Izhaja vsako sredo. C e ik« i Letno Din 32.—,
fiolletno Din 16.—, četrt-etno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — Poštno-čekovni račun 10.603.
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5
Teleion interurban 113.
Cena inseratomi cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000—, četrt strani Din 500-, V s strani Din 250-, Vi« str. Din 125-, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
lifCl II p®§Iifll
premet
Ali ga bo plačeval tudi kmet?
Zakon o davku na poslovni promet z dne 31. I. 1922 je z zakonom z dne .12. 8. 1930 in z zakonom o izpremem-bah in dopolnitvah zakona o skupnem davku na poslovni promet z dne 28.3. 1931 v toliko spremenjen, da plačujejo odslej ta davek v prvi vrsti proizvajalci — tovarne — ter oni, ki blago u-važajo iz inozemstva. Dočim se je doslej plačalo 1% davek od enega in istega davka po večkrat, bo se odslej plačal le enkrat, a to v višjem odstotku, tako da bo zvišba cen v posredni trgovini ob prehodu blaga iz ene posesti v drugo,'kakor tudi posredno od proizvodnika prc..o malega trgovca, ali pa preko velikega in malega trgovca do konsumenta upoštevana. Doslej je plačal 11. pr. 1% od prodajne cene trgovec z žitom, 1% trgovec na drobno, kolikorkrat. je šla ta moka skozi roke posameznih trgovcev do končnega konsumenta (uživalca), odslej, bode pa plačal 2.2?» od vrednosti žita le pro-izvodnik v mlinu, odnosho 2.8"» o-ni, ki bo žito uvozil v državo, ves nadaljni promet z moko, vštevši predelavo molke pri pekih v navadni kruli ali pecivo, to je brez dodaje mleka, sirovega masla ali sladkorja je pa tega dvaka prost. Za izdelano manufakturno blago v tuzemstvu bo plačal prometni davek tovarnar in pri uvozu blaga že na carinami pni, ki je blago naročil iz inozemstva, ves ru. !aljni promet s tem blagom pri trgovcih je pa tega davka prost. Gostilničarji bodo plačali prometni davek hkrati s trošarino, lesni trgovci pa ob natovarjanju ali iztovar-janju lesa in drv na železniških in pa-robrodskih postajah ter splavih. Od obtesanega lesa in od lesa za sodarje in kolarje se plača ta davek ob enem z banovinsko takso, ko se izdaja izvoznica iz gozda. Ker plača torej od vsakega predmeta ta davek proizvajalec in uvoznik za prvokrat in za ves na-daljno opravljeni promet, se imenuje isti skupni davek.
Iz tega bi sledilo, da plača tudi kmet -- proizvajalec — za svoje pridelke, ki jih proda, davek tia poslovni promet, vendar pa temu ni tako, kajti vse prodaje, ki se izvrše direktno od proizvajalca — kmeta, so izvzete od plačila davka na poslovni promet. Če proda kmet živino, plača ta davek mesar ob
zakolu, to je pri občinskem oblastvu, ko se preda živinski potni list in se zahteva dovoljenje za zakol. Če proda kmet vino, plača gostilničar ta davek hkrati s trošarino; pri lesu lesni trgovec, pri žitu, krompirju ali drugih pridelkih kupec. Poljedelec se za njegove osnovne proizvode ne sme označiti za plačnika skupnega davka na poslovni promet in je nedopustno, da bi ta davek prevalil kupec ob nakupu njegovih pridelkov na njega. Izvoz v inozemstvo vseh predmetov je tudi odslej
od plačila tega davka izvzet.
*
V DRUGIH DRŽAVAH.
O novi rumunski vladi s profesorjem Jorgo na čelu dvomijo politiki, da bo zamogla izvesti politično ter gospodarsko utrditev države. Jorga je pritegnil k vladi tudi narodne manjšine in med te razdelil državna podtajniška mesta. Razven tega namerava imenovati vlada tri pokrajinske ministre, ki bi bili posvetovalni člani vlade, Pri vseh do-
Metuzaiem se pripeljal v Berlin. Cari-grajski Turek Zaro Agha trdi, da je star 157 let. Lansko leto ga je sprejela Amerika z vsemi častmi in kazala na njegovo izredno starost, katereo je dosegel, ker ni zavžival alkohola. Turku se je godilo dobro v Združenih državah, najbrž se mu bo tudi v Nemčiji.
sedanjih ukrepih nove vlade gre v prvi vrsti za to, kako bo sprejeta vlada ter njen delovni program v zbornici.
Bolgarski kralj Boris je poveril nalogo za sestavo vlade iz več strank voditelju demokratov Malinovu. V političnih krogih sodijo, da je obsojen Ma-linovov poskus v naprej v neuspeh. — Dne 24. aprila je vrnil Malinov kralju mandat. Bolgarska vladna kriza obeta dolgotrajnost.
Program majskega zasedanja sveta Društva narodov. Dne 18. maja se bo pričelo v Ženevi 03. zasedanje sveta Društva narodov pod predsedstvom nemškega zunanjega ministra dr. Cur-tiusa. Glavna točka na tokratnem zasedanju bo nemško-avstrijska pogodba o carinski združitvi. Nadalje bo proučil svet stanje, ki je nastalo v Evropi, ker so se izjalovila prizadevanja za carinsko premirje in za odpravo carinskih mej. Tretje vprašanje bo določitev kraja in predsedstva razorožitvenih posvetovanj in razven tega bo še na dnevnem* redu več manjšinskih vprašanj.
Poljska Šlezija dobi direktno zveza z morjem. Poljske in francoske banke so osnovale družbo, ki bo z novo železnico zvezala poljsko Šlezijo z Baltiškim morjem z novim poljskim pristaniščem Gdinjo. S tem bo dobila največja poljska industrijska pokrajina železniško zvezo z morjem, med tem ko je bila doslej navezana na nemško pristanišče Danzig. Zveza je velikanske gospodarske važnosti, in so se je Nemci upravičeno ustrašili in jej pripisujejo tudi veliko važnost za vojaška gibanja.
Albanija je dobila novo vlado pod
predsedstvom Pangalija Vangeli.
Iz španske republike. Bivši španski kralj Alfonz XIII. je dospel 21. aprila v London. — Koj po prevratu so začeli težji španski kapitalisti bežati s svojim denarjem v inozemstvo. Finančni minister je zagrozil s kaznimi vsem o-nim, ki spravljajo kapital v inozemstvo, ako ga ne bodo spravili tekom štirih tednov nazaj v Španijo. — Nevaren pojav za republikansko Španijo je nastop komunističnih agitatorjev, ki so se pripeljali iz Moskve in pripravljajo tla še za komunistično revolucijo. •— Špansko, poprej tolikanj nemirno visokošolsko dijaštvo .se je pomirilo in so že predavanja na všeh visokih šolali. —t Brezposelno delavstvo zahteva šosturni delavnik.
Portugalska je zatrla npor na Azijskih otekili in je združila sedaj bojne
Ditajte in pozabite?
Trgovina BRATA Š11ME2M v Celju
se ne nahaja več na Glavnem trgu št. 8, temveč od 20. aprila
J^g*"8 v Prešernovi ulici štev. 17
preje Kari Vanič, zraven okrajnega sodišča (magistrata) ali
nasproii nemške cerkve.
728
Opozarjava, da bodeva v novem lokalu prodajala še nadalje po istih ugodnih cenah, kakor v zadnjem času na Glavnem trgu št. 8. Povejte Vašim sosedom in prijateljem, naj se udeležijo te ugodnosti, ker v sedanji krizi se mora gledati, da se poceni nakupi. Nova trgovina — novo blago, zato zopet po ugodnih cenah! Se priporočava in jamčiva za solidno postrežbo:
BRATA §11 MER, Celje, Prešernova ulica 17
čitajte in pozabite I
ladije krog Madeire, da prisili tudi ta uporni otok k predaji.
O vseh mogočih revolucijah nam je
poročalo časopisje v zadnjem tednu. Po časniških poročilih bi naj bila krog 20. aprila vstaja v srednjeameriški republiki Honduras, ki je seve vojaškega značaja. Nadalje revoltirajo v južni Ameriki v Paraguaju. Politična kriza na velikem severnem otoku Islandija zavzema revolucijonarni značaj. Danska vlada, ki drži vladno vrhovno roko nad Islandijo, skuša zafreti z vsemi silami avtonomistično gibanje med Islandci.
KATOLIŠKEM
Sv. Oče o nalogah in svobodi katol. akcije. So države, ki ne dovoljujejo katoliški akciji tiste svobode, ki ji gre kot zgolj cerkvenemu udejstvovanju. Med temi državami je tudi Italija. Fašizem je katoliški akciji jako nenaklonjen ter ovira njeno delovanje pri vsakem koraku vkljub temu, da ji je v konkordatni pogodbi zajamčil popolno svobodo. Fašizem si pridržuje za sebe mladino in vso njeno telesno in moralno vzgojo. Sv. Oče je že opetovano poudaril pravico katoliške Cerkve do mladine ter svečano izjavil, da Cerkev mladine in njene vzgoje ne more izročiti državi popolnoma v roke ter tudi nikdar tega storila ne bo. Cerkev bi s tem v dotičnih pokrajinah izvršila nekak samoumor, ako bi se vzgoji mladine, osobito moralni vzgoji odpovedala. Ravnotako se Cerkev ne more in ne bo odpovedala skrbi za delavce in njih organizacijo. Ker fašizem ne dovoljuje, da bi se ustanovile ¡krščanske strokovne organizacije ter bi Cerkev vplivala na rešitev socialnega vprašanja, je papež Pij XI. v nedeljo, 19. aprila, pri sprejemu 400 voditeljev italijanske katoliške akcije naglasil, da je sodelovanje Cerkve pri rešitvi socialnega vprašanja potrebno in nenadomestljivo. Socialna vprašanja, in prvo med njimi vprašanje dela, niso samo gmotna, gospodarska vprašanja, ali kakor pravijo, zadeva želodca in prebave, marveč človoška zadeva, ki se tiče človeške dostojanstvano&ti in vesti ter morale. Zato je sodolovanje Cerkve na tem polju potrebno in nenadomestljivo,
kakor je potrebno in nenadomestljivo tudi na polju mladinske vzgoje.
Evharistični shodi v Jugoslaviji. —
Lansko leto je bil velik, sijajen evha-rističen shod v Zagrebu. Za letošnje leto je predvidenih več in sicer manjših evharističnih shodov. Takšni kongresi se bodo vršili v dubrovniški škofiji v Dalmaciji in sicer v dekanatu ko-navskem, v hvarski škofiji na otoku Visu, v s-kopljanski škofiji v Letnici (v južni Srbiji), v mostarski škofiji na Humcu v Hercegovini, v zagrebški in križevski škofiji v Križevcih, v senjski škofiji na Trsatu in za Bačko v Su-botici.
V soboto dne 25. aprila t. 1., je pretresla Maribor ter okolico strašno krvava vest. V Hočah pri Mariboru je namreč ubil s kladivom krčmar Rud. Gačnik tri svoje speče sinove: kletnega Rudolfa, 71etnega Karla in 61etne-ga Ivančka, ter ženo. Po tem neverjetno krutem ter krvavem dejanju je zagrabil Gačnik oster kuhinjski nož in si z njim prerezal vrat ter izkrvavel. Gačnik je izvršil strahovito dejanje iz obupa, ker se mu je v denarnem oziru godilo slabo. Poboj so odkrili v soboto zjutraj in se da sklepati, da je pobil oče družino v spanju v zgodnji jutraj-ni uri v soboto. Najprej je zdrobil z že zvečer pripravljenim kladivom lobanjo speči ženi, nato fantkoma Rudolfu ter Karlu, ki sta spala skupaj, nazadnje je pobil najmlajšega sinka, ki je ležal v očetovi postelji poleg matere. Okrvavljeno kladivo so našli v postelji poleg Ivančka.
Gačnik je bil prevzel po svojih starših lepo posestvo v Radvanju pri Mariboru, kjer je bil znan kot dober gospodar. Kupil je pa gostilno v Studencih pri Mariboru, ki je postala zanj začetek denarnega propada. Lansko leto meseca maja se je preselil v Hoče in prevzel znano Frangeževo krčmo. Letos s 1. majem je nameraval vzeti v najem neko drugo gostilno v marib. okolici, a je poprej obupal nad slabim gospodarskim stanjem in je konečno zagrešil v duševni potrtosti ter zmedenosti strašno kajnovstvo nad lastno družino.
Sicer je pa bil Gačnik znan kot mi-doljubcn ter dober človek, lc v zad-
njem času je dajal izjave, ki so prikrito merile na samomor, a nekaj tako groznega bi ne bil slutil nikdo.
Javnost še ni nehala govoriti o pre-strašnem petkratnem umoru na Jelov-cu in že jo je presunila vest, da je o-madeževal oče svoje roke s krvjo lastne družine in nato si še končal sam življenje.
Prejšnji vojni minister general štef. Hadžič podlegel kapi. Pred enim mesecem odstoplega vojnega ministra Št.' Hadžiča je zadela dne 23. aprila smrt--no kap. Pokojni general se je rodil le-' ta 1868 v Beogradu. Vojaško izobrazbo ¿ta mu dala Beograd in Petrograd. Že v predvojni Srbiji je bil dalje časa voj-; ni minister. V svetovni vojni je poveljeval dobrovoljcem v Dobrudži. V Ju« goslaviji je zavzemal najvažnejša me-< sta in je bil z malimi presledki neprestano minister vojske ter mornarice. Večkrat je obiskal Slovenijo in je bil priljubljen pri častnikih in moštvu, —ri Slava njegovemu spominu!
Duhovniške spremembe. Provizor-jem so imenovani: Franc Slana v Stranice, Franc Rampre v Zabukovje, Ivan Šolinc za Slov. Bistrico. Prestave gg.; kaplanov: Ivan Krušič pride za kaplana k Sv. Benediktu v Slov. gor., Anton Ravšl v Št. Ilj v Slov. gor., Anton Ba*; bič iz Št. Ilja v Poljčane, Franc Glav-^ nik iz Bizeljskega na Videm, Jožef Lu-' žovič v Slivnico pri Mariboru, Štefan' Horvat v Stari trg.
V pokoj stopi s 1. majem mil. g. ka-. nonik, župnik in dekan v Slov. Bistrici Jože Cerjak.
