.
Razglednice .Goriškega Sokola". -• Kakor znano, je izdal nas .Goriški Sokol* v prospeh vscsokohkeg* Meta v Ljubljano letos
l?po vrsto prav mičnih razglednic. Predstavljajo nam vrsto telovadcev ,Gor. Sokola* v različnih vajah, in sicer je deset takih razglednic h prav primernimi gesli. Dalje 4 nam predstavljajo simpatičnega Steva Mandiča, vzbuditelja jugoslovanske telovadbe in 1. telov. učitelja ,Juž. Sokola«, dr. M. TvrSa, ustanovitelja Sokolstva, ter dve drugi lepi razglednici. Rodoljubi, sezite pridno po njih! ?loven^Ina na TofRkeni nagfttratn. — Na goriškem magistratu ^ imajo premnogo opravila s Slovenci, kar je samo po sebi umevno. Včasih se skoro ni smelo spregovoriti slovenski na tem magistratu, kajti gospoda je bila takoj tako ogorčena, da bi bili takega predrzneža najrajše vrgli v zapor za paira*nij. Počasi pa so začeli malce prihajati k pameti in dandanašnji se že dobi na magistratu kakega človeka, ki govori slovenski. Seveda jim gre se nerado ter poskušajo naj-prvo z laSčino, potem z nemlčino in končno Šele s slovenščino, toda gre le počasi. Tukajšnji list »Corriere« se je te dni zopet obregnil ob tisto trohico rabe slovenščine ter hoče ukazovati, da se mora govoriti na magistratu v Gorici le laski! Glede* na to svetujemo vsem Slovencem, ki imajo kaj opravila na naSem magistratu, da se poslužujejo tam edi-nole slovenskega jezika. Tam morajo znati slovensko, dolžnost vsakega Slovenca pa je, rabiti po vseh uradih svoj jezik. Le tako bomo kaj veljali l
Prememba posesti. — Lepo vilo v ulici Dreossi hst. 15. z obsežnim vrtom je -kupil g. Josip Dekle v a, sodrug v tvrJki Saunig & Dekleva.
Ii kožbanske občine se poroča: Dne 9. t. rr. se je vršila v Kožbani volitev župana in treh podžupanov,
Županom je bil izvoljen dosedanji obč. predstojnik g. Ant, Blaž i C, podžupani pa: Anton M o 1 a r s Skrljevega, Franc K a b a j iz Hlevnika in Franc Erzetič s Slapnika. Volitev se je vršila ustmeno in enoglasno. Pri volitvi je bil c. kr. glavar iz Gradišča.
Se par besed o nepremišljenem postopanju dr. Pat lice. — Sedaj se pere dr. Pavlica tudi po gorici« in po svojem »Pri-smojencu« — ali opral se ni, marveč je ostal Se vedno umazan. V »Piira. listu* navaja določbe, katere odrekajo cerkveni pogreb. To nanaSa na pokojnega de Bassa, potem pa phstuli k temu Se svojo afero, dasi nima z vsem tem prav nikakega stika. Vedno bolj se kaže, da je postopal dr. Pavlica popolnoma samovoljno ter se je bržčas hotel ,skazali".Ona štajerska punica je umrla po burnem življenju skesana in spravljena z Bogom. Imela je Se le devetnajst let. Sv. katoliška cerkev nas uči, da je v nebesih večje veselje nad enim skesanim grešnikom nego nad devetindevetdesetimi pravičnimi. Čemu torej meče sedaj dr, Pavlica za njo kamenje na grob? Čemu jo sodi v ,Pri-smojencu?" »Ne sodite, da ne boste sojeni 1" Kaj o n je poklican koga soditi?!  —  Torej
ni imel nikakega vzroka, pomisljati le tre- , notek, aH bi spremil skesano umrlo k več-nemu počitku ali ne. To, kar se tiče umrle. — Kar se tiče spremstva, pa Se nismo slišali nikdar, !a bi ta ali oni ne smel za pogrebom. Vsak sme za pogrebom. Naj nam pove dr. Pavlica, kje je določeno, kdo sme za pogrebom in kdo ne? Ako bi to vedel, bi bil že povedal, tako se pa zvija takozvi-tarsko, kakor se znajo znani prefrigancl v zagatah. Pogreb za ono nesrečno punico je bil določen tak, kakor je običaj v Gorici. Nekaj sveč, nekaj deklic v belih oblačilih, pa spremstvo. Tako je običaj v Gorici. Reči se mora, da je prav v Gorici čudovito lepo razvita pietete do mrtvih^Le poglejte, kako lep pogrebe imamo v Gorici. Tudi pri omenjeni punici se je hotelo ostati pri običaju — ali dr. Pavlica je zrogovilil ter napravil zmešnjavo. Namesto da bi bil lepo spremil sprevod na pokopališče, ga je zlomila jeza, da se je vrnil, kakor on pravi, na posvetovanje. AH presneto dolgo sta se morala posvetovati z dr. Sedejem, ;ker je sel dr. Pavlica Šele drugi dan molit na grob ter opravit obrede, katere je imel opraviti prejšnji dan ob pogrebu. Komedija je tako postopanje. Vse izgovarjanje dr. Pavlice se osredotoči torej končno le na spremstvo in vence. To ga je zbodlo, in radi tega je pustil, da je bil pogreb civilen. Ako bi bilo tudi res, da je rekel, da naj počakajo, je izračuni! lahko na prstih jedne roke, da po njegovem odurnrim nastopanju in zeleni jezi, kar je kaj slabo pristajalo duhovski obleki, ne bodo čakali. Ali tu se moramo pred vsem vprašati. Strela! Odkod pa ve, kdo je v spremstvu, odkod pa pozna g. doktor one »tovariSice*?! Mi bi sodili, da ne pozna spremstva, ali kakor kaže, ga je dobro poznali! Ker pa ne stoji v nobeni določbi, kdo sme za pogrebom in kdo ne, ker nini-kjeri prepovedano polagati vence na grob, potem je jasno, da je vse postopanje dr. Pavlice samovoljno, skrajno nepremišljeno ter da izvira iz tiste zelene strasti, ki trese tega rimskega doktorja. Pa dalje, ako bi stala v Hturgiji kaka določba glede takih pogrebov, potem bi jo dr. Pavlica moral vedeti in bi vedel takoj, kaj mu je storiti. Ker pa tega ni, se vidi, da je hotel storiti le nekaj povsem samovoljnega. Dr. Pavlica se zateka k jako smelemu stavku, ali bi ne bil tak pogreb poveličanje nesramnega greha 1 Preneumno, g. doktor! Mi pa rajši vprašamo: Ali bi ne bil tak pogreb morda prav blagodejno vplival na zgubljena bitja. Krsta, smrt, molitve na grobu, odprt grob, vse to pač vpliva na notranjega človeka z vso svojo težko silo in budi resnost. Morda bi bil prav tak pogreb vplival na kako izgubljenko, da bi se bila kedaj Se vrnila na pravo pot! Čemu vendar gledajo ti naši popje vedno le hudo in slabo, pa nič dobrega!
Dr. Pavlici se na koncu Se čudno zdi, da katoličani več  verujejo liberalnim listom
kakor pa duhovnikom. Lejte ga) Verjamejo pač zato, kar liberalni listi pišejo resnico in zastopajo pametna stališča, farji pa lažejo in hočejo imeti povsodi le oni prav. Pa brez zamere, g, doktor!
Prašno Ugovarjanje. — Kako prazno je izgovarjanje dr. Pavlice, da je zabičal ostro, da ne smejo s sprevodom one štajerske deklice z lica mesta, dokler se ne vrne, se vidi tudi iz tega, da se ni vrnil. Ako je zabičal res tako hudo, potem bi se bil gotovo vrnil ter storil tako svojo dolžnost, ne glede na to, ali je kaj izvedel v farovžu od stolnega župnika ali ne. Ako ni izvedel nič, potem bi bil moral sam od sebe kaj ukreniti. Tako prje ukrenil le to, da se je lepo slekel, ko je priSel v fa-rovž, pa ostal doma. Zanimivo je tudi to, da župnik ni imel časa, ni mogel ž njim govoriti, Bele pozno večer. Kaj dotle naj čaka mrtvaški sprevod na cesti dr. Pavlico? Kaj je na glavo padel ta človek!
Dejstvo ostane torej to-le: Dr. Pavlica ni hotel iti s sprevodom radi spremstva, zabičal (kakor pravi on), da ne smejo z mesta, Bel se posvetovat z župnikom — ali nazaj ga ni bilo namesto, kjer seje razvil sprevod, z župnikom je govoril Se le zvečer, drugi dan je Sel pa Šele molit na grob molitve, katere je imel opraviti pri pogrebu. Tako je bila uboga skesana greSnica, spravljena z Bogom, grdo opeharjena za cerkveni pogreb l
Nedostatkl na tukajšnji polloljl. -Štirideseto leto poteka, odkar je država odvzela mestu skrb za javno varnost itd., t, j. policijo. — Toda kako ogromne premembe so se dovršile v tem času v vsem javnem življenju, kolik napredek na vseh poljih, — le naša slavna policija je ostala na tisti rai-zerni nižini, kakor pred 40 leti.
Da vlada ni skoro nič pomnožita urad-nistva in moštva ter da smo v tem pogledu zadnje mesto v Avstriji, dasi tik državne meje, to je končno njena reč. Mi gotovo nismo bolj policijski nego vladal — Toda notranje razmere so naravnost obžalovanja vredne za službujoče osebje in za stranke, ki imaje čast in srečo, da imajo s policijo kaj opraviti. — Čujte, pa strmite I
Vse moštvo ima samo eno sobo z neposrednim vhodom iz velike veže! Zares, pomilovanja vredni možje, ki so obsojeni v tisto klet I Nič boljši niso prostori urada. Dve ceh sobi ste v pritličju z okni na dvorišče ali vrt, obe neizmerno vlažni, kakor kaka vlažna klet, v katero bi skrben gospodar ničesa ne shranil, da mu ondi ne splesni. — Nič čuda, ako so bolni uradniki nekaj čisto navadnega in ako bi nekega dne kar urad zaprli, ker ni doSel noben uradnik, bi to ne bilo nič čudnega. Čudimo se le, da se to v resnici ni Se zgodilo. — Ali če vlada tako malo skrbi za svoje uradnike, je to njena reč, dasi jih mora vsakdo le ponulovatil
Toda koristi strank, ki morajo zahajati tjekaj, upijejo po premembi! Stranke imajo
»Ne vprašujte me po tem,« pravi jetnica, »kajti dobro veste, da je nam resničnim kristjanom laž prepovedana.«
»Prav,« pravi Feiton; »hočem vam torej povedati jaz, kaj ste storili, ali boljše, hoteli storiti: hoteli ste izvršiti nesrečni namen, ki ga gojite v avoji duši; toda pomnite, madame: Če Bog prepoveduje laž, prepoveduje še tem strožje samomor.«
»Če vidi Bog, da se nahaja jedno njegovih po krivici preganjanih bitij- med samomorom in oneča-ščenjem,« odvrne miladv z izrazom globokega prepričanja, »mi verjemite, gospod, da Bog oprosti samomor, kajti tedaj je samomor mučeništca smrt«
»Vi pravite preveč in premalo; govorite, madame, za Boga, razjasnite mi stvar.«
»Ali naj vam opisujem svr' bolesti, da jih bodete smatrali bajkam ? Ali naj vam povem svoje načrte, da jih izdaste mojemu preganjalcu? Ne, gospod; in sicer, kaj vas pa more brigati življenje ali smrt obsojene nesrečnice ? Vi jamčite samo za moje telo, in če morete pokazati tudi samo mrtvo truplo, se od vas ne zahteva več, kakorhitro se spozna, da je truplo moje, in morebiti dobite za to Se dvojno plačilo.«
»Jaz, madame, jaz!« vsklikne Feiton. »Ali me smatrate človekom, ki bi mogel zahtevati za vaše življenje kako plačilo l O, vi ne verjamete tega, kar pravite.«
»Pustite me, Feiton,« pravi miladv, razvnemajo se bolj in bolj, »pustite me, da izvršim svoj načrt; vsak vojak mora biti častihlepen, ali ni res? Vi ste poročnik, in mojemu truplu bodete sledili kot stotnik.«
»Toda kaj sem vam storil,« pravi Feiton oma-huje\ »da mi nalagate tako odgovornost pred Bogom in pred ljudmi? V nekaj dnevih bodete daleč *d tukaj, madame, vašega življenja čuvaj ne bod«m več
jaz, in [potem,« pristavi z vzdihljejem, »napravite ž njim, kar hočete.«
»Vi torej zahtevate,« vsklikne milady, kakor da ne more več brzdati svete jeze, »vi, pobožni mož, ki se nazivate pravičnim, samo eno, namreč, da zaradi moje smrti ne bode nihče dolžil ali vznemirjal vas!«
»Jaz moram čuvati vaše življenje, madame, in je bodem tudi čuval.«
»Toda ali razumete nalogo, katoro vršite? Kruta je že, če sem jaz zločinka — a kakšno bi jo morali šele imenovati, kakšno bi jo moral imenovati Gospod, če sem jaz nedolžna?«
»Jaz sem vojak, madame, in izvršujem povelja, katera so se mi naložila.«
»Ali menite, da pri poslednji sodbi loči Bog slepe krvnike od krivičnih sodnikov? VI nočete, da usmrtim svoje telo, in ste pomočnik onega, ki hoče usmrtiti mojo dušo.«
»Toda ponavljam vam,* odvrne Feiton omahljivo, »da vam ne preti nikaka nevarnost, in jamčim vam za lorda Winterja kakor za samega sebe.«
»Blaznik,« vsklikne miladv, »ubogi blaznik, kateri se drzne jamčiti za drugega človeka, dočim imajo naj modrejši Bogu podobni pomisleke, jamčiti za same sebe, in kateri se priklopi stranki močnejšega in srečnejšega, da bi pogubil naj slabe jšo in najnesreč-nejšo.«
»Nemogoče, madame, nemogoče,« zamrmra Feiton, ki je bil v dnu srca prepričan, da je vse to resnica ; »kot jetnica ne dobite po meni svobode, živeča ne izgubite po meni življenja.«
»Da,« vsklikne miladv, »toda to izgubim, kar mi je dražjo nego življenje, svojo čast izgubim, Feiton; in vi ste oni, katerega napravim pred Bogom in pred
ljudmi   odgovornim, za  svoje  onečaščenje in  svojo sramoto.«
Dasi je bil Feiton tako neobčutljiv ali se je vsaj delal neobčutljivega, to pot vendar ni mogel premagati skrivnega vpliva, ki se ga je že polastil. Gledati to lepo žensko, bleščeče belo kakor najsvitlejšo vizijo, kako je zdaj plakala, zdaj pretila, biti izpostavljen največji moči njene bolečine in njene lepote, to je bilo preveč za takega sanjača, preveč za možgane, ki so jih podkopali verski sni, preveč za srce, katero sta razjedla najiskrenejša ljubezen do Boga in najbolj razjedajoče sovraštvo do ljudi j.
Miladv je opazila to zmedenost, opazila plamen najbolj   nasprotujočih  si  strastij,  ki  so  razvnemale vročo kri  v žilah mladega fanatika; in kakor razumen general, ki plane, kadar vidi sovražnika pripravljenega, da se umakne, po njem z zmagoslavnim krikom, vrtane, — lepa kakor svečenica starega veka, oduševljena kakor krščanska devica, s stegnjeno roko, nagim  vratom;  razpuščenimi lasmi, držeč  z  drugo roko sramežljivo svoje odpeto oblačilo ha prsih, s pogledom, žarecim v onem ognju, ki je že tako silno razburil čute mladega puritanca, — stopi proti njemu ter govori s strastnimi gestami in mirnim glasom, kateremu podeli na priličnih mestih strašen naglas: »Žrtvuj daritev Baalu, mučenca levom vrzi s Bog s kesom te kaznuje !... Iz brezdna k njemu mollim."
Feiton je stal pred tem nenavadnim nagovorom kakor okamenel.
»Kdo ste vi, kdo ste vi ?« vsklikne, sklenivši roke. »Ali ste poslanica Boga, ali ste služabnica pekla ? Ali ste angelj ali hudič ?«
® Dalje pride) ,
na policiji cesto prav delikatne zadeve, katere j hofiejo ondi opraviti, ne pa obešati jih na veliki boben. Toda največkrat morajo obaviti svoje posle v pričo drugih strank, ker je ena I sama soba, kamor navadno prihajajo. — In I to neprilike treba odpraviti!                            I
Dulcis in fundo! Kaj porečejo častiti I čitatelji v drugih mestih, ako jim povemo, da j naša slavna policija nima niti jednega — I sluge, ki bi v civilni obleki opravljal svoje posle? —  Ako je kdo predsednik kakega I društva, da mu treba donaSati policijske od- j loke, povabila, rešitve, ali ako koga pokličejo I t       1 radi kakih služabniških zadev, tedaj I prikoraka v hišo  policaj  z luno po vratom, bridko sabljo ob boku in revolverjem za pa- I som, in priprosti ljudje stikajo glave čeS: Jej, I jej, kaj pa je s tem gospodom, kaj je v tej hiši? In čaka, da vidi, koga privede mož po- j stave vklenjenega na cesto. — Kdor meni, I da je to Sala, če tudi le pod krinko »se non L vero e ben trovato', ta 36 vara. To je i bridka resnica. !— In na take načine razne-aojo oboroženi možje na tisoče listin po hi-Sah!
Ali je to dostojno goriškega mesta? Ali tako malo obzira ima policija do našega občinstva ? Ali vodja policijskega oddelka ne čuti Se te potrebe, da nas osvobodi takih neprijetnih > rizorov! Gospod policijski svetnik: Hic Rhodusl
PlaČevalcem prldobnlne t tolminskem okraju. — C. kr. okrajno glavarstvo | v Tolminu naznanja, da je zapisek o pri- j dobninskem davku III. in IV. razreda ragr-nen na upogled od 18. t. m. dalje skozi 14 j dnij med uradnimi urami na tem okrajnem glavarstvu.
NemS&fn* na davkariji t Bovcu. — Dobili smo v roke vabilo te davkarije do neke slov. davkoplačevalke v Soči. To vabilo je izpolnjeno nemško, zraven tega pa se nemški pripis. Pisal je vabilo g, davkar sam, kakor se nam zatrjuje.
Čemu tako ravnanje s slovensko davkoplačevalko? Čemu preziranje slov. jezikav čisto slovenskem okraju do slov. stranke? Proti takemu postopanju, /proti takemu zaničevanju našega jezika od strani davk. urada v Bovcu protestiramo, pričakujemo pa, da se kaj takega nikdar več ne zgodil
Za proslavo 1. majnlka t Gorici. — Letos pade prvi dan maja na nedeljo. Ob 8*30 pričakajo goriški delavci tovariše iz Ločnika, Moše, Podgore in Mirna, odkoder odkorakajo s Telovadnega trga, z godbo iz Ločnika na čelu, ob 9. uri po glavnih ulicah in trgih: Tekališče Verdi, Koren, Gosposka ulica, Travnik, RaStel, Stolni trg, Municipijska ulica, Dogana, trg Bertolini, Tekališče Fr. Jos. v hotel .Central*, kjer bosta ob 10. uri dve predavanji v slovenskem in laškem jeziku o socijalizmu in njegovih aspiracijah. Popoldne bo veselica v Velodromu. Svirala bode mestna godba goriška. Po koncertu prične ples. Zvečer umetni ognji.