Morilci finančnega stražnika Resni-j ka obsojeni. Dne 7. septembra 1926 je bil v bližini Ceršaka pri Št. Ilju v SI.5 gor. v gozdu umorjen finančni priprav nik Janko Resnik. Zločina je bila o-sumljena znana tihotapska štiriperes-na deteljica: Vinko Bezjak, Alojz lob, Franc Klemensberger in mladoletl ni Dominik Jamernik. Dne 5. oktobra' 1927 je sodila o tem umoru mariborska porota, a je bila zgoraj omenjena čet«1 vorica oproščena. Do letos se je pa nai bralo proti osumljencem toliko nove-' ga obtežilnega gradiva, da so bili ponovno aretirani in je razpravljal slučaj minuli teden mariborski senat. Obravnava je trpela več dni, ker je bilo zaslišanih nad 100 prič. V soboto poz« no v noč je bila razglašena obsodba; ki se glasi: Vincenc. Bezjak se obsodi; na dosmrtno ječo, Fi-anc Klemensberger na 20 let robije, Alojz Golob na 20' let robije, vsi trije pa na dosmrtno izgubo častnih pravic. Dominik Jamernik pride radi mladoletnosti v pobolj-' ševalnico. Proti razsodbi je vložen pri-' ziv.
Poroka vsestransko delavnega fanta.
Dne 22. t. m. je bil v mariborski frančiškanski baziliki poročen ugledni posestnik, bivši oblastni poslanec in zelo marljivi prosvetni delavec Matija Na«; potnik iz Tepanskega vrha pri Konji-
Lepote Jugos*?»*Hf?e:
njeni bogati gozdi... njene visoke planine... in zobje njenih prebivalcev.
Lepote Jugoslavije so poznane po celem svetu. Tudi Jugoslovani znajo ceniti vrednost lepote. Tako neguje stotiso-čero Jugoslovanov svoje zobe s Sar-govim Kalodontom. Blagodejna pena Sargovega Kalodonta polepšuje in varuje zobe in usta. Po uporabi Sargovega Kalodonta dobi dih svež in zdrav vonj.
SARGOV
ohranjuje zdravje in lepoto zoba
eah, s posestniško hčerko Kristino Fal-noga iz Preloge pri Konjicah. Poročne obrede je izvršil z navdušenim nagovorom g. monsignor I. Vreže. Vrlima zakoncema obilo sreče in božjega blagoslova!
Naplavljeno žensko truplo. Pri Sveti Marjeti niže Ptujt je naplavila Drava neznano žensko truplo, ki je moralo biti že dalje časa v vodi, ker je bilo že čisto v razkroju.
Neprevidno ravnanje z orožjem. V Spodnjem Jakobskem dolu pri Jare-nini je obstrelil posestniški sin Rudolf Kocbek iz Vukovskega dola iz neprevidnosti svojega 281etnega prijatelja Leandra Očkrl s samokresom. Kocbek je moral v mariborsko bolnico.
Pobesneli bik. Dne 24. aprila se je v bližini Brandhofa pri Mariboru splašil bik, katerega je peljal 661etni Jožef Škerjanc. Bik je Škerjanca podrl na tla in mu prizadjal take poškodbe, da so ga prepeljali v mariborsko bolnico.
Konj se je splašil pri nakladnju drv v gozdu dninarici Mariji Mlaker iz Slivnice pri Mariboru. Žival je poman-drala pod seboj žensko, da so jo pripeljali v nezavesti v mariborsko bolnico.
Podlegel opeklinam. Dveletni Rudolf Berglez, sinko viničarja iz Bistrice pri Limbušu, ki si je zanetil obleko, je v mariborski bolnici oodlegel opeklinam.
Stekel pes. Dne 19. t. m. proti večeru se je k gostilni g. Stanka Man na Kozjem, občina Zgornja Sv. Kungota, priklatil velik pes volčje pasme, ki je hotel vgrizmiti tamkajšnjega hlapca ter konje. Hlapec je brž skočil na voz in obenem z nekim predmetom psa od sebe napodil. Nato je iz gostilne pritekel g. Man in opazil, da je pes nepoznan in da je najbrž stekel. Pes je v tem trenutku odtekel naprej in takoj zaporedoma pet psov obgrizel. Man in posestnik Alojz Celcer iz Gradiške sta se takoj oborožila s puškama in letela za sumljivim psom, ki je kar naprej tekel in besnel od hiše do hiše, grizel pse in kar mu je prišlo na pot. Manu in Cel-cerju se je posrečilo, da sta pogodila $>sa. Takoj nato sta imenovana tudi pokončala ugriznjene pse, da se steklina ni razširila.
Z nožem v trebuh. V Selnici ob Muri je bil v prepiru zaboden z nožem v trebuh delavec Karol Hlebš, katerega so prepeljali v mariborsko bolnico.
Neznano kam je izginil posestnik A. Kreuh, po domače Podlauf, iz Trbonj pri Vuzenici. Pogrešajo ga že od 17. t. m., ko je bil še v krčmi g. Širnika. Ako bi bilo kaj znanega o izginulem, naj se javi trbonjskemu županstvu.
Dveletni fantek utonil v gnojnici. V ■Mačkovcu v Prekmurju se je igral na dvorišču, ko je polagala mati živini, dveletni fantek Štefana Lesjaka. Fantek je hodil po deski, ki je bila položena preko po deževju narasle gnojnice. Po nesreči je padel otrok v gnojnico in je že bil mrtev, ko ga je izvlekla nesrečna mati.
Podlegla strelu, ki jo je zadel po nesreči. Smo že poročali, kako je našel Strojnik Jager na Štorah pri Celju med starim železjem puškino cev. Ko je tolkel s kladivom po cevi, se je sprožil nenadoma v niei nepričakovani na-
boj in ranil na belo nedeljo 251etno Jagrovo ženo Marijo. Po nesreči zadeto so spravili v celjsko bolnico, kjer je u-mrla dne 24. \ m. na zastrupljenju krvi.
Vlom. V pondeljek dne 20. aprila na zvečer je vlomil neznanec v gostilniško sobo Lucije Gostenčnik na Vrhih pri Slovenjgradcu. Odnesel je 300 Din gotovine in raznih drugih drobnarij v skupni vrednosti 1000 Din.
Požigalčeva roka. Dne 20. t. m. v noči je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Antona Mahna v Trnovljah pri Celju. Poslopje, ki je bilo polno krme, poljskih pridelkov in orodja, je zgorelo do tal. Gasilci so požar omejili, da se ni razširil na sosedna poslopja. Mahen je hudo prizadet, ker je bilo poslopje zgrajeno šele pred dvema letoma. Komaj se je polegel zgo-rajni požar, že je začelo goreti v isti vasi gospodarsko poslopje Jožefa Sto-žirja. Tudi ta objekt je popolnoma pogorel. Oba požara je skoro gotovo zanetila nožigalčeva roka, ki je v zad-
njem času malodane dnevno na delu v okolici Celja.
Vlomilska banda v Murski Soboti pod ključem. V Murski Soboti so izsledili tolpo, ki se je ukvarjala z vlomi v vagone, tatvinami in sploh z izmikanjem vsega, kar jej je prišlo pod prste; Orožniki so zaprli uzmoviče in med temi še celo ženina, ki radi aretacije ni mogel k poroki.
~ a požara v Prekmurju. Dve domačiji je uničil požar v Fokovcih in An-drejcih v Prekmurju. V Fokovcih je izbruhnil požar v noči in upepelil celo domačijo Terezije Lengel. V Andrejcih je pogorela hiša Janeza 2iške iz Petro-vec.
Petim kmetom zgorelo 12 poslopij.
V soboto dne 18. t. m. je začelo nenadno goreti gospodarsko poslopje posestnika Martina PeniČa v Gornji Pirošici pri Brežicah. Požar se je hitro razširil na vsa sosedna poslopja. Z bliskavico so objeli plameni 12 poslopij. Sploh je obstojala največja nevarnost, da bi bila postala žrtev požara cela vas. Ga-
silci so storili svojo dolžnost in zavarovali sosedna poslopja in preprečili popolno nesrečo. Zgorelo je 5 posestnikom 12 gospodarskih poslopij z vso o-premo, nekaj svinj in precej perutnine. Zavarovan je bil le eden in še ta za malenkost 1000 Din. Požar je zanetila deca, ki se je igračkala z užigalicami.
Roparski napad je izvršil dne 20. a-prila zvečer neznanec nad gospodično Otilijo Praprotnik v okolici Novega mesta. Napadalec je iztrgal z močnim sunkom gospodični ročno torbico, v kateri je bilo 20 Din in zlata ženska ura, ter izginil.
Na smrt na vešalih je obsodil zagrebški senat Slavka Žimbreka, ki je umoril iz os ve te z 11 ubodljaji liletno lvko Vrkljan.
Nove železniške proge v naši državi. Prometno ministrstvo je sklenilo gradnjo treh novih prog: 1. Sv. Janž—Sevnica ob Savi z navadnim tirom v dolžini 12 km; 2. Varaždin—Koprivnica z navadno širokim tirom v dolžini 42 km in 3. Pribor—Prijepolje z ozkim tirom v dolžini 28 km.
Prvi otrok — rojen v zraku. Skrajno nepričakovano je prišlo. Mrs. A. Miler v The Pas v Ameriki je stopila v zrakoplov in 15 minut pozneje, ko je letalo s polno hitrostjo drvelo po zraku ■4000 čevljev visoko, je dobila sinčka. Letalo se je seveda takoj spustilo na zemljo in mati in sin sta bila prepeljana v bolnico. To je bil prvi do zdaj znani slučaj, da bi bila. štorklja v sinjih zračnih višavah delila darove.
Diisseldcrfški morilec obsojen na smrt. Dne 22. t. m. je bila v Diissel-dorfu na Nemškem razglašena obsodba nad že večkrat omenjenim več nego zverinskim morilcem Petrom Kürten. Sodišče je spoznalo Kürt ena krivega za 9 slučajev umora, 2 slučaja posilstva in za 7 slučajev poskušenega umora. Obsojen je bil devetkrat na smrt, & radi ostalih zločinov na 15 let ječe. Proti razsodbi se ni nikdo takoj po raz glasitvi pritožil in jo je sprejel tudi Kürten povsem mirno ter hladnokrvno.
Napoleonov šah. V letošnjem poletju e bo vršila v Austerlitzu Napoleonova
razstava. Za to razstavo je dala na raz polago v Atenah živeča kneginja Pale-ologue šah, ki ima znamenito preteklost. Šahove podobe so iz školjkovine izrezljane. Skrivale so v notrajnosti načrt pobega z otoka Sv. Helene (kjer je umrl Napoleon v pregnanstvu), katerega so napravili Napoleonovi pristaši in so mu ga skušali uročiti na ta prikrit način. Oficir, ki bi naj bil izročil cesarju šah in ki je znal za skrivnostno vsebino figur, je vtonil med vožnjo. Napoleon je sicer prejel znameniti šah, a ni nikdar zvedel, kaj da hrani. Napoleon je zapustil dragoceni šah svojemu sinu, ki ga je pa prejel šele kratko pred svojo smrtjo.
Vesela Praga. V glavnem mestu Če-hoslovaške republike imajo 20 gledališč, kjer igrajo vsak dan. Ta gledališča prodajo na dan povprečno 20 tisoč vstopnic. Koncertne agenture prodajo na dan po 2000 vstopnic. Kinematografov je v Pragi 114, kjer igrajo po trikrat na dan. Kino-predstave obiskuje na dan po 160.000 oseb. Vsak teden torej prodajo v Pragi po 250.000 vstopnic za gledališča, koncerte in filme.
Najtežje kokošje jajce. Na posestvu Taimenhof v Bedburgu v Nemčiji je zlomila te dni kokoš z imenom Otilija svetovni rekord francoske tovaršice iz Provence, kar se tiče teže jajca. Znesla je jajce, ki tehta 152 gramov, med tem
Železniška nesreča brez človeških žrtev. Slika nam kaže iztirjeni ekspresn» vlak na angleški progi London—Leeds, ki je iztiril pri postaji Turlord. Na videz težka železniška nesreča ni zahtevala nobene človeške žrtve.
Prvi posrečeni poskus z zračno raketo. Dolgo se že bavijo najboljši inže* nerji z mislijo: ustvariti raketo, s katero bi se dosegle najvišje zračne višine. Prvi poskus z raketo se je posrečil nemškemu inženerju Reinholdu Ti-lingu (na sliki zgoraj levo). Dne 15. t. m. (na sliki levo spodaj in desno) je izstrelil na svojem strelišču pri mestu Osnabrück raketo v zrak, ki je dosegla s pomočjo smodnika višino 2000 m in se spustila zopet na zemljo nepoškodovana kakor kako letalo. Inžener Tiling zagotavlja, da bode zgradil na podlagi tega posrečenega poskusa raketno letalo, ki se bo povspelo do naj-
višie višine.
Umrli bivši vojni minister general ¡Štefan Hadžič.
ko so bila dosedanja jajca povprečno le 80 gramov težka.
Smrt bandBa, ki je imel na vesti najmanj 100 umorov. V Newyorku je vzbudil umor proslulega poglavarja ameriških zločincev občo pozornost in zanimanje. Cela Amerika je poznala po imenu glavarja njujorškega podzemeljskega sveta pod imenom »Joe-Šef«. Njegovo pravo ime je bilo Jožef Masseria. Zadnje dni je bil ta strah u-streljen v svoji restavraciji v Coney-Islandu pri kvartanju. Dva napadalca sta oddala nanj 20 strelov, od katerih ga je zadelo 5 smrtno. Ustreljeni je imel na vesti najmanj 100 umorov in so bili vsi poskusi oblasti, da bi ga bile zagrabile, zastonj. Glavar Masseria je bil rodom z italijanskega otoka Sicilija, že ima svojega naslednika, ki je razpisal visoko nagrado na glavi morilcev Masserie.
Dolžnost poroke v Perziji. V Perziji §e padla morala zakoncev tako, da se loči vsako leto 40 odstotkov sklenjenih zakonov. V očigled temu zlu je izdalo notrajno ministrstvo poseben zakon. V mohamedanskih pokrajinah namreč; ne plača oče nevesti dote, ampak Ženin1 tastu, ki v bodoče ne sme presegati zneska 500 Din. Po novoizdanem zakonu je dolžan vsak moški in vsaka ženska nad 25 let, da se poroči. Ako se to ne zgodi, plača moški v 26. letu 500 D globe, ženska le polovico. Omenjena svota se zvišuje od leta do leta. Perzijski novi zakon,ni namreč ničesar drugega, nego davek na samce in samice. Izkupiček samskega davka namerava država porabiti v podporo revnim zakoncem in družinam z večjim številom otrok.
Mladina v Rusiji. Državni zdravnik sovjetskih republik dr. Povarehskij je ugotovil zanimive stvari iz življenja mladine v sovjetski Rusiji. Po njegovih podatkih, ki jih je objavila tudi že. moskovska »Pravda«, spi v glavnih o-krajih ruskih industrijskih panog komaj polovico mladine v lastni postelji. 32 odstotkov jih spi na sestavljenih stolih, 15 odstotkov na kovčegih, ostali uporabljajo zasilne postelje. Samo le četrtina teh revežev pozna posteljno perilo. Z vodo se jih umije vsak dan 42 odstotkov, a večinoma tudi ti nimajo mila. Se večje revice od fantov so dekleta, ki v umivanju daleč zaostajajo /a moškim spolom, a se tem bolj poslu
žujejo pudra in šminke. Neka delavka je zabeležila na rob vprašalne pole besede: »Lažje se je pudrati nego umivati.« Zobna ščetka je ruski mladini sko-ro popolnoma neznana. Porazna je u~ gotovitev, da je med 100 mladostniki že 89 alkoholikov. Izdatki za »vodko« so naravnost ogromni.
Tudi ženske se pretepajo radi politike. Nemške komunistinje v Berlinu so si vzele za vzgled svoje moške bratce in so tudi s pestmi pričele kazati svoje prepričanje. Na nekem ženskem zborovanju protikomunistične organizacije so pričele navzoče komunistinje delati nered in hrup in kmalu je nastal splošen pretep med lepim spolom, pri katerem s-o prišle v poštev pe"sii in stoli. Možje hrabrih borilk, kateri so na svoje boljše polovice čakali zunaj, ¡so se pridružili policiji in ž njo vred pomagali upostaviti red.
Mednarodni znak za slepce. Mednarodna zveza slepcev je že pred leti izbrala znak za svoje člane, ki so oslepeli v mladih ali poznejših letih. Znak je potreben zato, da slepci lahko prehajajo čez cesto in vozila in ljudje primerno pazijo nanje. Slepci nosijo na ulici črnorumen trak na rokavu. Ponekod so nekaj časa zamenjavali le-ta znak za znak habsburških privržencev — ko pa se je zmota pojasnila, so ga brez pridržka sprejeli.
Ideal dobre gospodinje je pravo terpenti-novo milo Gazela, ker se z njim morejo prati tudi najfinejše tkanine. »Flugs«-kose, škropilnice za sadno drevje
in vinograde, »Rekord« lepljive drevesne pasove dobite pri glavni zalogi I Videmšek, Maribor, Koroščeva 30.	320 Zopet došlo novo blago po nepričakovano nizkih cenah. Oglejte si pred nakupom v Trpinovem Bazarju, Maribor, Vetrinjska 15. 376 Oko se razveseli, če vidi mater in hčerko pri skupnem delu v gospodinjstvu. Kako se vesele, da Zlatorog milo perilo čisti in ohranjuje! .
*
MMz morilčeve in iifave.
Kedo je pravi morilec?
Petkratni morilec na Jelovcu Rudolf Mohorko preživlja preiskovalni zapor in daje o doslej nepojasnjenih umorih, ki so bili izvršeni po daljni in bližnji
okolici Maribora, važna pojasnila tei razkrtja.
Dne 8. oktobra 1929 je bil na Šobru pri Kalilnici ubit in izropan posestnik Rudolf Kancler. Radi tega nočnega u-mora sta bila osumljena kot storilca brata. Anton in Rudolf Kovač in Friderik Klančnik. Med preiskavo se je posrečilo Antonu Kovaču in Klančniku dokazati, da sta bila ob času roparskega umora odsotna in je bilo sodno postopanje napram obema ustavljeno. Obsojen je bil dne 17. aprila 1930 samo Rudolf Kovač na 14 let robije. Šele Mohorko je sedaj izpovedal, da naj bi bil Kanclerjev pravi morilec Frid.'Klančnik, katerega so aretirali v Vinkovcih, ga pripeljali v Maribor in tukaj se bo pojasnilo: kedo je prav za prav ubil Kanclerja? Kanclerju oropanega denarnega plena je postala deležna cela banda zločincev, ki se je zbirala pri Kovačevih. Aretirani Klančnik taji na Kanclerjevem umoru vsako krivdo.
Mohorkov pomagač.
Ilriberski je trdovratno tajil pri zasliševanju v Avstriji vsako krivdo na jelovškem umoru. Razni ljudje ob severni meji so videli po časopisju objavljeno tudi sliko Ilriberskega. Nekatere priče očividci razkrivajo oblasti, da se je mudil Hriberski na veliko soboto pri Sv. Križu nad Mariborom, kjer je povpraševal pri nekem posestniku, če bi imel na prodaj tele, ter se je nato zgubil proti Kamnici. Ilriberski pa pravi, da je bil na veliko soboto v Avstriji in se je udeležil s Štefanijo Škof vstajenja v Gamlicu. Primerjava izjav tukajšnjih prič in avstrijskih bo razvozljala tudi zagonetko: Ali je izvršil pokolj na Jelovcu Mohorko sam. ali pa v družbi s Hriberskim.
Domneve glede jareninskega umoraa.
Pred nekaj leti je bil umorjen na cesti v Jarenino krčmar Nedelj ko. Neodkriti zločinci so smrtno nevanro ranili tudi Nedeljkovo ženo, ki je pa pozneje okrevala v mariborski bolnici. V dobi tega še danes v popolno temo zavitega umora je bil uslužben Rudolf Mohorko pri gostilničarju in trgovcu Ivanu Ferku na Pesniškem dvoru, Ilriberski pa pri posestniku Misiti v bližini Rajsmanovega brega. Bogznaj, če je le samo slučaj, da sta bila Mohorko in
ZVEČER
NEPRECENLJIVO POMOČ
Vam nudi Schichtova metoda na dan pranja. K temu potrebujete Žensko hvalo, da periio zvečer namočite, in Schichtovo terpentinovo milo, da perilo drugi dan izkuhate.
ZJ UTRAJ
Za pomladansko
zdravljenje,
čiščenje krvi in proti slabi prebavi rabiie naš nacionalni produkt
Planinka" - čaj Bahovec
Pravi samo v zaprtih in plombiranih paketih z napisom proizvajača:
LEKARNA Mr. BAHOVEC, LJUBLJANA
Hriberski ob času Nedeljkovega umora tako blizu njego vco-a doma.
Umor v Podovi bo morda pojasnjen.
Po dveh mariborskih odvetnikih je podal posestnik Štefan Čelofiga iz Gorice pri Framu državnemu tožiteljstvu važno izjavo, ki bo mogoče razvozljala že nekaj let zagoneten umor posestnika Antona Fingušeka., ki je bil ustreljen dne 9. novembra 1929 na cesti med Gorico in Podovo pri Framu. Umora sta bila osumljena Franc Zebec in neki Pavko, a pravi krivec je ostal neiz-sleden.
Izjava Čelofigc:
»Okoli 11. ure v noči, ko je bil ustreljen Fingušek, jo postal pred hišo njegovega soseda moški in šepnil skozi okno: »Fingušek je ustreljen!« Oseba, kateri so bile namenjene navedene besede, je bila pokojna Mohorkova mati Uršula, ki je bivala tedaj kot najemnica v koči Fingušekovega brata. Uršula je umrla koncem decembra lanskega leta v Zgornji Polskavi pri Mariboru.
Skrivnostni neznanec, ki je obvestil Uršulo o umoru, je istoveten z jelovš-kim morilcem Mohorkom, ki se je potikal tedaj kot vojni ubežnik po podov-skih gozdovih. Mohorkova mati je že dne 10. novembra 1929 povedala posestniku Štefanu Čelofigi, da se je pojavil njen sin Rudolf v noči pri njenem oknu, in jej sporočil, da je Fingušek ustreljen.«
	
	GOSPODARJE
Vinogradno kolje cepano, žagano in okroglo, kakor vsake debelosti rezan les prodaja tvrdka Gnilšek, Maribor, Razlagova ulica 25. Dobijo se tcdi lepi krajniki, borovi in raecss-novi štuki.
Krajevne Kmetske zveze, ki želijo, da jim dopošljemo še več knjižic: »Kako si sam izračunam davek«, naj nam hitro sporočijo, koliko izvodov naj jim Še dopošljemo. — Kmetska zveza v Mariboru.
V. redni letni občni zbor Vinarskega društva za Dravsko banovino v Mariboru. III. vinarski kongres in I. bano-
vinska razstava z vinskim sejmom se
bodo vršili dne 9., 10., 11. in 12. maja 1391 v Mariboru. Vsi vinogradniki brez izjeme so vabljeni, da se navedenih prireditev udeleže. Za vinsko razstavo je prijavljenih blizu 500 različnih vinskih vzorcev iz vseh vinorodnih krajev Dravske banovine od navadnega namiznega vina do najfinejših sortnih vin, kar jih Evropa premore. Najavljene so tudi tri skupine treh letnikov tipiziranih vin, kar je nekaj čisto novega. O tipiziranju vin in o racionalizaciji čitamo skoro vsak dan, toda do sedaj nam ni bila možnost dana, da taka vina poskusimo. Poleg vina bodo na razstavi zastopane tudi vinarske in kletarske potrebščine, ki jih rabi vsak napreden vinogradnik in kletar. Te predmete razstavi 10 priznano solidnih tvrdk. Vinogradniki, gostilničarji, vinski trgovci in sploh vsi ljubitelji naravnih proizvodov vinske trte, obiščite uvodoma navedene prireditve, posebno pa I. banovinsko vinsko razstavo z vinskim sejmom, katere pokroviteljstvo je blagovolil prevzeti ban dr. Maruišč in ki bo otvorjena dne 10. maja ob pol 12. uri.
Davčna oprostitev z 9 ali več otroci. Finančno ministrstvo je izdalo navodilo, da je kolkovati prošnjo za oprostitev davka s 5 D; rešitev o oprostitvi, ako se izda, z 20 Din. Prosilec mora priložiti prošnji enotno potrdilo za vse svoje otroke. Tako potrdilo je kolkovati z 10 Din za vsakega izmed prvih treh otrok; za vsakega nadaljnega o-troka je kolkovati potrdilo s 5 Din. Potrdilo izda pristojni župnik, ki mora v potrdilu posebej povdariti, da je imel prosilec istočasno 9 ali še več živih o-trok. Ako bi pa župni urad tega potrdila ne mogel izdati, ga je zahtevati od občinskega urada. Tudi občinsko potrdilo mora imeti povdarek, da je imel prosilec istočasno 9 živih otrok.
Občni zbor Sadjarskega društva za Slovenijo. V nedeljo dne 3. maja se bo vršil v Mariboru v kazinski dvorani na Slomškovem trgu občni zbor Sadjarskega društva za Slovenijo. Ta občni zbor je zelo važnega pomena za naše sadjarstvo in bi se ga naj udeležili poleg delegatov tudi sadjarji, da bodo pri tej priliki spoznali naše odlične sadjarske strokovnjake in slišali zanimiva nredavivnia.
Enodnevni tečaj za zatiranje škod* Ijivcev in bolezni sadnega drevja se vrši v sredo dne 13. maja na ban. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je brezplačen in traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Udeležbo je prijaviti z dopisnico do 12. maja ravnateljstvu šole.
Iz računskega zaključka Ljudske posojilnice v Celju za leto 1930 je razvidno, da je zavod kljub splošni gospodarski krizi dobro napredoval. Prometa je bilo Din 676,456.499.02. Število zadružnikov se je zvišalo za 674 in znašalo koncem leta 5294. Hranilne vloge so se pomnožile za Din 10,997.742.83 in dosegle koncem leta 1930 stanje Din 99,476.277.27. Danes znašajo nad Din 100 milijonov. Vseh posojil je imel zavod koncem leta Din 78,903.799.13. Naloženega denarja Din 16,685.914.71, rezerv je bilo koncem leta 1,456.988.13 D. V minulem letu je Ljudska posojilnica v Celju po načrtih prvaka slovenskih arhitektov g. Josip . Plečnika dogoto-vila veliko in lepo palačo v Celju na oglu Kralja Petra ceste m Vodnikove ulice. V njej ima posojilnica na oglu svoje prostore, imajo pa streho tudi katoliške prosvetne organizacije, katerim je na razpolago lepa dvorana s primernim odrom. Razen tega je v palači veliko stanovanj, več trgovskih lokalov in uradov, kakor: Vzajemna zavarovalnica, Kmetijski urad sreskega načelstva, Okrajni cestni odbor celjski itd. Z zgradbo te palače je Ljudska posojilnica v Celju postavila spomenik, ki bo poznim rodovom priča o moči in delu slovenskega kmetskega zadružništva. Našemu kmetskemu ljudstvu pa priporočamo Ljudsko posojilnico v Celju, da se je zvesto oklepa, v njej na laga svoj denar in tudi pri njej v potrebi išče posojila.
*
Meto Hrene m posestnike $®Mm.
Pred enim latom, dne 16. aprila 1930, je kr. banska uprava dravske banovine uvedla 2% takso za sečnje gozdov ter s tem zelo obremenila našo lesno produkcijo. Uvedba te takse je zbudila splošno nevoljo med gozdnimi posestniki, ki že itak trpe vsled velike krize v lesni industriji in lesni trgovini. Na zadnjem zasedanju banovinskega sveta se je u« redba o tej taksi na splošno zahtevo gozdnih posestnikov nekoliko omilila s tem, da se je zvišala količina lesa, ki ni podvržena tej taksi, vendar je pa vse to le malenkost, ki skoraj ne pride v pošte v.
Temu bremenu se ne bomo nikdar privadili in ga enako odločno odklanjali kakor do sedaj iz razlogov, ki smo jih že v svoji spomenici obrazložili.
Novi zakon o šumah z dne 21. dec. 192C pravi v svojem paragrafu 79:
»Praviloma ni dovoljeno jemati les iz gozda, če se ni prej žigosal s šumskim žigom. Od tega se morejo izvzeti mali privatni gozdovi, za katere more ban predpisati, vpošte-vajoč krajevne razmere, posebno postopanje.
Za izvoz lesa, kakor tudi za izvoz drugih gozdnih produktov se bodo po potrebi izdajala pismena dovoljenja.
Predpise za žigosanje, odnosno dajanje dovoljenj, izdaia ban.«
V	naši banovini dosedaj še ni bila izdana zadevna naredba. Pač pa jo je izdala banska uprava savske banovine v Zagrebu.
Zanimivo je, da si nekoliko ogledamo to naredbo, ki se obeta tudi nam. Iz naredbe posnemamo sledeče:
V	izvajanju paragrafa 79 zakona o šumah z dne 21. dec. 1929 o načinu izdajanja pismenih dovoljenj (izvoznic) za izvoz lesa iz gozdov in uvoz v vasi, trge, mesta ter na železniške in parobrodne postaje se med drugim predpisuje to-le:
Praviloma ni dovoljeno jemati les iz gozda, dokler ni žigosan s šumskim žigom t. j. s kladivčkom (zapriseženega gozdarskega organa). Od tega predpisa so izvzeti gozdovi malega privatnega posestnika, kojih površina ne presega 10 ha in če se posekani les iz takih gozdov rabi za lastno uporabo gozdnega posestnika.
Izvoznice dajo šumarski referenci pristojnih sreskih načelstev.
Glede izdajanja izvoznic malim gozdnim posestnikom, ali onim, ki prodajajo les v manjših množinah, se predpisuje sledeče:
1. Vsaka izvoznica se sme glasiti:
a)	na največ osem voz ali šestnajst kub. metrov drv za kurjavo;
b)	na največ toliko komadov gradbenega lesa, kolikor se ga more dvakrat izpeljati;
c)	na največ toliko komadov debel, koljev ali panjev, kolikor se jih more dvakrat izpeljati.