Ura vojaška begunca so izročili predvierajšnjim zaporom v Gradišču ob Soči. Od tam so jih odvedli v roke vojaški oblasti.
Društvo »Naprej« t Dornbergn vabi na narodno veselico, katero priredi 24. t. m. na dvorišču restavracije ,Pri zlatem levu*. V slučaju slabega vremena se veselica odloži na nedoločen čas.
Društvo za podporo rokodelcev t Ajdovščini bo p iznovalo dne 15. maja slo* vesno 25-Ietnico svojega obstanka. Ob tej priliki tudi prenovi in blagoslovi društveno zastavo. Vspored slovesnosti se objavi pravočasno.
Konj gs je udaril. — V tukajšnjo bolnišnico usmiljenih bratov so pripeljali 22 letnega Jos. Pahorja iz Sela, ker je ranjen težko na levi nogi, kamor ga je udaril konj s kopitom. Pahor je sedel spredaj na vozu; ko je udaril konja z bičem, je ta brcnil z nogo ter ranil težko Pahorja.
Ogenj. — V noči na petek je bil nastal na stranišču stanovanja št. 12. v ulici Dante, kjer biva dr. Pitamic, ogenj. Po celem stanovanju je Sel neki čuden duh, katerega si niso mogli razložiti, končno so odprli stranišče ter videli tam ogenj. Mimo sta Sla baS redarja Perko in Rutar, ki sta pomagala gasiti pa poslala po ognjegasce. Ogenj so hitro pogasili. Najbrže je kdo vrgel gorečo žveplenko v stranišče, kar je povzročilo ogenj.
Ievestje bolnlSnlce nsmfJJenlih bratov za leto 1908. — Pred kratkim /imo dobili   nemško   pisano   izvestje   bolnišnice
usmiljenih bratov za preteklo leto.  Poročilo I medicinskega in psihiatričnega oddelka izka- j zuje, da od sprejetih in iz  prejšnjega leta j ostalih bolnikov je bito odpuščenih 414 ozdrav- I Ijenih, 145 zboljSanih,  70 pa neozdravljenih. j Umrlo je 100 bolnikov. Odstotek umrljivosti j na medicinskem oddelku je bil 2.15, ako se j odšteje jetične in za starostjo umrle, 1.75. Izmed infekcijskih boleznij je bilo 79  jetič- I nih; od teh je odšlo 40 zboljšanih, 5 neozdravljenih, 21 jih je umrlo. Bolnih na pe- I lagri je bilo sprejetih  15, prišteti ostali od lani jih je bilo 18. 7 jih je ozdravelo, 2 se je zdravje zboljšalo, 7 jih je umrlo. Na psihiatričnem oddelku je ostalo iz 1. 1902. -*-112 bolnikov; lani so jih sprejeli na novo 35. Umrlo jih je 15. — Najmanj bolnikov je umrlo v mesecih april (8), maj (5) pa avgust (7) in december (8), največ v marcu (16). Sprejetih največ je bilo v decembru (131). Bolniki so bili iz raznih držav in dežel: Amerika,   Bavarsko,   Belgija, EtzaSka-Lotrinska, I Francoska, Italija, Rusija itd. Vseh skup po i j številu s preostankom iz lanskega leta 1545. — Plačuje se v prvem razredu 6 K, v dru-[ gera 4 K, v tretjem 1 K 40 v, za bolnike iz I naše dežele v tretjem razr. 1 K 27 v. Bol-| nike se sme obiskovati vsaki dan od 2.-—4. | ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od I 9.—10% dep.                                                   |
j          Poročilo je pisano, kakor rečeno, zopet I
le nemško. Bolnišnica je že izdajala slovenska j izvestja. Čemu jih je sedaj opustila? Saj stoji bolnišnica vendar v deželi, ki je po aU j slovenska, pa največji kontingent bolnikov je Slovencev. Torej je pač popolnoma umestno izdajanje slovenskih poročil in skrajno neumestno preziranje slov. jezika!
Našlo se Je 2 para nogavic in 2 novi žepni ruti v Gosposki ulici v četrtek. Kdor je zgubil, naj se zgiasi na policiji.
Poskusen samomor.   —   V Bračanu živi  75 letna  Ana Voska. Ko je Slav torek njena hči v mesnico, je sklenila starka storiti konec svojemu življenju.   Najprvo si je ovila vrat z ruto, kolikor je mogla, potem pa j se je vrgla skozi okno iz prvega nadstropja. I Vzdignila jo je s tal gospa Jakončičeva, ko je šla baS mimo. Sodi se na razne vzroke, zakaj bi bila starka to storila, ali najverjetnejši  vzrok je  beda   pa pelagra s svojimi I posledicami.
j          T bolnišnico usmiljenih bratov je spre-
I jet Andrej Mermolja & Vrtojbe, 62 let star, I ker je padel ter se težko poškodoval na tilniku. Prišel je v bolnišnico tudi Jos. Bratina j iz Otlice, ker si je zlomit roko v mlinu v J Lokavcu.
Badl nesrečne ljubezni t smrt. — I Kakor poročajo iz Gradišča, se je zastrupila I v Puli Livija Turolo, poštna manipulantinja, I radi nesrečne ljubezni. Doma je bila iz Gra-I dišča.
i          T Teran v Furlanijv so otvorili v če-
I trtek brzojavno postajo. i          Odprti lekarni. — Jutri popoludne
I bosta odprti v Gorici lekarni Pontoni-Kurner. I          T bližini Čedada je bival nekaj časa
j neki conte iz Benetek, in sicer radi zdrav-I ljenja. Peljal se je na sprehod v svoji ko-I čiji. Kar so se splašili konji; njegova slugi I sta skočila z voza ter skušala pridržati I konja. Ali vse zaman. Konja sta divjala ka-I kor divja. Conte je padel z voza ter si zlo-I mil tilnik in ostal mrtev. i          Kako se menjajo časi. — Na zadnji
j .besedi* v Čitalnici v Gorici je nastopila tudi I vrla pevka g. H. Žela je obilo vspehov, sploh I je bila le njena točka kaj vredna. Kritika v I .Gorici* jo hvali ter jo imenuje s 1 a v č e k. j Takrat pa, ko je nastopila na koncertu na-I Sega .Pevsk. in glasb, društva", je pa pisal j Mrcina o njej v .Gorici", da se pusti slišati I ter sili v ospredje, da pa ni za nič. Kaka J izprememba pri čitalničarjih, mi pa povemo I popolnoma objektivno, daje pela kot slavček j prej in sedaj l
I          Slnžiba cestarja za stavbeni okraj go-
I riški je razpisana. Mesečno plačilo 45 kron, I ali brez pravice do provizije. Nameščenec pa I more dobiti roilodarno plačilo 30 stotink do 1 K 8 stot, ako je po desetletnem službo-I vanju postal nesposoben za službo. Prositelji I morajo dokazati, da so vešči slevenskemu in I italijanskemu jeziku. Oni, ki znajo nekoliko I nemški, imajo prednost. Prošnje je uložHi do I 31. maja na c. kr. okrajnem glavarstvu. I          Sladoled prevrnil je včeraj okoli yt8
j ure zvečer deček, ki je vozil neprevidno svoj t rdeč-beli voz. Po prahu se mu je razlila limonada, kozarci so zažvenketali po tleh in
vroča zemlja je kaj rada posrebala mrzli sla- < doled. Mnogo Ijudij je gledalo ta prizor.        j
Javni ples - priredijo fantje v Gorjan-skem v nedeljo dne 1. maja 1904 na vrtu Franca Uršiča. Pri plesu svirala bode razne I komade veteranska sokolska godba iz Prva- I čine.  Zvečer se bodo spuščali umetni ognji, j Vsak plesni komad stane 20 v.                      I
Sest kokoši ukradenih. — Danes po- I noči so ukradli neznani tatovi v hiši št. 7. v I Gciposki ulici 6 kokoši pos. slugi Rejcu.      I
? Turjaku v Furianiji ne morejo priti I do izvolitve župana. Najstarejši starašina je I sklical že   dvakrat  sejo v  tako svrho,  alt vselej ni bilo njega pa 4 njegovih soraišlje- I nikov, tako da se ni moglo voliti.                   I
.Odsekani kos". — »Poglejte, dijaku, kateri je ravno kar mimo Sel, so odsekali na zadnji menzuri roko*. — .Nemogoče, katero pa?* — „Obe*. — ,Ne norčujte sel* — .Verujte mi, zraven tega le desno in levo nogo". — .Imam že preveč, menite, da sem otroki — .Pa tudi glavo so mu odsekali in* — .Seveda kar celo glavo*. — »Ne samo nos so mu pustili. To, kar je ilo sedaj mimo nas, je odsekani kos ubogega dijaka*. Napačno prebavljanje Je vzrok mnogih bolezni. — Stalno uravnavo prebavila uredi uporaba izvrstnega zdravnika Rosa balzama za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Isti se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat l      1
V. odgovor     I
gosp.
Kerševaniju
Tu.
Tvrdka Kersevani & Cuk (tako se glasi napis) nas nič no briga, povemo j pa obrtniku gosp. Kerševaniju, da pri sklepanju pogodb ni zavzemal trgovskega stališča, ker je nam naklonjenim strankam šele po sklepu pogodbe in ; prejemu zadatja povedal, da je sedaj samostojen.
Sicer pa je bila oseba gosp. S. K. v K. še pred nekoliko dnevi mnenja, da I je nje stroj izšel iz naše trgovine...!