Pri stavbenem lesu, deblih, koljih se mora navesti število komadov.
d)	na največ dva voza drugega lesa, kakor n. pr. palic, obročev za sode, vej itd.
Če hoče prosilec izvoziti večjo količino, izdajo se mu dve ali več izvoznic, od katerih ne sme nobena presegati zgoraj označene količine lesa. Če hočejo mali gozdni posestniki izvažati iz svojih gozdov večje količine lesa, morajo prositi dovoljenja od pristojnega sre-skega načelstva.
Za manjše gozdne posestnike imajo te izvoznice veljavnost 14 dni, le izjemoma se za-more ta rok podaljšati za' nadaljnjih 14 dni, če se dokaže, da se ni ves les izvozil.
Postopek pri izdajanju teh izvoznic je zelo dolg, zamuden in tudi drag. Gozdni posestnik mora predvsem dobiti od onega zapriseženega organa (logarja), ki mu je les žigosal,
poiU-dilo, da je nasekal v lastnem gozdu (na tančno označenem) toliko in toliko lesa. To potrdilo mora logar žigosati z istim kladivčkom, s katerim je žigosal les. Na podlagi tega potrdila mu izda županstvo izvoznico, da sme svoj lastni les izvoziti iz svojega gozda.
Če je pa les kupljen, se mora v izvoznico vpisati razen imena in bivališča onega, iz če-gar gozda je kupljeni les, tudi katastralna številka parcele, površina in davčna občina gozdne parcele. Lastnik gozda mora izdaiii kupcu potrdilo, koliko in kak les je od njega kupil. Šele na podlagi tega potrdila more županstvo izdati izvoznico.
V izvoznici se mora natančno označiti, koliko in kakšen les se izvaža in kam se vozi, n. pr. v Zagreb, na žago, na trg itd.
Konečno dovoljenje pa izda šele sreski referent za šume.
In vse te izvoznice nimajo pravzaprav nobenega drugega namena, nego kontrolirati množine posekanega lesa v svrho odmere 2% banovinskega davka na sežnje, ki ga je savska banska uprava tudi uvedla, in pa preprečiti, da se ne krade les.
Kontrola teh izvoznic j? zelo stroga. Vsi gozdnonadzorni organi in vsi organi javne straže (logarji, redarji, financarji, orožniki i. t. d.) morajo od vsakogar, ki vozi les, zahtevati, da se legitimara z izvoznico. Če pa voznik nima izvoznice, se sme les zapleniti, pa tudi prevozno sredstvo, če je nevarnost, da hoče voznik spraviti javni organ v zmoto.
Mestne mitnice morajo brezpogojno zapleniti vsak les, ki se dovozi brez pravilne izvoznice v mesto.
Iz vseh določil razvidimo, da bo ta naredba, če jo bodo uvedli ¡tudi za našo dravsko banovino, hud udarec našemu gozdarstvu, naši lesni produkciji, naši lesni industriji in trgovini. Ves postopek je tako zelo zamotan, da, če že ne onemogoča lesne produkcije, otežko-čuje in obremenjuje pa na vsak način. Gozdni posestnik, ki hoče v svojem gozdu sekati, bo moral najprvo naznaniti sečnjo ter plačati 2% banovinsko takso na sečnjo. Ko bo posekal, bo moral zopet poklicati gozdarski organ, ki mu ho žigosal posekani les. In potem se bo pričel križev pot od župana pa do sreskega gozdarskega referenta, če bo hotel izvoziti par voz svojega lesa iz lastnega gozda. Vsa ta procedura, vsa ta pota so združena
z velikimi stroški, ki jih mora nositi gozdni posestnik, v slučaju pa, da svoj les proda, seveda kupec, ki jih pa pri nabavni ceni odbije, in konečno konzument. S tem se lfts le samo podraži! Cene lesa bodo tako visoke, da sploh n© bomo mogli konkurirati na s tovnih tržiščih.
fprassinp in Mimml
Vprašanje:
I. S. v S. Prerigolal sem star vinograd, kjer ■so bile prej trte cepljene na Riparia Pofltali3. Zemlja je bolj ilovnata, lega jugovzhodna.
Katere sorte in na kateri, podlagi mi priporočate za novi nasad?
Odgovor:
Riparia Portalis radi plitkih korenin silno izčrpa zemljo. Z ozirom na to naj pri novem nasadu ne sledi Riparia Portalis, temveč ra« je vzamite podlago Rupestris Goethe št. 9. Ta podlaga uspeva po vseh legah in v vsaki zem lji, izvzemši z apnom prebogata tla. Na njo cepljeni trsi so krepki in rodni. Kat sorte pa vam priporočamo dve, največ tri sorte in sicer beli burgundec in silvanec in morebiti še laški rizling, ki dajejo vsaka sorta za se ali pa mešano prav dobro vino. Vse navedene sorte rodijo vsako leto redno in obilno. Beli burgundec in silvanec dozorita vsako leto in jih moremo saditi tudi na nižjih legah; laiki rizling pa, ki bolj pozno zori, spada na višje solnčne lege. Beli burgundec in laški rizling se režeta na šparone in čepe, silvanec pa na daljše reznike. Silvanec zahteva mnogo gnojila.
Vprašanje :
L S. v P. p. M. Na peščeni zemlji hočem napraviti vinograd. Katere sorte in na kateri podlagi mi priporočate?
Odgovor:
Odgovor je podan že v predhodnem gorenjem sličnem vprašanju in velja tudi za vaša razmere.
Vprašanje:
N. S. iz G.
Sitare trte v vinogradu nameravam v jeseni po trgatvi izkrčiti. Ali mi priporočate katero umetno gnojilo za čim obilnejšo zadnjo trgatev?
Januš Goleč:
18
Kdor je imel kedaj priliko, da si je ogledal "delo steklarjev ob razbeljeni peči s palico v roki ter v ustah, bo moral priznati, da je ta obrt presneto težavna za prsa, noge in sploh, za celo telo že radi vročine. Dolgoletni steklarji so navadno izmozganih obrazov in vsled neprestanega stanja pošvajdranih nog. In te trpine, ko še ni bilo nikakih delavskih organizacij, so izrabljale tovarne.
Bajtarja, kočarja in tudi malega posestnika z družino vred ni mogla prerediti majhna posest. Moral je v steklarno, da je zaslužil za živež ter obleko. Ker je glažar v vedni vročini, ga žeja, tudi rad pije in po nedeljah ter ob prostem času ne vode, ampak kaj boljšega. Sploh ljudje, ki imajo veliko opraviti pri ognju, so podvrženi luckanju, pa bodisi od te ali one stroke.
Loški in olimski steklar sta bila tlačana že od doma, ki ju ni mogel prerediti, izrabljala je njih moč ter znanje še tovarna, ali se smemo čviditi, da jih je Guzaj s svojimi nauki ter pridigami kmalu zboljševiziral. Med njimi je imel tako zavedne ter trdne pristaše, da so bili pripravljeni storiti na njegov ukaz vsak zločin ter grozodejstvo. S temi je zahajal po največ na tolovajske pohode, izvrševal rope ter delil z njimi po bratsko denarni, živinski ter razni drugi plen. Na te se je lahko zanesel, da ga ne bodo izdali, četudi bi jih kedo ščipal z žarečimi kleščami. Ob nedeljah ter praznikih jih je zbiral po raznih krčmah ter jim govoril o pomenu organizacije, kar jim je bilo do tedaj španska vas. Po Guzajevem poduku so se čutili kmalu močnejše ter smelejše, da so se že upali ponagajati delovodjem, nadzornikom in oskrbnikom ali direktorjem, kakor se je imenoval vrhovni vodja tovarniškega podjetja. O udeležbi delavstva na industrijskem premoženju ni imel Guzaj še niti pojma; pač pa je bil oskuben žepnega perja kje
¥sals mesec
Din 15-
bo plačal vgak kdor koče brati zanimive spise
KAEL MAIA
ki bodo za jesen in zimo izhajali vsak mesec en veleE&nimir zvezek
po Din 13 -
Naročajte
t Tisharijl sv. ClrllA,
Marmor. Koroška 3
Odgovor:
V tem slučaju vam ne priporočamo več nobenega gnojila. Ker nameravate vinograd o-pustiti že v tem letu, bi se gnojenje z umetnimi gnojili sedaj več ne izplačalo in je tudi že prekasno. Predpostavljamo pa, da ste pri letošnji rezi trte itak obrezali na smrt — na izrod, t. j. da ste trtam naložili čim največ lesa in bo že z ozirom na to trgatev bogata.
Vprašanje:
J. B. v I. a) Ali bo davek na šmarnico še višji in ali se mora šmarnica popolnoma odstraniti? b) Ali smemo saditi izabelo, cepljeno na ameriško podlago, in ali je cepljena izabela davka prosta?
Odgovor:
Banovinska davščina v letu 1931—1932 na šmarnico se pobira od vsakega trsa po 0.10 Din. Ta stopnja je bila že v lanskem bano-vinskem pravilniku predvidena za tekoče leto v tej višini, dočim bo znašala prihodnje lei*o 0.15 Din. V naslednjih letih bo davščina na šmarnico predvidoma se stopnjevala. Osebe, ki plačujejo zemljarino ocl zemljišča, zasajenega s šmarnico, morajo do 15. septembra vsakega leta prijaviti občinskemu uradu, v čigar okolišu je vinograd, število šmarni finih trsov, plačati pa morajo davščino do 15. decembra. Nikjer ni rečeno, da morate izkr-čiti šmarnico. Lahko obdržite šmarnične nasade še naprej, toda davek za šmarnične trte bo predvidoma, kot rečeno, vsako leto večji, tako da se vam trdovratno držana nadaljnja kultura šmarnice tudi iz tega vidika ne bo več izplačala. — Od samorodnih trt (direktorjev) je zaenkrat obdavčena samo šmarnica. Izabela, ki je tudi samorodnica, tedaj ni obdavčena. Zabranjeno pa je, trto izabelo spravljati v promet. Vino izabele se sme točiti le samo pod imenom vino od izabele, od 1. jan. 1932 pa je tudi to zabranjeno. Izabela j^pri nas kot modra grozdna sorta precej razširjena, večinoma v krajih, ki za kaj boljšega niso. Proti trsni uši pa izabela ni dovolj odporna, za'o jo nje častilci celo cepijo na ameriške podlage, česar pa nikakor ne .zasluži; tudi bolezni jo napadejo. Namesto izabele vam priporočamo sorte žlahtnina ali silvanec ali na topli solnčni l?gi tudi laški rizling. Navedene sorte ob dobri oskrbi tudi bogato rodijo in dajejo dobro do prav dobro vino.
(j
1AZELA TERPENTI-NOVO MILO JE ZA VSE, TUDI ZA NAJFINEJŠE TKANINE. - Zahtevajte ga pri Vašem trgovcu!
	
ZM<3	fc^jfgspv v tji | o
	GOSPOMMI!
738
Vprašanje : J. B. v D. v L. pri P. Novo zasajeni vinograd mi je toča v prošlem letu močno okle-stila. Ali bi naj ranjena mesta namazal z ar-borinom ali s kakim drugim sredstvom, da bi nastale rane bolje zacelile?
Odgovor:
V prošlem letu po toči ranjenih mest na tn;i ni treba letos mazati ne z arborinom in ne s kakim drugim sredstvom, ker je proces zaceljenja bil že v prošlem letu docela dovršen; močno ranjeni les pa je itak odmrl, od-nosno ni več uporaben. Pa. tudi v bodoče ob morebitni toči nikakor ne priporočamo mazati ranjenih mest na trti z arborinom ali s sličnimi sredstvi, ker bi si s tem več škodovali kot koristili, ker arborin in slično uničuje stani^vje na ranjenem mestu trte in ovira cepljenje. Močno ranjeni poganjki, ki se pojavijo izpod ranjenega vrha, se takoj po toči vršičkajo razen enega poganjka, ki ga rabimo za podaljšek. Ostala ranjena mesta se prepusti lastni zacelitvi. Če pa bi na vsak način ranjena mesta hoteli s kakim sredstvom pomazati, bi smeli vzeti le cepilni vosek; to pa bi se dandanes več ne izplačalo. Pač pa moramo po toči poškodovane trte takoj in večkrat škropiti, da se trsje obvaruje peronospore, ki poškodovano listje posebno rada napada. No- o zasajene trte v vinogradu se v drugem letu spomladi, če tudi po kaki uimi, n. pr. toči niso bile prizadete, obrežejo običajno na eno oko.
Vprašanje:
Š. K. v B. p. Š. Kako ozdraviti vino, ki ima duh in okus po plesnobi?
Odgovor:
Na enako vprašanje smo izčrpno odgovorili v zadnji številki našega lista štev. 16 od 15. aprila t. 1.
Kruhovi cmoki.
Razrezi 10 žemelj (po 50 para) ali toliko pšeničnega kruha na male prst široke kocke. Na vročo mast (2 žlici trda masti) vrzi za eno žlico prav drobno seklane čebule in zelenega peteršiljč-ka, da začvrči. S tem polij razrezan kruh ter dobro premešaj.
Razžrvkljaj v malo manj kakor pol litra mleka 2 do 3 jajca, soli, vlij črez kruh, premešaj in pusti pol ure stati, da se kruh namoči. Dodaj po potrebi, kakor testo zahteva, par žlic moke, na to nalahko premešaj. Testo ne sme biti tekoče, vendar toliko rahlo, da se dado oblikovati cmoki. Zvrhano žlico testa povalaj na krožniku v moki, nato oblikuj med dlani rok okrogle cmoke, katere kuhaj 15 do 20 minut v slanem kropu. Z lukničasto zajemalko polovi cmoke iz vode v skledo ter jih zabeli z mastjo, ocvirki ali z v masti zarume-nelimi krušnimi drobtinami.
Kruhovi cmoki z jetrami. K zgoraj navedenemu testu dodaj približno četrt kile nastrganih jeter, malo popra in ščep majorančkovih plev.
Kruhovi cmoki s prekajeno svinjeti-
no. Dodaj k prvotnemu testu četrt kile kuhane in prekajene, na male kocke zrezane svinjetine.
Cmcki z ocvirki. Vzemi samo toliko masti, da prepfažiš čebulo in peter-šilj, nato dodaj za eno skodelico vročih ocvirkov.
Če ostanejo cmoki, jih hrani pokrite na hladnem, Na tanke liste zrezani in na masti prepraženi so prav izvrstna
Ste naročeni na list
NEDELJO
t B
Izhaja vsah teden.
Prinaša vsakokratni nedeljski evangelij in razlago ter druge podučile verske članke, razen tega pa resničen dogodljaj iz brazilijan-skega pragozda: »Mladostna prijatelja« in mične zgodbice za deco.