Tudi ni dostojno, pregovarjati stranke, katere so nam naklonjene: »Kaj boste ! njih podpirali, jaz; sem šele začetnik in j bolj potreben podpore!« Kadi tega jo ', izšel »Pozor!« v Soči, tu je sedaj od- j govor v »Pojasnilo« in s tem končujemo.
Saunig i Dekleva. j
Razgledi po svetu.
Državni zbor. — V seji 20. t. m. je stavil posl. Kleewein predlog, v katerem se pozhdje vlada, naj pove, ali je res, kakor je citati v časnikih, da so zahtevali posredovalci it'', vlade carinsko ugodnost za uvoz 200.000 hektolitrov italijanskega vina, z ozi-rom na to, ker bi to pomenjalo, da bi vinska klavzula tudi v bodoče obstojala; predloga zahteva, naj se italijanskim vinom ne dovoli nikake ugodnosti. Posl. Lenassi se je pritoževal o zanemarjenjo Italijanov glede na visoke Šole. Govornik je očital vladi, da ne zadovolji soglasni-želji italijanskega prebivalstva glede ustanovitve pravne fakultete v Trstu. Nameravana ustanovitev fakultete v Roveredu je samo navidezna rešitev tega vprašanja in se ne more smatrati za resno. Zlasti bi bilo v tem slučaju nemogoče, da se fakulteta progresivno razvije v popolno vseučilišče v moraličnem glavnem mestu italijanskem v Trstu. Govornik je skušal dokazati, da je Trst najpripravneje mesto za ustanovitev pravne fakultete oziroma vseučilišča ter pripomnit, da bivajo Italijani razun v Trentinu tudi ob adrijskih pokrajinah. Posl. Erler: Trentina ni! To ni pokrajina! Klici italijanskih poslancev: Pa postane! Erler: Menda nikdar! Posl. Lenassi: Večina Italijanov biva ob Adriji in torej naj se tudi vseučilišče ustanovi v Trstu. Govornik se je zahvalil mestu Roveredu za velikodušni dokaz narodne solidarnosti, ki se je, zanemarivši lastno korist, pridružilo skupni zahtevi vseh Italijanov. Povdarjal je, kako se postopa z italijanskimi dijaki v Inoraostu in poslednji čas tudi na Dunaju ter je izjavil, da so raz-togi, ki jih vlada navaja proti Trstu, neod-kritosrčni. — Glavni vzrok tiči baje samo v j malenkostnem policijskem duhu in obžalovati I {e ministra predsednika, ki nima moči« da ' bi staro avstrijsko rak rano izžg»l.
Sinoči so bile volitve v delegacije, ki so bile prav burne od strani Čehov. Za Goriško je izvoljen delegatom Alfr. Lenassi, namestnikomAntonelli.
0 vojni med Rusi in Japonci ni ni-kakih posebnih vestij. Našli so truplo admirala Makarova ter več častnikov. — Renu listi se vedno bavijo s Port-Arturjem ter čakajo komaj, da bi ga vzeli Japonci. Ali to bo treba še kaj dolgo čakati, ker Port - Ar-tur je utrjen jako dobo. Saj so se trudili Japonci celo v vojni s Kitajci jako dolgo časa, predno so ga vzeli pri rednem obleganju, pa takrat so bile utrdbe majhne.
Pri reki Jalu so bili baje Japonci močno poraženi. Manjkajo podrobnosti.
Slovensko gledališče   v Ljubljani.
Konec. Vsega L .upaj se je uprizorilo 44 del del (= 17 slovanskih in 26 tujih), med njimi pa je bilo 22 novitet (=- 9 slovanskih in 13 tujih). Poprečno se je torej igralo vsak mesec tekom šest mesečne sezone po 7 raznih dramskih in opernih del, oziroma smo imeli vsak mesec 3—-4 dramske in operne novosti.
Angaževanih je bilo vseh rnoči 53, mej temi 19 članov za dramo in deloma za opereto ter 8 za opero in opereto. Zbor šteje 24 članov.
O društvenem denarnem stanju je poročal blagajnik g. Fran Rozman. Financijelni vspeh pretočene gledališke sezone je bil izredno ugoden. Sezona je bila v financijelnera oziru gotovo najizborneja, odkar obstoji slovensko gledališče; kajti vzlic temu, da je dramatično društvo bilo primorano opustiti 3 predstave in je 2 predstavi prepustilo zabe-nefico dramskemu osobju, dosegli smo vendar število 92 predstav in vaaka je imela povprek 210 K dnevnega prebitka, to je znesek, ki se doslej še nikdar ni dosegel v nobeni gledališki sezoni; to pa vsled tega, ker je bilo gledališče izredno dobro obiskano, gotovo dokaz, da je bilo gledališče dobro in občinstvo s predstavami zadovoljno.
Računski zaključek nam kaže, da je skupni denarni promet pretekle sezone presegel svoto 200.000 K, znašal je namreč 203.466 K 62 v.
Ne tako veselo, kakor poročilo o pretekli sezoni glasi se pa proračun za prihodnjo gledališko sezono. Vsled obstrukcije v dež. zboru odpade namreč za prihodnjo sezono dosedanja deželna podpora v znesku 12.000 K. Ker se dohodki znižajo za 12.000 K, je povse umevno, da mora Dam. društvo, ki ne razpolaga z res. fondom in in mora plačevati še vedno anuitete v pokritje starih dolgov, zabreati v nove dolgove, ako hoče vzdržati slov. gledališče na sedanji višini. Potrebščine za prihodnjo sezono je vkup 58.142 K. Pokritja pa bo: 52.446 K. Ako se primerja potrebščina s pokritjem, se kaže 5696 K pri-jnankljaja. Omeniti pa moram, da je ta proračun sestavljen jako optimistično in da se prav lahko pripeti, da bo faktični primanjklaj presegel svoto 5696 K. Ali je sploh mogoče ta nedostatek pokriti in kako v svrho tega zvišati dohodke ter vzdržati slovensko opero, ali jasneje rečeno, kako ohraniti slov. gledališče sploh, ker to stoji in pade s slov. opero, to je vprašanje, o katerem naj blagovoli sklepati današnji občni zbor. Blagajnikovo poročilo se je vzelo z živahnim odobravanjem na znanje. Pri dopolnilni tolitvi so bili dosedanji odborniki gg. Janko vitez Bloweis-TrsteniSki, dr. Stare in dr. Tekavčič zopet izvoljeni, namesto umrlega notarja Bežka pa je ;>il izvoljen g. Fr. Govekar.
Prvo lajno je prinesel v začetku vladanja Ludovika XIV. v Pariš mož, kateri si ! je s tem čudovitim instrumentom služit prt I začudenih   Pariza nih  mnogo   denarja.   Niti j dvor mu ni odrekal začudenja. Tako priznanje in bogati  dobiček sta dala možu povod, da si je pustil napraviti mnogo večjo lajno. Po nabitih lepakih in potom javnih okliceralcev je  naznanil, da  bode  igrala  njegova nova lajna komade, kakoršne  koli bode zahtevalo občinstvo. V resnici je igral vseznalee nekaj pesnij in koračnic, katere je želelo ljudstvo slišati. Pozornost je rasta in rastla, vsa stv*»r je prišla  celo  kralju  do ušes in poklical je umetnika k sebi. Ko  je  pa hotel pogledati kralj   v  notranjost, mu  je   zabranil igralec I pogled,  slednjič  se   je  pa  moral vendarle udati visoki »želji*, odprl lajno, in v njej je i bil — njegov sin. Vkljub tej goljufiji si je še v istem letu prislužil  omenjeni umetnik nad 60.000 frankov. Čast se menjajo — sedaj smo  veseli, da ne slišimo lajn in lajnar si dandanes k^raaj prisluži vsaklinji kruh.
ZahTala Raso? LJubljani. — Za izražene simpatije bojujocim Rusom je prejel ljubljanski župan sledečo zahvalo. Peterb ourg 17» aprila. Gospodinu gorodskomu golove Hribar. »Petersburskaja gorodskaja duma poročila mne piredate dume goroda Ljubljana iskrenuju blagodarnost za poželanije uspeha v borbe" s kovaravm vlagam. Goro dskoj golova Leljanov*.       ,    , w,. _,.*•
Kaišlrjenje tržaSkega pristanišča. — Zakon glede razširjenja tržaškega pristanišča določa: Člen 1. V pokritje stroškov za -razširjenje že obstoječega tržaškega pristanišča in gradnjo novega pristanišča pri sv. Andreju ter novega lesnega skladišča z obrežjem pri Skednju kakor tudi za opravne reCi v pristanišču^ je dovoljen kredit v znesku 54 milijonov kron. Člen 2. Finančni minister je pooblaščen v pokritje stroškov kakor v členu 1. najeti k veCemu 4% davka prosto posojilo. V to svrho se lahko izdajo tudi obveznice investicijskega dolga, storjenega zakonom od 2. avg,  1892. drž. zak.  št.   131.
Po novem programu se izvrše na razširjanju tržaškega pristanišča vštevši dela, ki so v projektu I. 1898., sledeče zgrade: a) Naprava novega pristanišča pri sv. Andreju obstoječa iz 3 pomolov širokih po 160 metrov in 3 obrambni nasipi pred luko v skupni dolgosti L600 metrov, b) Razširjenje lesnega skladišča v bližini svetilnika, kjer bo stala zgroda novega koiodvoja Trst-Sv, Andrej, c) Naprava novega lesnega skladišča poleg Skednja in železniška zveza tega skladišča z železniško progo Trst-sv. Sava. C) Razširjene obrežja pri sedanjem pomorskem arse-nalu na napravo novo ceste, ki bo vodila do novega kolodvora in do pristanišča, d) Prestavljanje nekaterih arsenalskih prostorov in c. kr. vojaškega kopališča, e) Razširjenje obrežja mej pomolom št. 4 in pomolom Sv. Karola in zgradba 2 novih premakljivih motov čez veliki kanai. f) Rarširjenje obrežja mej pomolom s?. Karola in sanitetnim poslopjem ter naprava novega pomola med tem in Josipovem pomolom, g) Razširjenje obrežja Grumula. h) Naprava obrežja v petrolejski luki sv. Save. i) Zgrada novih cest, železniških tirov, magazinov in drugih naprav v novi luki. V prvi vrsti se ima pričeti oziroma nadaljevati one zgrade, ki so že v načrtu leta 1898. Stroški za gradnje v prvi stavbni dobi znašajo 53,289.500 kron. Od tega iznosa se odbije svota 4.545.000 kron, ki je bila že dovol.ena za dela v pristanišču od leta 1901. do 1904. in pavšalni izaos 5,500000 kron, katerega prevzame uprava državnih železnic, tako, da je pokriti samo 46 milijonov kron. Tržaška občina se je zavezala odstopiti brezplačno prostor pod Skednjem za napravo novega skladišča za les. Dalje se je zavezala napraviti in vzdrževati novi cestni tlak in kanalizacijo ter skrbeti za razsvetljavo m Čiščenje obrežja in pomolov v notranji!* prostorih pristanišča. V pokritje teh 45 milijonov se vzame posebno posojilo v raznih obrokih, kakor bo to zahtevalo napredovanje del v pristanišču.
Pomnožitfiv avstrijske mornarice. — V skupnih mtaisterskih konferencih je vojna uprava baje zahtevala pomnoženi kredit zit mornarico. Sporazumljenje pa se ni doseglo ter pride zadeva pred kronski svet. Vsekakor pa se predloži delegacijam zahteva za pomnožitev torpedovk.
CeSkl Sokoli na  Francoskem. — O
binkoštih se odpelje vec Čeških sokolskih društev v Pariz in v Arras; v Arrasu se vrSe velike pobratinske slavnosti med Cehi in Francozi.
Štrajk ŠtJdiniSarJeT na Ogrskem. — Takega štrajka še ni videt svet Včerajšnja poročila pravijo, da je naraslo število Straj-kujocih od prejšnjega dne na 70.000. S pomočjo vojakov upa vlada obdržati promet na 11000 km, vojaštvo je na nogah, straži kolodvore, železniški polki stopijo v službo. Promet na državnih železnicah je popolnoma ustavljen. 21. ponoči je imel odbor štrajkujoCih železničarjev konferenco z vlado. Vlada je pripravljena, zagotoviti vsem Strajkujocim železničarjem popolno amnestijo, dovoliti deželni shod železničarjev, odložiti razpravo o zakonu zastran uredbe železni-Carskih plač, potrditi deželno zvezo, ki jo hočejo ustanoviti železničarji, in sestaviti službeno pragmatiko. Večina delegatov je s tem zadovoljna ali se brani, prevzeti garancijo, da poneha štrajk. Ob pol i. popoldne sta šla dva drž. poslanca kot pooblaščenca ministrstva na sedež odbora štrajkujoCih železničarjev,   kjer   se vrSe  sedij  pogajanj«.
Sodi se, da se doseže sporazumljenje. Vsa vojaška zapovedništva so dobila naročilo, da mora biti .vojaštvo na razpolaganje železniškim vodstvom. Kolodvori se za-stražijo.
Generalno ravnateljstvo južne železnice je priobčilo sledeči komunike: Zaradi štrajka na ogrskii državnih železnicah je bil ustav-Jjeil»|^^nr m tovorni promet na progah, ki vodijo na posta#je ozlromT*"prek poslf j ogrskih državnih Železnic. Med temi se nahaja tudi kolodvor na Reki, na katerem opravljajo službo uslužbenci ogrskih državnih železnic. Osebni vlaki Črte Sv. JPeter-Reka vozijo'za sedaj samo do postaje Opatija-Ma-tulje. Osebe in omoti se prevažajo torej samo do te postaje. Od postaj avstrijskih in ogrskih Crt južne železnice se prevzema blago na postaje oziroma prek postaj ogrskih železnic vštevši Reko samo po omejitvi, ki je določa § 55. prometnega pravilnika.
Na predposvetovanju železničarjev, ki se je vršilo v Budimpešti 21. t. m. popo-ludne, sf bile sprejete za podlago nadaljnih pogajanj z vlado sledeče zahteve: Odstraniti se mora voditelje, ki so krivo obveščali vlado; štrajkujoče železničarje ne sme se kaznovati in pri povišanju preskočiti, dospela povišanja v službi se imajo takoj izvršiti; vlada naj se izjavi o služabni pragmatiki. Vse zahteve se imajo izpolniti v 24 urah. Vlada mora dati pismeno garancijo. Od redarstva dovoljeno glavno zborovanje se ni vršilo. Poslanec Vords bo po dogovoru z odborom |-štrajkovcev izročil vladi spomenico o zahtevah, ki se tekom noči sestavi, Provincijalni odbori v Segedinu, Aradu in Miskolcu kakor tudi uradniški zbori mnogoštevilnih postaj so zahtevali brzojavnim potom, naj se prej ne sklene miru, dokler niso izpolnjene vse zahteve spomenice z leta 1901. Strajkovci so prejeli več denarnih podpor in izrazov simpatij.
Vzrok šlrajku je ta-le: Že leta 1901. so zahtevali železniški uslužbenci zvišanje plaCe. Hočejo za uradnike 1600 K s početka, pa se ima kmalu povečati na 2400, službeno pragmatiko kakor v Avstriji, regulacijo plač za druge uslužbence z najmanj 800 K ter podpore. Obljubovali so jim, pa ni bilo nič. Končno se je dalo na znanje, da predloži vlada načrt za regulacijo do 15. aprila, ki bi veljal potem od 1. maja dalje. Ali prišlo je do štrajka, ker je bila med uslužbenci velika nezadovoljnost ter se ni verjelo obijuban vlade.
Slrajkujoči zahtevajo sedaj takojšnjo izvedbo imenovanj in pomaknjenj, ki so padla na 1. jan. t. 1. Nikdo se ne sme odpustiti iz službe. Vlada se noče vdati marveč je izjavila v zbornici poslancev, da že poskrbi za zopetni promet, dobi še toliko ljudij na razpolago. Oglašali pa so se tudi govorniki za štrajkujoče, in najbrže zmagajo ti. Živila v Budimpešti so se podražila za 50%. Po nekaterih krajih so naprvili poškodbo na železniških progah. Vlada skuša posredovati, štrajk pa se nadaljuje.
Vlada hoCe podvreči železničarje-vojake vojaSki disciplini. — Iz Budimpešte so odšli včeraj 4 vlaki, eden na Dunaj. Vodili so vojaki žel. polkov in inženirji. Baje jo ponesrečil vlak v Szolnok.
Do sporazumljenja še ni prišlo. Železničarji se ne udajo. IzSet jr kraljevski ukaz, ki klice železnicarje-reserviste pod orožje. Ti bodo morali delati službo na železnicah.
DruStvo svobodomiselnih slovenskih akademikov »SaTa* na Dunaja priredi svoj I. redni občni zbor dne 25. t. m. v restavraciji ,Zura Magistrat*. — Svobodomiselni slovanski gostje dobro došlil
Velik požar je uničil v Hinjskivaai na Dolenjskem 27 hiS z vsemi gospodarskimi poslopji. Škode nad 15.000 K,-
V Bistrici na Koroškem je napravila povodenjv zadnjih dneh škode okoli 50.000 K. Ceste in mostovi so razdrti in pokvarjeni.
Vasilij Tere&agin, slavni ruski slikar, ki je našel tako tragično smrt v Port Arturju, se je rodil 26, oktobra 1842. v Čeropovcu pri Novgorodu. Obiskoval je mornarično Šolo v Petrogradu ter postal Častnik. Toda vojaško službo je kmalu zapustil ter se posvetil slikarstvu, ki se ga je učil na petrograj-ski akademiji in pozneje pri slovečem histo-rijskem slikarju Geromeju v Parizu. Od leta 1864. do 1866. je bil na Kavkazu, kjer se je razvil v samostalnega in zrelega umetnika. V vojni preiti Turskestanu se je izkazal Vereščagin kot hraber vojak in nedosežen bojni sl»k°r. Pozneje ga nahajamo v Si-
biriji, pa zopet v Monakovem. S sedanjim angleškim kraljem je potoval tudi v Indijo, od koder je toliko nedosežnih njegovih slik. Leta 1877. se je udeležil rusko-turške vojne kot Častnik in tajnik generala v Indijo, leta 1898. je priredil v Zagrebu razstavo svojih slik, a pred meseci je odšel s svojim najboljšim prijateljem, admiralom Makarovim na, Daljni Vztok, kjer je zalotila,., oba._kruta., smrt.
Bakoezv II.'— Cesar je poslal grofu Tiszi lastnoročno pismo, naj ukrene vse potrebno, da se pepel madjarskega zarotnika in prekucuha Fr. Rackoczjrja prepelje v domovino, V pismu se pravi, da so nasprotstva Jn_^p^^nmjyejijej_ki..80.-tiTeIa-miiogo-let-med madjarskira narodom in vladarji, že izginila iz spomina. Nastopilo je medsebojno zaupanje in mirno vladanje, zato lahko brez trpkosti zremo na minulo mračno dobo ter izkazujemo pieteto bivšim voditeljem v preteklih bojih. Cesar je s tem izpolnil Madja-rom dolgo gojeno željo. Izpolnitev iste je skoraj gotovo izgovorjena koncesija za opustitev obstrukcije. (Fr. Rakoczjr je umrl kot begun v Radostu na Turškem 8. aprila 1733., kjer je tudi pokopan.)