Stane mesečno samo 2 Din, celoletno 24 Din. Še danes si naročite NEDELJO po dopisnici na spodnji naslov:
Uprava NEDELJE, Maribor, Slomškov Ira 20
na samem kak prav strog delovodja ali nadzornik in to je bila tudi nekaka soudeležba pri premožnejši zasebni lastnini. Uradništvo po obeh steklarnah je vohalo, da brije nov duh med delavstvom, a od kod in kedo ga zaganja v te skrite grabe, ni sumil dolgo časa nikdo. Na nemšku-tarskega gozdarja s torbo ob strani ter s puško preko rame ni nikdo niti mislil, saj je graščinski uslužbenec popival ter kvartal i njimi, da, zmerjal čez proklete delavske gladovnjake, ki bi samo lenuharili, popivali, malo delali in še upali biti drzni, a ko jih opozori predstojnik na dolžnost in poslušnost. Guzaj je pač znal voditi za nos nemškutarsko gospodo in ščuvati podložne, kar je že bilo lažje.
Med župnijama Olimje in Podčetrtek stoji na hribček u prijazna cerkvica Devica Marija na Pesku, pod katero se razprostira pokopališče podčetertečke fare. Kmalu pod cerkvijo je bil in je še rudnik, iz katerega so dobivali že pred desetletji železno rudo. Lomili so rdečkasto ru-javo k^monio "a. valili iz rovov v etrabo, kjer so
ga razbili na male komade. Gramoz so nakladali na vozove in vozili rudo s konji na fužine v Štore. Olimska železna ruda je bila nekdaj či-
Opuščeni rudnik pri Devici Mariji na Pesku pri Podčetrtku.
slana, vsebovala je precej čistega železa. V rudniku je bilo zaposlenih v rovu in pri drobljenju do 50 delavcev. Vozniki so bili iz bližnje ter daljnje okolice. Bili so noč in dan na cesti
jed, med tem ko so težko prebavljivi, če pogreješ cele.
Kruhovi cmoki so prikladni kot pri-ilatek k vsem obaram.
Kruhovi in jetrni cmoki so prav iz-boren zakuh v govejo ali kurjo juho. V tem slučaju se napravi manjše.
K vsem vrstam cmokov kot samo-stalna jed postavi na mizo solato, kislo zelje ali kislo repo.
Mariborski trg v soboto dne 25. aprila 1931.
Na mariborski trg so pripeljali špeharji na 16 vozeh 31 komadov zaklanih svinj, kmetje 6 voz čebule, 26 sena, 6 atave, 8 slame in 2 Skopa. Svinjsko meso je bilo po 10 do 24 Din, špeh 13 do 15, krompir 1 do 1.50, čebula 3.50 do 5, seno 85 do 140, otava 120 do 130, slama •45 do 65, Skop komad 2 Din. Pšenica 1.75 do 2, rž 1.50 do 1.75, ječmen 1.25 do 1.50, oves 1.25 do 1.50, koruza 1.50 do 1.75, ajda 1,25 do 1.50, ajdovo pšeno 4, proso 1.75 do 2, fižol 2 do 2.50. Kokoš 30 do 45, piščanci 35 do 90, raca 30 do 40, gos 60 do 70, puran 60 do 100 D, kozliček 60 do 110, jagnje 100 do 160. Česen 18 do 20. Jabolka 5 do 14, suhe slive 9 do 12. Mleko 2 do 3, smetana 12 do 14, surovo maslo 36 do 40, jajca 0.75 do 1, mecl 12 do 20 Din.
Mariborski svinjski sejem 24. aprila 1931. Pripeljali so 343 svinj, 2 ovci in 2 kozi. Kupčija je bila srednja. Cene so bile: 5 do 6 tednov stari prašiči 80 do 100 Din, 7 do 9 tednov 150 do 180 Din, 3 do 4 mesece 250 do 350 Din, 5 do 7 mesecev 400 do 500 Din, 8 do 10 mesecev 550 do 600 Din, 1 leto 700 do 800 Din, 1 kg žive teže 8 do 9 Din, 1 kg mrtve teže 10 do 11 Din.
Športni tečaj bo dne 3. in 4. maja t. 1. za fante, včlanjene v prosvetnih organizacijah mariborske Prosvetne zveze. Tečaj se začne ob pol 10. uri dopol-
dne. Udeleženci se zberejo na Livadi v Mariboru.
Romanje v Marijino Celje. Vsled želje lanskih romarjev priredi centralni odbor prosvetnih društev frančiškanske župnije v Mariboru tudi letos romanje v Marijino Celje z in brez izleta na Dunaj. Vožnja, vizum in cela oskrba stane 550 Din, brez izleta na Dunaj pa samo 390 Din, ki s j mora do 15. maja plačati. Pismene prijate sprejema centralni odbor tudi samo do 15. maja. Oglasite se pravočasno in v obilnem številu, ker tako lepa prilika se nudi le redkokedaj, da se za tako malenkosten denar lahko obišče svetovna božja pot in ogleda milijonsko mesto. Odbor pa bo gledal, da se bo romanje z izletom vsaj v takem zadovoljstvu vršilo kot lansko leto.
»Žrtev spovedne molčečnosti. Katoliška Omladina priredi v nedeljo dne 3. marja ob petih popoldne krasno petdejanko »Žrtev spovedne molčečnosti.« Nastopi do 30. igralcev. Ker je pričakovati kot običajno obilne udeležbe, se dobijo vstopnice v predprodaji v Omladinskem domu vsaki dan od 6. do 7. ure zvečer. — Odbor.
Ljutomer. Naša Glasbena šola priredi svojo običajno vsakoletno produkcijo ali javni nastop v nedeljo dne 3. maja popoldne po ve-černicali v Katoliškem domu. Nastopilo bode nad 20 mladih goslačev, 10 klavirašev in tudi mladinski pevski zbor. Obenem se proslavi 1751etnica rojstva in liOletnica smrti našega slavnega glasbenika Mozarta. Pridite v obilnem številu, da slišite uspehe Glasbene šole, ki vzgaja glasbeni naraščaj, Podrobnosti na letakih. Vstopnina običajna.
Križevci pri Ljutomeru. Naše bralno dru štvo je kakor vsako le*'o na velikonočni pon-deljek, tako tudi letos prirfedilo igro v Slomškovi dvorani popoldne po večernicah za naše domače ljudstvo. To pot so pripravili res krasno igro iz rimskih časov »Mlini pod zemljo«. Igralci so svoje vloge dobro rešili, posebno kar se tiče glavnih vlog. Ko so prvič igrali, je bil obisk slab. Polovica dvorane je bila prazna! Sklenili so na željo prizadetih, da se igra ponovi na belo nedeljo popoldne. Koliko pa je bilo obiskovalcev! Pri ponovitvi je bilo prisotnih celih 20 ljudi, kljub temu, da je bila vstopnina znižana na malenkost, saj so bili sedeži za polovico dvorane po 3 I). Prvič slab obisk! Vemo zakaj! Tombola je
prijetnejša in je nudila več razvedrila. Dru* gič ni bilo nikjer nobene druge prireditve in vendar skrajno malo ljudi. Kje je iskati vzro ke temu nezanimanju? V gospodarski krizi? Nekaj gortovo, toda glavna krivda so tisti ljudje, ki dajo rajši svoj zadnji dinar za gostilno, kakor za pravo zabavo. Kmetska mladina, če hočeš biti dobra in zvesta sebi, išči zabave in razvedrila na pravem mestu in ne v gostilnah in drugod, kjer je gotovo ne boš našla!
Sv. Tomaž pri Ormožu. Predavanje, ki ga je imel g. Šedivy, profesor iz Maribora, dne 19. aprila o preganjanju krščanstva v Rusiji, je lepo uspelo. Nekoliko so k temu pripomogle tudi lepe skioptične slike, kar je bilo za marsikoga tukaj nekaj čisto novega. Vkljub slabemu vremenu se je predavanja po rani maši, kakor tudi po večernicah udeležilo veliko ljudi, okrog 700 c'o 800. V navdušenih besedah nam je g. profesor orisal žalostni položaj krščanstva v nesrečni Rusiji, pozval pa nas rtudi, da naj z vsemi močmi delamo in molimo za zedinjenje ločenih kristjanov in da bi Bog že kmalu rešil Rusijo. Bog daj, da bi iskrene besede g. predavatelja obrodile sto-tere;": sad v naših srcih!
Sv. Tomaž. Dne 12. t. m. smo proslavili v Društvenem domu materinski dan s pestrim programom. Ljudstvo nam je pokazalo smisel za to proslavo z zadovoljivo udeležbo in tokrat tudi z lepim vedenjem z malo izjemo. Tvorna ie bil nek človek, ki je bil alkoholizi-ran. Iz njega je govoril alkohol, seveda ne pooeono modro. Čemu to?!
Euče. Marsikdo bi si mislil, da Prosvetno društvo pri nas spi dolgo zimsko spanje. Kdor pa se je udeležil proslave materinskega, dneva, katera je bila dne 19. aprila, bi bil za gotovo drugega mnenja. Vkljub slabemu* vremenu so se zbrale naše vrle mamice ter poslušale mične deklamacije in govore. Seveda so se tudi pevci potrudili kakor vselej za prvo mesto. Ta. dan nam je nudil lepo priložnost, da smo izkazali našim dobrim, vzornim mamicam svojo čast in spoštovanje!
II
Viničarjem okolice Maribora! Nekdo, sicer dobro poznan, si zelo prizad va," da med vi-
med rudnikom ter Štorami. Danes je rudokop že davno zaspal, je preveč oddaljen od železnice in tudi fužine na Štorah počivajo. Tz opuščenega rudokopa še kopljejo v dandanašnjih časih rdečkasto rujavo zemljo in kamenje za izdelovanje barv. Obratuje se le od časa do časa in sta zaposlenost delavstva in voznikov le prav malenkostna.
Rudarji so dovzetni najbolj za besede o izže-manju od strani kapitala in o organizaciji, ki je edina v stanu, da omehča tu in tam sicer neizprosno silo kapitala k popustljivosti.
Olimski steklarji in rudarji so si bili sicer najbližji sosedi, o kaki skupnosti pred Guzaje-vim nastopom ni bilo niti govora. Glažarji so se smatrali za znatno zvišane nad rudokopi, ki so bili le najbolj priprosti razstrelači in razbijači zadnje stvari na tem ljubem svetu — kamenja! Steklarji in rudarji so se družili pri pretepih in še tedaj v sovražnem smislu, bilo je med njimi nepremostljivo brezno najnižjega ročnega in duševno višjega dela. Guzaj z naukom o skup-
ni vladni moči graščinskega, tovarniškega ter rudniškega kapitala, kateremu je deloma kos združitev vseh delavskih moči, ne oziraje se na zaposlenost pri tem in onem podjetju, jih je zbližal in s časom pobratil. H Guzajevi proti-kapitalisticni in protioblastni organizaciji zatiranih ter izrabljenih so spadali steklarji ter rudarji. Tukaj so se našli, spoznali, sklepali po-bratimije na tolovajskih pohodih ter se objemali in rajali po razdelitvi tolikokrat bogatega in na lahko ter hitro roko nagrabljenega plena.
Iz na kratko povedanega je razvidno, da je bil Guzaj dobrih 50 let pred Leninom, Trockijem, Stalinom in drugimi židi ter Rusi pravi boljševik v besedi, dejanju in predvsem v nastopu napram vsemu, kar je bilo nad njim. Priznaval je le najbolj revne ter zatirane sloje, samo ti so smeli biti v njegovi organizaciji in so si lahko rezali sami v slučajih potrebe pravico in jemali s silo od preobilice bogatejših. Organizacija je bila privlačna, vsakemu siromašnejšemu človeku raz-
Mostin, mostova esenca za napravo zdrave* domače pijače se dobi v drogeriji Kanc-Wol-fram, Maribor, Slovenska ulica.	379
Lepo posestvo v bližini Maribora, 8 oralov, se proda: Vodole 15, Sv. Peter pri Marib. 702
2500 Din zaslužite najmanj mesečno, če obiskujete v vašem okolišu ljudi. Tovarna Ve ga, Ljubljana, nošeni predal 307. Priložite znamko za odgovor.
325
Ia zidna, strešna in o-peka za tlak se odda: Opekarna Tscherni-tsehek, Kamnica. 5S8
Kupim malo kočo v o-kolici Maribora ali SI. Bistrice. Naslov kupca v upravi lista 708
ničarje bližnje mariborske okolice raznaša vesti, češ, da Strokovna skupina viničarjev v Mariboru več ne obs^ji. Ker se s tem zasledujejo le osebni interesi dotičnega in da ne bi viničarji pri tem prišli komu na limanice, obveščamo vsakega, da naša Strokovna skupina viničarjev v Mariboru obstoji, da še je vedno tov. Jože Šešerko, viničar v KoSakih št. 77, predsednik iste. Tako obstoji naša skupina pri Sv. Petru niže Maribora, pod vodstvom tov. Jožefa Knuplež, viničarja v Ilrenci. Sporočamo, da funkcijonarji naše organizacije še nobenemu viničarju niso niti pare računali, ako je šel kateri zastopat viničarja v viničarsko komisijo, dočim slišimo, da nekdo, ki odločno nasprotuje ravno naši organizaciji, računa vsakemu viničarju za svojo zastopstvo pri viničarski komisiji po 50 do 100 Din kakor pač obstoji premoženje dotičnega viničarja, ki išče pri njem pomoči. S tem se ne vrši nobena pomoč v obrambi za pravice revnemu viničarju. Zatorej opozarjamo, da se v takih slučajih poslužujete zastopnikov naše Strokovne zveze viničarjev, v kateri se pred vsem vsi mariborski viničarji združite do poslednjega in ne poslušajte raznih hujskanj tistih, ki vam resnično pomagati sploh nimajo namena. — Strokovna zveza viničarjev, centrala Ljutomer.
Maribor. Umrla je v visoki starosti 79 let v Mariboru v Frankopanovi ulici 8 Ana Uraj-nik. Pokojnica je bila blaga žena in vzorna krščanska mati. Pokopali so jo ob veiiki u-deležbi svojcev, sorodnikov in znancev. Bodi ji ohranjen časten spomin!
Kamniea. Dne 17. t. m. se je za vedno poslovila od tega sveta priljubljena ter skrbna gospodinja gospa Terezija Vračko, vdova, po-sestnica v Kamnici in pri Sv. Marjeti v Slov. gor. Da je bila dobra in priljubljena žena in vzorna krščanska mati, se je videlo na dolgem sprevodu, ki se je premikal v nedeljo po drugi sv. maši zadušnici na pokopališče. Pospremila sta jo vlč. g. župnik in mons. Vre-
že. Pevski zbor pa ji je zapel poslednje slovo.
Bog se naj spomni vseh, ki so ji lajšali poslednje ure trpljenja ter vseh, ki so jo spremili na zadnji pati!