Japonsko pokopališke se ne zdi baš
tuje evropejskemu očesu. V tihem, mirnem kotičku, v senci starih dreves počivajo mrtveci prav tako kakor pri nas. Japonski nagrobni kamni so mali kameniti stebri s kamenitim šopkom na vrhu, Ako pomislimo, kako malo je vredno človeško življenje pri azijatskih narodih na Vstoku, moramo priznati Japoncem, da časte spomin na ranjke, da skrbe marljivo za grobove. Pred mnogimi japonskimi spomeniki stoje z vodo napolnjene čase, v katerih se zažiga tudi kadilo, katero se žrtvuje mrtvim. Obiskovalci pokopališč polagajo zelene veje na kamena, ko pa pride večer, zasl&t se cvrčanje neštetih škržatov,,.
Poštne mamke Iz Koreje nabirajo sedaj ob vojni vsi neutrudljivi nabiratelji. Seveda so drage. Na Koreji je uvedla Japonska v leta 1884. nekak poštni sistem. Znamke iz prve izdaje so jako redke, ker Korejanci so se bili kmalu naveličali pošte, pa so sežgali nekoč vse znamke v protest proti vsaki novotariji. Potem so izhajali deset let brez pošte. Ali prišlo je do druge izdaje mark. Te so predstavljale nekaj simboličnega, česar pa živ krst ni razumel. Napis pa je bil angleški »Korean Post".
Cesarska palača t Senlu egorela. — Korejanskemu cesarju je zgorela velikanska palača v Seulu. Skoda se ceni na 7,200.000 K. Zavarovano ni bilo poslopje. Požar je dajal neki Čudovit lep pogled, dasi straSen v svojem delu. Vse gorovje okoli je bilo razsvetljeno kakor po dnevi, po cestah in ulicah pa je stalo ob Cudevitem svitu nepregledno število razočaranih Korejancev. Vsi redi, častna znamenja in darovi, katere je dobil korejanski cesar od drugih vladarjev, vse je zgorelo. Korejanci mislijo, da požar ni nastal sam ob sebi, marveč da je kdo zažga«. Pravijo tudi, da se je hotelo cesarja prisiliti, da se nastani v Kinu-Buk-palači, kamor pa se strahopetnež boji iti, ker ima strah, da bi tam ubita kraljica ,nazaj hodila", pa bi ne imel mirnih noCij.
Nuna skočila skozi okno. — Dne 20. t, m. zjutraj je skočila v Rimu v samostanu Sakramentinj v ulici Selci 24 letna nuna Antonija Coccia skozi okno na dvorišče. Prenesli so jo hitro v bolnišnico, kjer pa je v par minutah na to umrla. Vstopila je bila pred kratkim v samostan.
Zarota proti predsedniku Loubeta. — V Marsilji na Francosksm so zaprli pred par dnevi tri italijanske anarhiste, nekega Pavla Pomini, gospodarja delavske krčme, nekega Garzšolšja, delavca v neki predilnici pri Marsilji, in nekega Mihaela Giovanni. Kakor se je dognalo, so te tri osebe na sumu, da so kovale zaroto proti predsedniku Loubetu, z namenom, da ga umore, ko bo potoval te dni po Italiji. V krčmi Pavla Po-minija so je vršil v začetku minolega tedna shod anarhistov, na katerem so razpravljali o atentatu na Loubeta. Izlasti je Mihael Giovanni tako sovražno govori! |»roti predsedniku republike, da je večina prisotnih italijanskih delavcev zapustila krčmo. Dva teh delavcev sta vso stvar ovadila redarstvu ter izjavila, da je bil Mihael Giovanni gotov, da so ,ia shodu sami somišljeniki anarhisti ter da je predlagal, naj se Loubeta umori. Sedaj, ko isti odpotuje v Italijo, da > za to naju-
godneji trenotek; take prilike da ne bo več kmalc. Loubeta da se mora v Italiji umoriti. Nekateri navzoči delavci, med temi oba omenjena delavca, ki sta stvar ovadila, so proti temu protestirali, toda Giovanni je kričal: •Kdor je proti temu načrtu, tega uničim. Ako ste vi tako boječi za izvršitev tega Čina, pojdem jaz sam v Italijo, da izvr*im u^nor, ker sedaj je za to ugoden trenotek/ Na to ovadbo so bili gori omenjeni trije anarhisti aretovani. Carzioli je zapisal pod podobo Loubetovo, ki je bilo na zidu. Pominijeve krčme, besedo: smrt. Vsi trije aretovani anarhisti taje" svoje dejanje.
Proglas rektorja dunajskega vse-uClllšča. — Rektor Tseučiiisčarje^^ izdal proglas na dijake, v katerem povdarja nemšKi znaCaj dunajskega vseučilišča ter izjavlja, da bo nasprotoval vsakemu poskusu, fci bi bil temu značaju na kvar. Kdor se hoče učiti na dunajskem vseučilišču, mora pripoznati in spoštovati tudi njega neraaki značaj. Aka-demieni senat pričakuje torej, da se bo sedaj dijaStvo zaupno in radovoljno podvrglo vsem naredbam akademičnih oblastnij. Bodo pa dijaki motili mir in red na vseučilišču, ted*j se bodo rabile najstrožje kazni, v potrebi tudi izključitev od vseh avstrijskih vseučilišč.
Vojna med Rusi in Japonci.
Požrtvovalni oar.
V »Petit Parisienu* dementuje neki ruski diplomat vsa poročila, da bi Rusija nameravala v inozemstvu najeti večje posojilo. Dotični diplomat ima izborne zvoze in uživa največje zaupanje CBrja samega, Po njegovem zatrdilu se je car Nikolaj, ki ima osebno ogromno premoženje in ima samo v inozemskih bankah naloženih 800 millijonov mbljev, odločil, da dvigne vse te uloge in jih naloži v ruski banki. Obenem pa je tudi izjavil, da bo to svoto v slučaju potrebe posodil ruskemu narodu brez obresti in kakršnegakoli jamstva, ne da bi se določilo, kdaj bi bilo treba ta dolg vrniti,
BnskI pomorScak o katastrofi pred Port Arturjem.
Neki ruski pomorščak, ki je stal na mostiču ,Petropavlovska*, ko se je dogodila katastrofa, pripoveduje nastopno : Imel sem nalogo dajati signale. Listal sera v signalni knjigi. Z zadnjim signalom je dal admiral povelje sv-} se torpedovke umaknejo v pristanišče. »Petropavlovsk" je plul počasneje in se je mahoma ustavil. Nenadoma se je stresla vsa ladja, slišal sem grozovit poh, kateremu je sledil bliskoma Se drugi in tretji. Zdelo se mi je, kakor da bi se detonacija prigodila neposredno pod mostičem. Skoči! sem k vratom ter hotel iti h krmilarju; ker mi to ni bilo mogoče, sem hitel k oknu in skočil ven. Ladja se je nagnila in bal sem se, da se bo vsak hip potopila. Na mostiču sem zazrl nekega častnika zalitega s krvjo. Bil je naš admiral Makarov. Ležal je na obrazu. Skočil sem k njemu, ga prijel za rame in ga poskusil dvigniti. Zazdelo se mi je, kakor da bt ladja kam padala, od vseh strani so leteli razni predmeti, slišal sem grozovito pokanje, velik krik in vik. Dim se je dvigal v oblakih, ogenj se je že jel bližati mostiču, kjer sem stal poleg admirala. Skočil sem preko ograje in val me je odnesel, a posrečilo se mi je, da sem se prijel za neko stvar. Na to pa me je pogoltnil vrtinec v globino. Spominjam se samo še na podirajoče se jatubore, na drugega ničesar. Na naSi ladji je bil neki star mož s čudovito lepo. belo brado, ki je bil nam mornarjem zelo dober. Imel je ravno knjigo v roki in zdelo se je, kakor da bi pisal, ali morda risal — bil je Vereščagin (slavni ruski slikar, ki je vtonil na ,Petropavlovskem"). Posknšeno Izkrcanje.
Jamici so poskušali te dni izkrcati večji del -., jaštva v bližini Port Arturja. Poskus se je ponesrečil temeljito« IzkrcujoCe se Japonce so .'Utsi napadli ter jih pognali nazaj na ladje, laeli so Japonci velike izgube, 200 so jih vjeli, 60 ubili. Na ruski strani je 20 ranjenih, 7 ubitih. Izkrcati so hoteli vojake s 6 transprotnih ladij.
V St. Petro pri Gorici
se odda v najem hiša z vrtom,
ze\6 primerna za malo družino ali upokojenega gospoda. — Naslov po ve* t iipravništvo.
Zahtevajte
T iroj prid Tselej
pristno Kaihreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
samo v ara^ojih s TMatreno crsmko
-------jupiika   Kneipp* m »imenom—
Kathremer t« se skrbno izogibajte «eh  manj   vrednih  po«MS*k«*
Kerševani & Čuk
v Gorici
t ulici Biva Castello štev. 4 (konec Rastema.) Priporočata slavn. občinstvu is mesta in z dežele
svojo mehanično delavnico, zalogo šivalnih strelov In dvokoles Iz tovarno „Puch" tor drugih sistemov.
Sprejemava vsako popravo in rekonstrn-iranje bodisi Šivalnih strojev, dvokoles paši in samokresov.
Vsako popravo, šivalni stroj ali dvokob amCiva.
Z. ozirom na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi šivalnih strojev ali dvokoles točno in dovršeno.
Pogojujeva tudi dvokolesa.
Naznanilo.
Slavno občinstvo se opozarja, da sva prevzela za Primorsko glavni zastop
Centrifuge Versfalia,
kateri stroji so izdelani po najnovejšem sistemu, ter vabimo, da si te stroje vsakdo vedno lahko ogleda. Cene zmerne.