Št. Peter pri Mariboru. Fantje odhajajo... Zadnje dni so se odzvali pozivu za nastop vojaške službe nekateri šentpeterski fantje. Med njimi jih je nekaj, ki jih bomo težko pogrešali ter bo nastala prav občutna verzel v naših prosvetnih organizacijah. Da bi se le vsi zopet dobri in zdravi vrnili! Predzadnjo nedeljo so imeli skupno cerkveno pobožnost ter se tako najlepše pripravili za novo živ-ljensko pot. — Mrzlo in neugodno vreme nas ovira močno pri delu. Vsied mraza zaostaja rast. Take mrzle pomladi ljudje še sploh ne pomnijo. Pa upajmo, da bo boljše in da bo narava sama, kar je dosedaj zamudila, v o-bilni meri nadomestila!
Št. Pater pri Mariboru. Kraljevo odlikovanje red sv. Save V. razreda je prejel iz rok srezkega načelnika te dni g. Krajnc Leopold iz Metave. K zasluženjmu odlikovanju dobremu Krajnčevemu očetu častita vsa župnija! — Občinski kmetijski odbor si je nabavil dve drevesni škropilnici in dve travniški brani. Eno drevesno škropilnico ima tudi podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva. Da bi se le naši Šentpeterčani teh potrebnih naprav za zboljšanje kmetijstva in sadjarstva prav pridno posluževali! — Trgovino z mešanim blagom je otvorila domačinka Pepca Lorberjeva. — Veliko nezadovoljstvo povzroča med prebivalstvom kuluk. Občini da to veliko dela, občanom pa brige. So kmetije, ki imajo za leto 1930 in 1931 po 50 in še več dni kuluka. Pa tudi-viničarske družine, kjer jc več moških članov, imajo po 30 in še več dni kuluka. Splošna želja ljudstva je, da se kuluk odpravi, ker je ta dajatev za naše u-božno ljudstvo prevelika.
Limfeaš pri Mariboru. Po dolgotrajni bolezni in trpljenju, katero je z največjo potrpežljivostjo in vdanostjo v božjo voljo prenašala, je dne 10. t. m. mirno v Gospodu zaspala Marija Fras, sedaj prevžitkarica v Bistrici pri LimbuSu in to pri svojem sedanjem najemniku g. Ivanu Sorko, mlinarju istotam. Dosegla je častitljivo starost 81 let. Vdova je bila 30 lat. Pokojnica je bila zelo pobožna žena in je vsa dela delala do svojih zadnjih še razpoložljivih moči. VIed prerane smrti nje-
nih omoženih hčera, je vzela še kot posest-nica svojega mlina njune otroke pod svojo dobrote polno in delilno streho, jih vzgajala in skrbela za nje kot njihova prava mati ter jim slednjič prepustila tudi svoj lastni dom z vsem k temu pripadajočim. »Slov. Gospodarja«, ki je bil pri hiši že leta in leta, ¡p zvesto čiitala še sedaj do svoje pozne starosti. Počivaj v miru, draga babica in večna luč ti naj sveti!
Brezno. Dne 14. aprila t. 1. je tukaj umrl 54-letni samski delavec Ivan Tacer iz JavnekaJ Bajni je bil delavec krščanske korenine. 30 iet je bil zvesti naročnik »Slov. Gospodarja«. Še na bolniški postelji ga je zvesto prebiral.1 30kra|t je šel na božjo pot k Mariji Ojstroviški v Avstrijo, lOkrat pa na sv. Višarje. Sprevideli s sv. zakramenti je odšel po plačilo k Bogu,' ker je bil zvest delavec.
Zavodnje. Od zadnjega ljudskega štetja so je pomnožilo prebivalstvo župnije od 491 na 543, zato je naraslo tudi število šoloobveznih otrok in se je lani razširila šola v dvorazred-nico. Zanimivo je to, da je 9 moških več kot ženskih. Pri zadnjem ljudskem štetju je bilo 30 žensk več kot moških. Najstarejši mož je star 89 let. — Letos spomladi smo pričakovali električno napeljavo centrale Velenje za razsvetljavo in motorni pogon. Vsled prezaposlenosti uprave elektrarn moramo čakati na drugo leto. — Težko pričakujemo izboljšanje naše banovinske ceste, tako da bi bila sposobna za avtomobilski promet, ki bi vezal Mežiško, Šaleško in Savinjsko dolino. Vsled smešnega vmešavanja naših sosedov se je tudi ta zadeva zavlekla, ki je bila že v teku. S item so najhujše prizadeti delovni sloji, ki so ob sedanji veliki brezposelnosti že težko pričakovali, da dobijo kmalu delo pri gradnji te ceste.
Sv. Barbara v Slov. gor. Že v jeseni so nam hoteli prestaviti k Sv. Martinu orožniško sta-nico in tudi pošto, ker so tukaj premajhni prostori. Naši župani so takoj storili vse potrebne korake na merodajnem mestu, tako da sedaj žandarmerija in pošta ostaneta. Da pa bomo stanovanjsko krizo odstranili, bodemo gradili novo hišo pri cerkvi za pošto, orož-ništvo in trgovino. Naprosili smo pri naših župljanih že 80 dreves v to svrho. Našim ljudem lahko povemo, da ne bodo za to poslopje ničesar plačali pri davkih, ker bo po
Sveta maii Ana.
Moliivenik za
žene in matere.
Cene: 32, 33, 34, 35,
52 Din. Bazlika cene je v vezavah knjige. Cenejše so za vsakdanjo obrabo, dražje pa za darove mladim ženam, in še zlasti nevestam, za katere je najdragocenejše ravno še komaj
dobro dovolj! Za naročbe se priporoča: TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR
umljiva ter dostopna in bi bila postala za priznanje kapitala in oblasti skrajno opasna, če bi se bila razširila izven mej odljudenega Guza-jevega — boljševističnega kraljestva. Kmalu po vgnezdenju omenjenih naukov so se pokazale koj najbolj žalostne posledice v posurovelosti mladine, v tolovajstvu odraslih Ln v splošni podivjanosti vseh tamošnjih proletarcev od pastirjev na paši do mož pri delu in žen pri skromnem gospodinjstvu.
V. poglavje. A	A
Giazaj in duhovščina.
V zadnjem poglavju smo obravnavali v glavnih obrisih Guzajev boljševizem, ki je bil seve tudi proti naukom krščanske vere. Duhovščina po spodnjih krajih, ki je živela med siromašnim narodom, je kmalu spoznala, kako je podivjal od šolarja do moža. Dan na dan so se širile iz najbolj resnih ust govorice o vedno novih tolo-vajstvih, ropih ter grozovitostih. Varstvena ob-
last je bila očividno brez moči v očigled tolike-rim in tako pogostim zločinom. Nič se ni prav zvedelo, kedo je pravi krivec, kako zgleda, kod se klati ter skriva. Jasno je bilo, da nastopajo cele bande najbolj drznih zločincev, ki se pojavljajo ob istem času na več raznih mestih, a organizirano spretno in ni za njimi sledi. Gotovo je tudi bilo, da se porajajo načrti za tolovajske pohode v eni brihtni glavi, ki je duševna vrhovna moč cele organizacije. Priprosti ljudje so vedno stikali glave, šepetali med seboj, bili pa skrajno nezaupljivi napram bogatejšim in celo lastne dušne pastirje so gledali po strani. Trgovci, krčmarji in bogatejši gruntarji so prosili duhovnike, naj začnejo za božjo voljo svariti narod pred odobravanjem obcestnih ropov, razbojništev in pobojev. Ako se bo razpasla splošna podivjanost, bo trpela tudi duhovščina. Posvetna oblast ne stori svoje dolžnosti, da bi iztrebila te bande z oboroženo silo, ne smejo gledati vsaj duhovniki vse to zavezanega jezika. v
(Dalje sledi.)
Večini financirala zadevo posojilnica. Tudi ]ca napravo telefona se potegujemo. ,V torek dne 14. t. m. smo imeli komisijo za zgradbo nove šole. Dolgo se je tukajšnji šolski odbor protivil proti zidavi šole. Zastopniki občin so naslikali komisiji današnjo gospodarsko krizo našega ljudstva ter so prosili za podporo. Vodja komisije, srezki načelnik dr. Ipavic je obljubil, da bomo dobili podporo od države, banovine in okrajne hranilnice pri Sv. Lenartu, tako da bomo ščitili kolikor se le da, maše ubogo ljudstvo. V zadnjem času se dosti govori o velikih občinah. Poglejmo našo največjo občino Koreno. Ta ima čez 800 prebivalcev, njena današnja uprava ne stane niti 1% občinskega proračuna, in vendar zamore ta občina biti marsikateri drugi za vzgled pri gradnji in popravi cest itd. Če bodo ustanovili veliko občino, lahko brez skrbi lahko računamo, da bo uprava stala 20% in še več. To menda ne bo izboljšalo gospodarske krize" in naših razmer. Naši občinski odbori so skle nili že pa-ed letom, da se združimo v veliko občino le tedaj, če pride zakon. Dne 7. t. m. so dobili lepa odlikovanja med prvimi v šit.-lenarškem okraju Lešnik Anton, župan v Koreni; Kajnih Josip, župan v Jablanah; Kraj-ner Josip, župan v Žikarcah in Korošec Jakob, župan v Zimici, in sicer red sv. Save V. stopnje. Iskreno čestitamo, kei vemo, da so ti možje odlikovanja zaslužili s svojim požrtvovalnim delom! — Občina Korena namerava letos svojo cestno zgradbo nadaljevati. Dose-daj je zgradila polovico 1500 m, katero delo je stalo 90.000 Din in je občina prejela dose-daj 65.000 Din podpore: 40.000 Din od bivšega okrajnega zastopa pri Sv. Lenartu in 25.000 Din od banske uprave v Ljubljani. Za letos ee najtopleje priporočamo okrajnemu cestnemu odboru v Mariboru, da nam priskoči z večjo podporo na pomoč, da prej ko slej to ,važno gradnjo dovršimo. Občina sama atori itak, kar je v njeni moči po svojem proračunu in s kulukom. Tudi novi trijer dobi občina Korena po subvenciji srezkega kmetijskega odbora. — Letos vsi naši kmetovalci tožijo o pomanjkanju krme. Letina bo pozna, vse že komaj čaka novih pridelkov. Bog nam daj dobro letino!
Sv. Ana v Slov. gor. V Rožengrundu je občinska mašna kapela, posvečena Marijinemu obiskovanju. Za to kapelo sta se po zaslugi g. župana Jakoba Petek nabavila dva nova zvonova iz livarne »Zvonoglas« v Mariboru, težka 230 kg. Ista se bosta v nedeljo dne 3. maja it. 1. ob pol 10. uri dopoldne blagoslovila po domačem g. župniku, nato bo primerna pridiga s sv. mašo in darovanjem za potrebe kapele. Prisrčno zahvalo izrekamo vsem plemenitim darovalcem, ki so nam omogočili nabavo dveh zvonov, občani sami bi težko zmogli vsega. K tej skromni slavnosti vabimo najuljudneje tudi najbližje sosede od Marije Snežne in iz Apačke kotline. Dobrodošli in na svidenje ob vsakem vremenu! — Javnosti sporočamo, da je srezki načelnik dne 9. t. m. med drugimi tudi našemu g. županu J. Peteku pripel visoko odlikovanje, namreč red sv. Save V. stopnje, za zasluge, ki si jih je pridobil kot župan v dobi devet let za obmejno občino. Naše najprisrčnejše in iskrene iestitke!
Sv. Marjeta niže Ptnja. Prostovoljno gasilno društvo v Gorišnici priredi na svojo drugo obletnico obstoja v nedeljo dne 3. maja t. 1. ob treh popoldne plezanje na majniškem drevesu, srečolov z lepimi dobitki, šaljivo pošto in licitacijo z zabavo pri tovarišu načelniku Muhič Ivanu. Ker je čisti dobiček na-
menjen za nabavo prepotrebnega orodja, se vsi, ki se zavedajo, kake važnosti je gasilno društvo sploh, vabijo, da se udeležijo skromne prireditve ter s tem pripomorejo društvu do prepotrebnega orodja.
Ormož. Spodnji del župnije je imel na velikonočni pondeljek svoj Emavs na Humu v cerkvici sv. Ivana Krstnika. Prijetno spomladansko solnce je privabilo dopoldne in popoldne tudi precej vernikov iz vasi treh sosednih župnij. — Žibrat Fr. s Huma je na veliko soboto zvečer pomagal z drugimi tovariši slovesno trijančiti. Okrog 8. ure se je po končani procesiji vračal na kolesu domov. Blizu grajske pristave je padel s kola in obležal nezavesten, tako da so ga morali zanesti v sosedno Zidaričevo hišo. V bolnici so mu odstranili drobce zlomljene ključnice. Te dni bi moral odriniti k vojakom, pa misli, da bo za to leto prost in da bo mogel spet trijančiti ob birmi. — Tudi neki drugi fant je imel smolo s kolesom. Peljal se je po opravkih v Varaždin, kjer so ga kar sredi ceste ustavili in zahtevali, da se legitimira. Ker se ni mogel izkazati, so pridržali bicikelj za par dni v »reštu«, dokler se ni izkazalo, da je kolo pošteno kupljeno in tudi plačano. — S kolesi je sploh večkrait. zadrega. Tako sta bila nekje dva fanta zaprta zaradi koles: eden zaradi prehitre vožnje, ker je na cesti prevrgel žensko, ki je nesla košarico jajc v trgovino, drugi zaradi prepočasne vožnje, ker ga je policaj zalotil, ko je kradel kolo, pa je ni utegnil hitro odkuriti.
Mota pri Ljutomeru. Ugledni rodbini g. J. Žitka na Moti, ki kmetuje na posestvu bivšega in že pokojnega okrajnega načelnika Jož. Rajha, je težka nezgoda pobrala štiriletnega sinčka Milka. V pondeljek dne 14. t. m. pred-poldne je fantič, ki je bil jako živahen, stikal po gospodarskem poslopju, v katerem je stal domači mlin ali žrmlje. Stroj tehta kake štiri stote in popolnoma nerazumljivo je, kako se je moglo zgodili, da so se žrmlje pre-vrgle in pokopale malega Milka. Njegova sestrica, ki obiskuje že osnovno šolo, se je igrala v bližini, je slišala padec ter poklicala domače, štiri ljudje so dvignili aroj, pod katerim je ležal Milko z razbito glavo v zadnjih vzdihljajih. Vsaka pomoč je bila zaman. Kako se je mogel ta težki stroj prevrniti, je uganka. Čudno je tudi, da je Milko ležal na obrazu in z razprostrtimi rokami. Pokopali so ga v sredo dne 16. t. m. ob veliki udeležbi sorodnikov in prijateljev težko prizadete rodbine, s katero sočustvuje vsa okolica.