Cene po dogovoru. Se priporočata z vsem spoštovanjem
Saunig & Dekieva.
via Mumeipio št. I.
I Žrebanje dre vi ob 8. uri!
Žrebanj« nepreklicno
23. aprila 1904.
Goriška tovarna
sodovke
Jos Gossovel
Zaloge po celi goriški okolici In EurianijL
Andrej Fajt
pekovski mojster j
y Boriti iia teatra št 5.
Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov.
Ima tudi na prodaj različne moke, fino  pecivo, fina  vina in  likerje po zmernih cenah. Za veliko   noč   priporoča   goriške plnce, potice Itd.
Glavni dobitek
kron  40.000  i™
He za prta zatočišča,
&% 1 Krono
priporočajo
Gentilli, V. A. Jona, t Mictielsfadier & Cu, 0. Pinclierie,
menjalnice v Gorici.
Dobitke v blagu se ne   izplačajo v gotovini.
naznanilo.
Anton Pečenko
Vrtan nhca 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča
pristaš bel«     j&^&igr    briških, aai- j In eraa vin«     jSmSF     »atlaških in iz vipavskih,    ^$W&       Istarsklh f url saških,          ¦*         vinogradov.
Dostavlja na dem in razpoiilja po teleznioi na vse kraje avstro - ogerske  monarhije t sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo po3ilja tadi uiorae. Qtinm saiara«. Pastraib« poit«B«,
TJsojam si naznanjati slavnemu občinstvu, da sem otvoril
nov hotel z restavracijo in pension
v ulici Novi most št. 27.
Sobe za prenočišča. - - Velik jedilni salon.    • Pokrito kegljišče. — Toči se plzensko in pnntigamsko pivo ter 'omača in inozemska vina. Za obilen obisk se toplo priporoča
Josfp Joos,
lastnik. •
Zalogo kož — touarna nadplatou
Rosada & Zanetti
v Gorici, Šolska ulica št. 3.
Velika izbira domačih in inozemskih kož, kozjih in telečjih, barvanih- in lakiranih, podlage črne, gladke, za knjigoveze,'vse potrebščine za čevljarje itd.
Sprejema se naročila nadplatov po meri z največjo točnostjo in natančnostjo. Vse po cenah brez konkurence.
Slavnemu občinstvu se priporočata udana
Rosada & Zanetti,
Po tovarniških cenah
Tschinkel'nov
KAVIN ZDROB
(postavno zavarovan)
priznano----------
najbolja kavioa primes
se dobiva §^|||Q pri jedinem izdelovatelju
Tschinkel
v LJubljani
in  pri   njegovih   zastopstvih.
razprodam radi pozne zimske sezone vse zaostalo zimsko blago kakor:
*
Za damo;                                                 Za gospode:
Krasne okraske za ob^ke,                             Raznovrstno belo in barvano
trakove, svile zadnje novosti                          perilo najbolje vrste, jopice
za bluse, pajčolane, pasove,                           za hribolazee, kolesarje, veslarje;
predpasnike, rokavice, nogavice,                    zadnje novosti ovratnic,
dežnike, solncnike, bluze, Čevlje,                    ovratnikov, zapestnic, nogavic,
vse potrebščine za obleke, kakor:                 rokavic, hlačnikov, čepic,
podloge, sukanec, svilo, gumbe,                     Čevljev, dežnikov itd.
vezenja, zaponke itd.
Opozarja
precastite dame, na svojo veliko
zalogo obče ptiznano najboljih
modercev vsake cene.
Za vsakega najbolje naložen denar posebno pa z ozirom na vedno dvigajoče se cene vsega volnenega in bombažastega blaga.
J. Zorni k    Gorica, Bnsposka ulica štev. 7.
Vse stroje za poljedelstvo in vinorejo.
BrlzgalnJee za sadjino drevje
7. mcšalom za mešanico iz bakra in apna tako, da se naje-dcnkrat na dve cevi brizga,
brizgaliiicc (strealjke) za sadjino drevje z natanjko naiiierjeiio pctrolmcšaiiico,
' sveillnico na acetilen da se ulove leteči hrošči, hidravlične stiskalnice za vino,
stiskalnice za vino in ovBčje s diferencialnim pritiskom,
stroje za drobljenje, stiskalnice,
čisto nove mline za grozdje,
nore priprave proti peronosporl In za žveplanje,
sesalke za Tino, cevi za vino,
kakor tudi vse drugo stroje za poljedelstvo kot
zbiralnike (trleure), miatllntce, Tltaie (gepel) i. t. d.
razpošilja kot specialitete po najnižjih tovarniških cenah
Ig. Heller, Dunaj, II. Praterstrasse 40.
Cenllnlki zastonj In franko.             Dopisuje se v vseh jezikih.
Edina slovenska i kleparska delavnica
I . ¦:               ? Gorici -........ :.  .. j
Karol Čufer
(ulica Sv. Antona št. 1. Se  toplo  priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi za izdelovanje vseh kleparskih izdelkov, kakor cevij za vodo, žlebe za poslopja, kuhinjske I priprave    itd.    Prevzame   tudi j I vsako   popravo   po  zmernih j I cenah. Zagotavlja točno po-I       strežbo in pošteno delo. Izdeluje tudi zlate napise za trgovine.
Odlikovana kamnoseška delavnica
Ivana Culot
kakor tudi zaloga nagrobnih spomenikov, marmornatih podob, fotografij v porcelan!, raznih izdelkov za cerkve itd. se nahaja odslej v
ulici Sv. Antona št. 16
(bliža cerkve)
_. ne več na Komu. =
Odda se posestvo,
ki leži pri okrajni cesti, pol ure od ko- * lodvora, zraven romarske cerkve; obsega • okolo 2 orala zasajene rodovitne, zemlje, ' 4 zidani hrami,  z gostilno, štacuno in žago, za 12.000 kron. 31ago se posebej plača. Več pove Ivan Lamprocht, pošta Faal, Štajersko,
t. 314.
Dražbeni razglas.
V tukajšnem županstvu se oddfi na dražbi graditev »Občinskega doma«, ki bode obsegal hram, pritličje iirprvo nadstropje v dolgosti 16*08 m in širo-kosti 13-46 m.                                ,,, .
Načrti in dražbeni pogoji so vsakemu ponudniku na razpolago v ob-Sinski pisarni, kjer dobi tudi izpis podrobnih načrtov z vsemi potrebnimi merami in s predmetnim troškovnikom, kateremu mora pri vsaki točki dodati sam namerovane cene.
Pismene ponudbe z varlčino 5% ponudne svote sprejema županstvo do :. maja t. 1.
Podrobnosti o vsem podaja podpisano.
Županstvo v Mirim,
dne 13. aprila 1904. Župan: I. K.
-Anton Krušič =
trgovac In krojaški mojster
v Gorici, ulica Gius. Verdi št 33. naznanja slavn. občinstvu, da je dobil ravnokar »vež« angleiko In avstrijsko blago raznih vrst v veliki izberi  za
bližajočo se sporni a d no sezono. Enako je dospela ravnokar velika izbira
gotovih oblek in površnikov      ; za  pomladansko  sezono. Za izdelek iz lastnega blaga jamčim.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi RaStelJa 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupoval iče nlrnberskaga la drobnega blaga ter tkanin, praja In alti J.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše Sivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojni o in ševljarjo.
SvetinjIce. — Rožni venet. — Masne knjfilce.
Hišna obuvala za ysb letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi,    i    35-8
C. kT.
priviligirani
aparati za krojiti obleke
M, Poveraj
v Gorici,  na  Travniku   štev. 5.
Civilna, vojaška in uradniška krojač-nica I. vrste. Velika zaloga vsake vrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovaren, gotovih oblek, perila vsake vrste, vso paradno pripravo z orožjem za vojaški in uradniški stan.
»Sokolska" kompletna obleka popred-pisu K 35 —. Na obroke K S6«-. Ob-leke za birmance od 7 kron naprej; za dečke od 3—9 let od 2 kron naprej; za gospode od 17 kron naprej. Novi aparati, s katerimi lahko vsakdo brez pogreškareže obleko v 40 velikostih.
€ena le 10 kron.
Se pripordčam slavnemu občinstvu iz mesta in z dežele.
Josip Marmolja
v Mlrnu,
trgovina na drobno in na debelo. Dobiva se po najnižjih cenah
JtolQiai|alno^Jblago.1
Zaloga make,  otrobov  prvih  mlinov.
Potrebščine sa četljarje.
Obširnajalgga mavca (škajole) prve vrste.
RazM vrtna semena,
zelenjave, cvetlic, detelje In
trave za umetne, stalne se-
nožetl.
Posebnost: Novolznaill    prah,    lil   uničuje
predilnico (las), ki ne Škoduje detelji, ampak provzroči, da na istem mestu kjer se je nahajala predilnica detelja le močneje raste, — Dobiva se v zavitkih od 2 do 5 kg po zmerni ceni.              >
LIMMEHT. GHP8IGI GIMH8.
It RfoMar|«va Marin v Pr«|l pripoznano kot izvrstno bol nblaZuJooe nazllo; za cono 80 h, kron 1-40 in S kroni ae dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno donače idra-fllno »redstvo vedno le v orif. steklenicah z naSo zaščitno znamko s ..SIDROM« namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko.
Richferjeva lekarna „pri zlatem levu" r pragi. Ellzabethsrabse St.S.Fg
Dobi 8« v lekarni                T
.Pri Zvillbr|i' likirt Uiliir, TiMi.     Mi
Proti protinu in revmatizmu
je tisoče in tisoče ljudij vspešno rabilo
Zoltanovo mazilo proti
protinu in revmatizmu.