Kapela pri Radencih. Tokrat imamo poročati prav žalostno novico. Kapelsko župnišče je zadela velika nesreča in nenadomestljiva izguba. Nepričakovano hitro je nemila smrt ugrabila skrbno, težko nadomestljivo gospodinjo župnišča Alojzijo Hleb iz slavne Iilebo-ve rodbine na Smolniku pri Rušah, ki je nad 40 let zvesto služila svojemu gospodu mil. kanoniku biseromašniku Martinu Meško in mu bila zlasti sedaj na stare dni glavna opora, steber, njegova palica. Zato je ta udarec toliko hujši. Rajna je bila blagega, mirnega in tihega značaja, izvrstna, razumna gospodinja, dobrohotna, postrežljiva, zlasti v tem ozi-ru neutrudljiva. Poznali so jo na daleč okrog pod imenom dobra Lojza. Draga Lojza! Malo prehitro si nas zapustila, ker bi nam bila še zlasti sedaj neobhodno potrebna! A Vsemogočnemu je dopadlo tako! Naj ti bo On velik plačnik za vso tvojo skrb in veliko požrtvovalnost! Kako je bila priljubljena tudi pri ljudeh, je pričala velika množica, ki jo je hodila zlasti v nedeljo ves dan kropit, in o-
bilne solze, ki so se ob' tej priliki pretočile, ter slednjič pogreb, katerega se je udeležilo kljub slabemu vremenu veliko šttevilo ljudi. Naj bo na tem mestu izrečena v njenem imenu srčna zahvala vsem, ki so ji stregli in jo tolažili v njeni kratki j -> hudi bolezni, ki so prišli za njo molit, k:	.rovali vence in
ki so jo spremljali ;>'	. zadnjem potu
k večnemu počitku! I	ti! Ti pa, dobra
Lojza, počivaj sladko trudapolnega dela, dokler se ne vidimo nad zvezdami!
Turnišče. Na veliko soboto popoldne med vstajenjem je oMskal nepoznan uzmovič cerkev v Turnišču. Ko so ljudje odšli s procesijo, je porabil priliko, da si je izbral tuj klo-buk za žrtev svojih hudobnih namenov.
Cirkovce pri Pragerskem. Slovesna blagoslovitev nove motorne brizgalne bo pri nas v nedeljo dne 17. maja. Ob tej priliki bo tudi tombola s 700 dobitki. Vsaka tablica stane 3 Din. Domačini in sosedje, udeležite se te slavnosti in kupujite tombolske karte!
Sv. Vid nad Valdekom. Preteklega meseca nas je zapustila vzgledna mati Marija Mir-kec, ki je živela v zakonskem stanu 58 let. Rajna je rada pripovedovala, da je bila birmami od škofa Slomšeka. Slomšekove pesmi je rada prepevala, po Slomšekovih naukih je vzgojila svojih devet otrok. Dragi mamici daj ljubi Bog večni mir! Žalujočemu možu, dolgoletnemu naročniku »Slovenskega Gospo-i darja« žalujočim otrokom, sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje!
Sv. Andraž pri Velenju. Nj. Vel. kralj je odlikoval z redom sv. Save 5. razreda g. Antona Brinovšek, bivšega dolgoletnega župana, odbornika okrajnega cestnega odbora in predsednika Sadjarske in vrtnarske podružnice, za razne zasluge. Šentandražani mu iskreno častitamo!
Vitanje. Načelnik tukajšnje hranilnice in posojilnice g. Franc Ilrustel, posestnik v Stenici, je bil od Nj. Vel. kralja odlikovan z zlato kolajno za gospodarske zasluge. Odlikova-nec je eden izmed tistih, ki nima nobenih neprijateljev, to pa radi svojega tihega, a odločnega značaja. Mislim, da vsak lahko razume, kaj to pomeni, če kdo že deluje 31 let pri posojilnici in 30 let za občinskega odbornika. Lansko leto je bil izvoljen za cerkvenega ključarja in načelnika Kmetske zveze. Gospod Hruatel spada med tiste stare slovenske korenine, katerih je v sedanjem času le še prav malo. Bog naj ga živi še mnoga leta!
Šmarje pri Jelšah. Pri nas, kakor tudi povsod drugod, vlada veliko pomanjkanje denarja, kljub temu, da so kleti polne vina ter hlevi polni živine. Če že kdo kaj proda, mora dati po jako nizki ceni. Toda kljub tem denarnim stiskam, ki tarejo naše ljudstvo, so Šmarčani pokazali, da nimajo rok obrnjenih samo k sebi, ampak imajo tudi na stežaj od prta srca, kadar je treba pomagati bližnjemu v tej ali oni stiski. V taki stiski in sicer denarni, so rudarji v Hrastniku, ko hočejo postaviti cerkev Kristusu Kralju. Vemo pa, da delavci tega ne morejo sami, kajti oni so še v mnogo večjih denarnih stiskah kakor naše kmečko ljudstvo. Da si postavijo toliko zaže-Ijeno svetišče božje, so se obrnili na usmiljena srca širom Slovenije. Tako so potrkali letos pozimi tudi na srca vrlih Šmarčanov, in ti so se blagohotno odzvali ter darovali po svojih močeh za lirastniško cerkev. Zaito pa vsem tistim, ki &o kaj darovali za njo, naj božje Srce obilo poplača; zlasti pa še oni o-sebi, ki se je potrudila in zbirala darove. Pa tudi v bodoče Šmarčani ne bodo zakrknill
svojih src, ako se bodo še zglasiii in prosili s-.a kak dar. Bog pa naj vsem obilo povrne! -- Tudi pri nas brez milosti kosi nemila bela Jtena. Na veliki četrtek srno" spremili k zadnjemu. počitku po daljšem bolehanju dobro in skrbno mamico Marjeto Potočnik, malo pocestnico v Palci. Zapušča pet preskrbljenih otrok, od katerih sta dva: Jože in Lojzika, v samostanu. — V nedeljo dne" 12. aprila, sta nastala, spet kar dva nova grobova. Tokrat si je božja dekla izbrala mladeniča Franca Mo-čenik iz Brezna, ki ie bil v najlepši mladosti. Po daljšem bolehanju in zadnje čase po zelo mučnem trpljenju se je poslovila od nas 17-letna mladenka Katarina Mumel iz Stenice. Bog bodi obema milostljiv! Rodbinam pa naše iskreno sožalje!
Mečle-Šnr.arj«! jiri Jelšah. Dne 12. t. m. se je pri nas zopet oglasila božja dekla ter si je izbrala moža v nnjtepši moški dobi Jurija Skale v starosti 45 lot. Poročil se je leta 1910 ter dobil nevesto iz ugledne hiše Gajškove. Svetovni val je tudi miadega gospodarja objel. Bil je kmalu v ruskem ujetništvu, kar je tudi njegov pravi vzrok prerane smrti. Po vrnitvi leta 1918 i v. ujetništva ni smel uživati skupnega življenja, ker mu je takratna španska bolezen vzela pridno in pošteno gospodinjo. Ocl takrat naprej -je postal duševno potrt, dokler se ni preselil za njo. Bil je svojčas tudi občinski odbornik in kot tak velik zagovornik naših kmečkih idej. Kako je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb, ki so se ga kljub slabega vremena udeležili ocl blizu in daleč. — Dragi Jurij! Počivaj v miru. Bog ti naj bo o-bilen plačnik, med nami pa ti ostane časten spomin!	—
Celje, Koncert slovenskih šaljivih pesmi bomo imeli priliko poslušati v soboto tlne 9. maja, ob 8. uri zvečer v dvorani Ljudske palače v Celju. Pivski zbor Katoliškega prosv. društva v Celju pod vodstvom g. ZaJošnika nam bo pokazal, kako zna Slovenec tudi v pesmi biti šaljiv. Že danes opozarjamo na ta koncert in vabimo prijatelje petja in zdravega humorja, da se koncerta udeležijo!
Tinovlje pri Celju. Prezgodnja smrt dobre žene. Dne 18. t. m.'je za v edno zatisiiila svoje trudne oči vobče znana Gium .Marija. Pokojna je bila rojena dne G. avgusta 1879 v Mar-kečici v čadramski župniji. V prejšnjih letih je živela pii Ločah, sedaj pa v Trnovljah pri Celju, kjer jo je tudi doletela smrt, pokopana je v Vojniku. Bila je bolana samo le ti i dni. Bila je dobra in skrbna gospodinja. Rajna zapušča štiri nepreskrbljene otroke. Smrt je. zadela družino tem bolj, ker je t Beli mož že' celih osem mesecev bolan in sedaj so otroci v nevarnosti, da jim pobere smrt še tudi dobrega očeta. Rajna naj počiva v miru, večna luč ji naj sveti!
Nazarje. Preteklo nedeljo so naši igralci-; priredili Medvedovo dramo »Za pravdo in sv ce«. Z igro smo vsi zadovoljni. Videli smo. nastope, kakoršnih do sedaj še ne, posebno v glavnih vlogah, kojim gre vsa čast in priznanje. Nastopilo je črez 30 oseb. Igra obsega 5 dejanj ter je zahtevala mnogo truda in učenja. Dokaz, da se je občinstvu dopadla, je, ker je isto do konca vztrajalo in nazadnje bilo le malokatero oko suho. Slišali so se glasovi iz občinstva, da naj se igra ponovi in kolikor ravno izvemo, se tudi bo. Igralcem pa kličemo: Le tako naprej, vztrajajte pri prosvetnem delu in prav kmalu na svidenje!
Sv. Peter pod Sv. gorami. Dela za preložitev klanca v Srebrniku so se začela. Gradnjo nove ceste, ki bo v lahkih serpentinah speljana čez strmi Srebrnik, je prevzelo gradbeno podjetje »Probuda« iz Ljubljane. Delo naglo na-
preduje in bode cesta predvidoma do 1, jul. t. 1. že gotova. Preložitev tega klanca, je bil najnujnejši1 problem cestnega odbora. Vsem, ki so k uresničenju dolgoletnih želj pripomogli, iskrena hvala! -
Št. Peter pod Sv. gorami. Dne 19. t. m. je častitljiva Robekova mamica v Črešnjevcu, gospa Jožefa Robelc, mati g. Miha Robek, posestnika in trgovca z vinom, zatisnila za vedno svoje trudne oči. Vsem je bila vse, vzgled krščanske žene, vzorne matere in dobre gospodinje. Dičile so jo predvsem ljubeznivost napram vsakemu, velika darežljivost, globoka vernost in neka poosebljena ljubezen do duhovščine. »Slovenski Gospodar« je bil njen najljubši časopis. Koliko ljubezni in spoštovanja je uživala med občinstvom, so pričale mase ljudstva, ki so jo spremile na njeni poslednji poti. Naj bi jo nebeški Oče, kateremu je bila vdana ves čaš življenja, sprejel med vrste izvoljenih nebeščanov! Počivaj v miru in blag ti spomin!
*
Amerikanski mladi pomorski pra-praporščak je objavil te dni tale zares strašen doživljaj: »Lansko leto na jesen je imelo amerikansko vojno bro-dovje manevre z običajnim zaključnim ostrim streljanjem na daljavo v stalni cilj. Poveljeval sem trem motornim čolnom in manjšemu parniku, ki se je držal v večji oddaljenosti in je pribrzel le za slučaj potrebe na pomoč. Moj o-pisani oddelek je imel nalogo: vzdrževati v redu cilj med streljanjem in ga po zadetkih ter razstrelbi izboljšati. Topniški cilj so bili mogočni splavi z jambori, ki so bili zvezani z deskami in so predstavljali ogromen Ščit. Mi stražarji smo se uverili, če je cilj v redu in nato smo se držali v oddaljenosti §00 m ter čakali na velike bojne ladje, ki bi naj otvorile ogenj na cilj iz določene točke.
Piva ladja strelja.
Ob 8. uri zjutraj smo zagledali velikana, kako vozi s polno paro v smeri proti nam. Streljanje je moralo pričeti v oddaljenosti 15 km. Slednjič je bila ladja tako blizu. Oklopnica je obstala na mah in se postavila vodoravno napram cilju. Naenkrat je objel podolžno stran velikana ogenj, nato so lukali iz plamenečega dima le še jambori . . . . Preteklo je nekaj sekund, ko je zagr-mel na našo ušesa grom topov in v tem trenutku smo zapazili v jutrajnem solncu lesketajoče se težke izstrelke (granate). Skoro istočasno so udarile granate z bobnenjem v našo bližino. Le dva izstrelka sta zadela cilj in nekaj desk je zletelo visoko v zrak. Na mestih, kjer so bunknile v morje granate po izgrešenem cilju, so bušili v zrak več metrov visoki vodni curki. — Oklopnica je oddajala eno salvo strelov za drugo. Moje moštvo, po največ novinci, je zrlo s 'strahom na lepo pa grozno sliko ostrega streljanja iz najtežjih topov. Vsi smo molčali.
Slednjič se je ladja obrnila in dala signal (znamenje): prekinemo streljanje. Sedaj je pričelo naše delo. Ko smo dosegli cilj, smo šele zagledali, da smo na sredini razstreljenega tramovja in desek. Morali smo postaviti nove jam-
bore in cilj malodane zgraditi na novo. Pri vsej naši pridnosti je trajalo popravilo cilja dobri dve uri. Kapitan dklopnjače je čakal z nevoljo na naš signal in vsakih 15 minut so'nas povprašali z znamenji, če že bomo skoro gotovi, da bodo lahko nadaljevali streljanje.
Po končanem popravilu.
Da bi nujno zadevo pospešil, sem pustil, ko je bilo glavno delo opravljeno, da sta dva čolna odplula od cilja. Čolnarju, ki je še bil pri meni na cilju, sem povedal, da se bom odpeljal v njegovem čolnu in sem zapovedal tudi Š8 našemu parniku, naj se približa za slučaj, da bi rabili njegovo pomoč.
To napako sem zagrešil, da mornarjem nisem naročil, ali se bom odpeljal s cilja'z njimi ali na bližajočem se par niku. Kakor hitro je bilo delo končano, so poskakali zadnji pomorščaki v čoln. Stal sem še na robu plavajočega cilja in čakal na trenutek, ko bodem skočil še jaz v čoln. Morje je bilo nemirno, valovi so se lomili ob cilju in bil sem ves obdan od penečega se va-lovja. Stal sem prav na robu. Ko sem hotel skočiti, mi je spodrsnila noga na mokrem železu, padel sem v vodo. Pri padcu sem priletel z glavo ob nekaj trdega, najbrž ob kak tram, zgubil sem zavest ...
Kakor hitro sem se zavedel, sem bil nad vodo tik pred ciljem. —
Zakaj ni bilo več čolna, v katerem bi se bil odpeljal? — Hotel sem klicati, a glas mi je odrekel. S težavo sem splezal na cilj in opazil, da je že bil čoln naj man 1 km oddaljen in parnik je bil — še dalje! To je bila kazen za netočna povelja. Valovje je mornarjem onemogočilo, da bi bili zapazili moj padec v morje. Čolnar je bil uverjen, da sem se poslužil parnik a. Nikdo od mojih ljudi ni prav znal, kje da sem.