Mncgi trdijo, da se to mazilo izvrstno vporablja tudi pri takih boleznih, kjer celd dolgoletne kopelji niso mogle pomagati.
Cena steklenice ž K
v lekarnah.
Direktna poštna raz-pošiljatev izdelova-
tejja: lekarnarja
Bela Zoltan
Budimpešta.
Veliki požar!
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
•      a
nove sestave, koje od de ae in leve strani vodo vlečej< in mečejo* V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnice nepotrebno!
R. A. Smekal
Zagreb,
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev.
I i 129 odlikovanj l 1
Gostilna
»pri Žagarju"
tik nove postaje na Blanči,
toči vedno naravna domača bela
in Orna vina.
Kuhinja je preskrbljena vedno z gorkimi in mrzlimi jedili. Cene zmerne.
Priporoča se svojim rojakom jz^ mesta in z dežele za obilen obisk.
V najem se da takoj
žaga in mlin
skupaj, ali tudi vsako zase. Mlin na 5 tečajev in popolnoma novo vrejen. Žaga z 1 klinjo. Ponudbe do 1. maja t. I. na
Uosip Hogov^k, v Idryi
kjer je dobiti tudi uatraenih ali pismenih poročil.
Gorica' -**>-   Gorica
Klimatično zdravišče.
Hotel Suiahn
na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. —- Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalaSč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Goric!. —- Izborna kuhinja in
m klet.   — V   hotelu je obsežna
|3tf|                  knjižnica.
Kupi se
malo posestvo tudi s hišico v goriški okolici za približno K1200. Ponudbe na naslov L. K. poste [restante - Gorica.
Maj glfl. 70
zelo znižane vozne cene v
Ameriko
Prej i. 1
Ravno ista vožnja in postrežba kakor prej
Iz Ljubljane v Novi-York samo gld. 70
s prosto dobro hrano že v Hamburgu
v dežele: Pennsvivanja, Ohio, Illinois,  Minnesota, Montana,. Galifornija itd. toliko višje kolikor je tarifna cena po ameriški železnici; s priznano najboljšimi parniki družbe
Hamburg - Amerika Linie
Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, naj pošlje 20 kron an na moj naslov:
Fr. Seunig — Ljubljana, Dunajska cesta 31.
Naša zaloga  Portlandskoga  cementa  za Trbiž in
okolico se ne nahaja več pri gospodu  Leopoldu Lagger, Trbiž, ampak pri gospodu
Josipu Treu v Trbižu,
katerega toplo priporočamo vsem p. n. konsumentoni. — Tvornlika akcijska družba Portlendvkega cementa Lengenfeld.
•   •   Ohranitev zdravega želodca   #   •
obstoji glavno v ohranitvi, v pospeševanju in uravnavi pfeb&idjanja in odstranjenju nadležne zaprlosli. Skušeno, iz najboljših in uspešnih zdravilskih zelišč skrbno pripravljeno; tek vzbujajoče, prebavjjanjc pospešujoče in lahko odvajajoče domače sredstvo, ki ozdravi znane posledice nezmernosti, pogrešite v dleti, prchlajenja in nadlefno zaprtost, kakor zgago, napenjanje preoblln iisllno In lajša krčevite bolezni jo zdravnik« Rosa balzam za zaiodac iz lekarne B. Fragnor v Pragi.
OVarilO      Vsi ¦deli omota JmtU° post*'11« deponirano varstveno znamko.
Glavna zaloga: lekarna   B*   FragiloT,   c. kr. dvorni založnik
»Pri črnem orlu*, Praga  Mah atrana na voglu Spomerove ulice L 203.
Razpošilja se vsak dan. Proti naprej poslanem znesku K 2 56 se pošlje velika ste-lenica in za R 1-50 majhna steklenica franko na vse pc staje avslro-ogerske monarhije. Zaloga t vseh lekarnah Avatro-Ogerske.
V Gorici t lekarnah: CMstofoletti, Gllnbich, Pontonl In Gironcoli.                       1
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Nneolsfvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1903   tako *
Hranilno vlogo se obrestujejo po 41/.*.  Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentnidavek plačuje posojilnica sama. Posojilni na vknjižbe po 5>/,%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%. Glavni deleži koncem leta 5'/»%.
Stani« 31. dec. 1903. (v kronah): Članov 1777 z deležiiK= 123.644. - Hranilne vloge 1,416.57366.-Posojila 1,471.65042 — Vrednost hiS 162.16293 (v resnioi so vredne več). — Reservni zalog 70.125-85.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon St. 79.
Josip Rovan Gorica,
Rabatišče štev. 20 in 22.
Priporo8a.se gg.  gostilnicarjam in  zasebnikom iz mesta in dežele v svrho cenj. naročil na izborno eksportno
SHT-   marčno pivo   ^9SŠ
kranjska sksportno   pivovarna  In aladovna  na   par
Prtu koncestjonlrana delavnica z motornim obratom za fino mehaniko, fiziko, matematiko, optiko, fino brušenje in poliranje itd. Vpeljava strelovodov, brzojavov, ItiSnih tele* fonev, plina in vode.
Poprave so izvršujejo hitro In pO ceni.
MPotočA&ilpl
Gorica, za vojašnico, focizijsb ielaviica prtdnetgv za mtrjenje. Bogata zaloga ^ raznih predmetov za razsvetljavo za plinovo in električno lac. Posamezni deli za električno, plinovo vodno in parno vpeljavo. Pumpe,železne in kovinske cevi.   Zaloga  mesarskega  orodja,   kuhinjskih nožev, brivskih britev, Škarjj itd. BazpoSIIjater na deželo bo  izvrši hitro In j                     — po ceni. —
T. Frohlich na Vrhniki.
Pivo se dobi vedno sveže v sodčkih in steklenicah tudi v podružni zalogi na Gorlčlcl pri Rafcku.
Ob enem opozarja ulj ud no, da ima zalogo in zastopstvo valjčnega mlina W. Jochmann iz Ajdovščine. Mlinski izdelki te domače tvrdke nadkriljujejo vsako ptujo konkurenco glede kakovosti. V zalogi je razun bele moke raznih vrst tudi vedno pšeničen in turščin zdrob (Gries) in drobni otrobi.
= T Svoji k svojim T =
Opozarjamo vsakega varčnega in rodoljubnega  gospodarja,  da edina hrvatska
Zahtevajte
moj iluBtrovani cenik t ved kakor 500 podobami od ar, zlitih, sre-btilh li MMlkallSilb predmetov, katerega pošuja zaiteoj in paitalao prsate
Hanns Konrad,
tvornioa  nr   in   eksportna   hiia Msstit.2110.  — (fielko).
Božjjast«
Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v prlv. Schwiw«en-Apoteke, Frankfnrt a, M.
Christofle & C.^
c. in kr. dvorni založniki
tSTirai                                                                                                                                Zimki toum
Heinriehhof Dunaj I. Opera RlnG 6.
Težko posrebrnjeno
namlino orodja In posodje vseh vrat
(žlice, vilice, noži itd.)
Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti.
Največja izbera najlepših modelov.
¦k*- Ilustrovan cenik na sah te vanje.-%n|
Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle.
zavarovalna zadruga
99
GROATIA
u
stoječa   pod   pokroviteljstvom   slob.   In   kralj,   gtavnega   mosta   Zagraba
z jamstveno glavnico 500.000 kron in temeljno glavnico 200.000 kron
sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tevaroe) in premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, blago, žito," seno, slamo, blago zloženo na prostem ali v skladiščih) v zavarovanje proti ognja in streli ob najnižjej ceni in najboljšem jamstvu.
Ista posreduje posojila na nepremičnine za svoje zavarovance pri prvih denarnih zavodih. Dolžnost je vsakega dobrega Slovana zavarovati se pri domačem zavodu, že da ne gre denar v tujino.
Slavno zastopstvo za Trst, Soriško in Istro je izročilo ravnateljstvo gosp. Ivanu Gorupu (Trst, nlka Miramar 11) svojim pravnim konzulentom v leh pokrajinah je imenovalo gosp. dr. Otokarja
R^baf a, odvetnika v Trstu.
——-------TSvo|i-kr^vq|iiiirT-===
irhovno poverjeništvo za   Goriško  iij  Eradiščansko   v  BoM  ulica ------------z iaizellini štev. 22. ==
*     V Ameriko potujoči
naj se blagovolijo obrniti na
Agenturo Zwilchenbart
v  Buchsu  aH  Baslu (Švica)
flavto - $[e* fori<. Vožnja čez morje samo 6 dni.
Na vsako vpražanje daje se kretom pošte in brezplačno odgovor in pojasnila.
*"< Mizarska zadruga **
v Goriel —' Solkanu
,..........                  vpisana zadruga z omejenim jamstvom             .
tovarna s strojevnim obratom na parno in vodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
vseh slogov
==¦ ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela.                rs
Podružnica v Trsta Via dl Plazza vecehla 1. Zastopstvo v Spljatu tor Orljentu.
Cene zmerne, delo lično in solidno.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSlh kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje In emrt s zmanjiujočlmi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do divldende.
vzajemno zavarovalna banka v Prag-i.
Rezervni feadt: 25,000.000 K. Izplaeaae taikedilae Is ksplUIIJe: 75,000.000 K.
Po velikosti drug? vzajemna zavarovalnica nase države
Vit polarna« daje i
flasaraSnl zastop v LJubljani, itgar pisarni to r lutBlj Binintj lili
Gospodsklh ulicah Štev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši slovet, koder posluje.
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne I podpore v narodne in občnokoristnel
l^arol Praš&K,
pekovski mojster in  slarMčar v Gorici na Komu št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstva n mnogobrojna naročila ter obljublja solidn, rostrežbe po jako zmernih cenah.