Med tem je dal čolnar po mojih navodilih oklopnici znamenje, da je vse zopet v redu, velikan se je postavil takoj na prejšnje mesto.
Drugi ostri streli.
Stal sem na cilju in sem sledil nekako v omotici premikanju oklopnice in bil uverjen, da sem zapisan sigurni smrti. Nisem si še bil prav opomogel radi padca v morje in sedaj mi je- postalo še hujše. Naenkrat mi je šinilo v glavo, da — redkokedaj zadene prvi strel.
Prva salva gre navadno preko cilja, druga je prekratka in šele tretja sedi. Imam še na razpolago nekaj minut, sem premišljeval mrzlično, ako se potopim v morje pri tretji salvi in ostanem dovolj dolgo pod vodo, me ne za-more zadeti granata kar naravnost...
Komaj sem bil pri kraju s tem razmišljanjem, so že bili prvi izstrelki med potjo. Zadržal sem sapo in čakal. Nekaj nepopisno strašnega je bilo teh par sekund . . .
Moj račun se je izkazal kot pravilen: vse granate so čofnile v morje preko cilja, vendar nobeden od visokih vodnih curkov ni bil oddaljen od mene več nego 100 m.
To je že bilo preblizu. Nisem smel počakati dru.ee salve na cilju, ker ena
ali druga granata bi se le lahko zasadila v cilj. Imel sem še 20 sekund do prihodnje salve. Z bliskavico sem se-zul Škornje in sem iskal v morju mesto, kamor bi se naj skril pod vodo. — Predstavite si mojo grozo, ko sem zapazil v čisti vodi celo krdelo morskih volkov .. . .
Predno sem se mogel oprijeti druge misli, je objel dim v drugič oklopnico. Imel sem še toliko časa, koliko sekund so rabili izstrelki od ladje do cilja. — Brez vsake pomoči sem se ozrl okrog. Naenkrat sem zagledal odprt nož, katerega je bil zapdčil v jambor na cilju in ga pozabil v naglici odhoda mornar. Z enim skokom sem bil pri nožu, potegnil zrak v polna pljuča in že sem bil tudi v morju.
V morju.
Že med potapljanjem sem odprl oči iin zapazil nad mojo glavo beli trebuh morskega volka. Bilo je boljše, da ga prehitim v napadu, plaval sem z nožem v roki proti groznemu sovražniku.
Mislim, da se je moj nož že dotaknil trebiilia pošasti, ko me je pognalo strahovito »tresenje na stran, me zavrtelo in me vrglo kvišku.
Ivo sem zopet videl ter slišal, sem razumel, kaj se je bilo zgodilo. Kos granate je moral volka zadeti ter ubiti baš v trenutku, ko sem mu hotel razparati trebuh z nožem. Morje je bilo rdeče od krvi. Cilj je bil tokrat večkrat pogoden. Granate so bile odtrgale s cilja kar tri jambore iyx razcefrale deske.
Le s težavo sem še dosegel raztreš-čeni cilj in splezal na ostanke. Sedaj sem bil uverjen, da sem izgubljen. Ta eksplozija me je preveč pretresla. Nož sem bil izgubil, morje je kar mrgolelo volkov, katere je vabila kri od vseli strani. Preostajalo mi je: ali skočiti v žrelo pošastim, ali počakati na smrtno nosno granato . . .
Ti trenutki so bili preveč za moje živce. Zgubil sem zavest . . . Slednjič sem čul kakor v spanju klice, da sem rešen ...
Rešitev po naključju.
Morala bi bila prifrčati tretja salva, a je bil pri basanju topov eden od ar-tileristov ranjen od zapore na topu. — Med tem, ko so se brigali na oklopnici za ranjenca, je preteklo nekaj minut. In baš v teh minutah je prejela oklop-njača z našega parnika znamenje, da pogrešajo mene. Prekinili so ostro stre ljanje in poslali po mene motorne čolne . . .«
*
NovtfSe.
Pomorski sporazumi razbiti. Londonska pomorska pogajanja so se razbila, ker je odklonila Francija angleške in italijanske predloge. S tem je padla v vodo tudi pomorska pogodba med Anglijo, Ameriko in Japonsko.
Pričetek trgovinskih pogajanj med našo državo in Avstrijo. V Beogradu so pričela med zastopniki naše države in Avstrije pogajanja za sklep trgovin ske pogodbe.
Cecilijino društvo v Mariboru (stolni pevski zbor)
priredi v nedeljo dne 10. maja 1931 ob priliki svojega izleta v baziliki v Raj-henburgu
koncert
cerkvenih pesmi.
Začetek ob 3. uri popoldne.
Vstopnina: sedeži Id Din, stoj. 5 Din.
Vstopnice naročite pri župnijskem uradu v Rajhenburgu. Pred in po koncertu ugodne železniške zveze.
Bolgarija še nima vlade in se politični položaj vedno bolj zapleta.
Jorgova rumimska vlada bo sklicala parlament za 2. maj. Ne oziraje se na to, ali bo izglasovala zbornica vladi zaupnico ali ne, bo vlada dne 15. jun. parlament razpustila.
Madžarska vlada namerava razpustiti parlament in izvršiti volitve v 30 dneh po razpustu.
Avtomobilska nesreča pri Mariboru.
Na avtomobilu je napravila mariborska družba izlet v okolico. Pri povrat-ku je na ovinku iz Zgornje Radvanj-ske ceste na Pohorsko cesto zgubil šofer Ivan Rohl oblast nad volanom in je zavozil avto v taki brzini na Pohorsko cesto, da se je dvakrat preobrnil v zraku Na vozu je bilo poleg šoferja še 5 oseb in sta po sreči poškodovani le dve. Šofer, ki je spravil avto v garažo, je hotel izvršiti samomor in si je pre-rezal žile na.vrata in v zapestju. Prepeljali so ga v bolnico.
Pri prehlajenju, taripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v u-dih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Joseiove« grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefova« voda radi sigurnega učinka pri prijetni uporabil. Franz Josefova« gren-čica se clobi v vseh lekarnah, drogerijah in v špecerijskih trgovinah.	1
psMit oznanila
V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda Din 1.20. Najmanjša cena za oglas je 8 Din. Manjši zneski se lahko vpošljejo tudi v znamkah. — Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za Din 2,— za odgovor.
Upravništvo.
V petek dne 1. in v soboto dne 2. maja nova pošiljatev: 14 omar, več lepih postelj, 3 popolne spalnice, 20 stolov, mize, kredence, 3 predalniki (Schubladekasten), posoda: Maribor. Orožnova ulica 1, pri gl. pošti. 761
Pridna dekla dobi službo proti dobremu plačilu v župnišču v št. Petru pri Marib. 758
Stanovanje in njivo dobi 2 do 3 delavske moči na Pesnici pri Mariji Pilz.	753
Služkinjo, pridno in pošteno, ki zna nekoliko kuhati in opravljati vrtno delo, sprejme učiteljska družina s 15. majem. Plača po dogovoru. Ponudbe na Josipa Lešnik, učit,, Podova. n. II a če.	756
Kclarskega vajenca, močnega in zdravega, sprejme takoj Alojz Stejnko, kolar v Kiju-čarovcih pri Ormožu.	751
Organist, občinski tajnik in cerkovnik z večletno prakso in dobrimi spričevali išče slu* žbo. Naslov v upravi lista pod	750
Prodam hmelovke. Kati Drobnak, Ponikva.
_852
Cepljeno trsie in vkoreninjene divjake ima: Anton Turin, Modraže, p. Studenice pri Poljčanah.	748
Malo posestvo čez tri orale, nova hiša, vse pri domu, se takoj proda za 30.000 Din. Za-gorci 61, p. Juršinci pri Ptuju.	7C0
Družinska hiša in vrt, 5 minut od žel. postaje Orehovavas-Slivnica, se proda. Izve se v Mariboru, Betnavska cesta 6, pri Sinkovič.
749
Anton Blaž iz občine Rečica ob Savinji, star 40 let, srednje postave, podolgovatega obraza, nekoliko gluh, tihega govora, je bil kot. dninar zaposlen pri nekem trgovcu. Dne 25. t. m. se mu je izročilo 2990 Din, da bi šel v glavno zalogo v Mozirje tobak kupiti, a on je denar poneveril in odšel proti Celju. Kdor izsledi tega Blaža in orožništvu. izroči, dobi 10% od najdenega denarja. — Orožništvo Mozirje.	763
Razpis. Cerkveno skladni odbor na Kebliu razpisuje oddajo stavbe nadarbinskega gospodarskega ' '"pja potom javne licitacije dne 3. maj: v občinski pisarni v šoli ob 3. uri popo iS. Načrtt in proračun sta na vpoggled pri načelniku cerkveno skladnega odbora, Matiji Videčnik.	762
Občni zbor posojilnega in hranilnega društva pri Sv. Emi, r. z. z n. z., se bo vršil v uradnem prostoru dne 17. maja 1931 ob 16. uri. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora in revizijskega poročila. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1930. 4. Voli-Itev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. — Načelstvo.	701
Redni občni zbor hranilnice in posojilnice v Slivnici pri Mariboru, r. z. z n. z., se bode vršil dne 14. maja 1931, ob %8. uri v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1930. 5. Slučajnosti. — Ako občni zbor ob določeni uri ni sklepčen, se vrši na istem prostoru in z istim dnevnim redom črez pol ure drug občni zbor, kateri sklepa pri vsakem številu navzočih članov.
754
Vabilo k rednemu občnemu zboru Hranilnica in posojilnice Sv. Primož nad Muta, r. z. z
n. z., ki se bode vršil v nedeljo dne 10. maja 1931, ob 8. uri dopoldne v pisarni zadruge (pri Kosu) na Muti s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Slučajnosti. — •• Opomba: Ako bi ta občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se vrši v smislu par. 35 družbenih pravil pol ure pozneje na istem mestu drug občni zbor, ki sklepa ne glede na število navzočih članov. — K obilni udeležbi vabi — načelstvo.	755
Priznano dobro in svežo praženo kavo
čaj, kakao, čokolade, sladkor, moko, riž, olje in vse druge predmete nudi po najnižji ceni:
A. Lesfak, Maribor
Gospcska ulica 11.	759
MARIBOR
Aleksandrova cesta 34
PINTER & EÜMÁM3
žeieznlna
MARIBOR
Aleksandrova cesta 34
Zaloga cementa, apna,
nosilcev (traverz), poljedelskih strojev in poljedelskega orodja, škropilk Patent »Holder« ter najboljših garantiranih kos.
vinogradnih in
drevesnih
742
Preklic. Podpisani obžalujem besede, katere sem govoril proti g. Ivanu Korošcu, posestniku v Okoslavcih. Franc Roškar. 726
Krojaški vajenec se sprejme: Jakob Lorber, Maribor, Aleksandrova cesta 250.	736
Babim za takoj pridno služkinjo proti dobremu plačilu, katera ima veselje pri živini. Vpraša naj se na naslov: Ivan Žuraj, Slov. Bistrica.	730
Malo pos.sstvo v bližini mesta za prodati, povprašali: trg. Komar, Maribor, Radvanjska cesta.	731
Gostilna pri cerkvi Sv. Benedikt, Prekmurje, se da na račun, v najem, ali se proda za 75 tisoč Din, zraven 4 pluge zemlje, nova hiša, se sprejme tudi ena starejša natakarica ali vdova s prakso, katera je zmožna kavcije, takoj. Pojasnila pri Alojz Zavratnik, Ljutomer.	727
Prvovrstno posestvo 3 oralov prodam: Alojz Kovačič, Terčova 2, Sv. Peter pri Mar. 744
Fanta za pastirja sprejmem. Franc Žavcer, Sv. Križ nad Mariborom, p. Zgornja Sv. Kungota.	743
Gransofon Automat s 30 ploščami, pripraven za gostilno, za 1200 D. Istotam ttudi šivalni stroj poceni. Naslov v upravi lista. 713
Majhno posestvo v okolici Maribora, pol ure od železniške postaje na prodaj! Naslov v upravi lia!a.	732
Vajenca za sedlarsko obrt sprejme .loško hu-lar, sedlar, ličar in tapetnik v Slovenski Bistrici.	733
Hlapca, zanesljivega, treznega, veščega vseh kmetijskih del, kateri zna tudi nekoliko kolarskega ali mizarskega dela, išče Nada Cvenkel, Sv. Pavel pri Preboldu.	730
Šivilja, samostojna, dobro izvežbana, sprejme se pod ugodnimi pogoji na deželi v trgovski hiši v najem. V poštev pridejo le pridne, uljudne osebe. Dopise z navedbo starosti na upravo lista pod »Dobra bodočnost« št. 10.	725
Albert Všcel, trgovina z hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto, vlito in aluminijevo posodo, porcelanasto, ka.menita.sto in stekleno robo, samo: Maribor, Gosposka ulica 5, poprej Glavni trg 5.	740
Vse čebelarske potrebščine in umetno satovja se dobi najcenejše samo v železnini Lotz v Mariboru, Jurčičeva ulica 5.	747
Dve močni stiskalnici se prodasta: Černe Iv., Ješenca 29, p. Rače.
Cepljesse trte ima še več sort na prodaj na podlagi Gothe: Jožef Zigler v Razvanju, p. Iloče.	742
□ □ □ □
E
E □
Velika izbira klobukov, čevljev ter vseh oblačilnih potrebščin, po solidno nizkih cenah pri	452
Glavni trg 2
Oglejte si izložbe in zalogo!
E
E □
E E E
§£ ¥ ¥§€H
kot vodja filijalke. Posebno znanje, zaloga ali prometni kapital ni potreben. Mesečni dohodek približno 150 do 200 dolarjev. Vprašanja v nemščini na	700
£>fi
FALIÍEN83JI1®, LIMBURG, HOLLAND.
BCTMSBI
kupite barve, lake, iirneže, terpeatin, karbolineum, katran, krovne in izolacijske lepenke, maže za kolesa, olje za stroje in mast, bencin itd. itd. pri	376
Branko Safevlt Piariftor
Sioiens&a ulica s
Telefon št. 2153	Telefon št. 2153
„Slovenski Gospodar" slane:
a)	v Jugoslaviji:
Celoletno 32 Din. Polletno 16 Din. Četrtletno 9 Din.
b)	v inozemstvu:
Celoletno 64 Din. Polletno 32 Din.
Četrtletno 18 Din,
kupuje po najvišjih dnevnih cenah Pinter in Fossl, Maribor, Vodnikov trg 5.	617
ZAHVALA.	757
Za takojšnjo izplačano podporo po smrti Ans Rav-lan in Marije Krajnc izrekamo tem potom podp. društvu ZADRUŽNI SAMOPOMOČI V MARIBORU.
najtoplejšo zahvalo in priporočamo to človekoljubno društvo v takojšnji pristop, ako še ni njega član. Grcsman Fraac in Marija 1. r., Studenci pri Mariboru Peier Ravlan 1. r.. Sv. Peter na Kronski eori.
Po njenih naukih se loteva vranja in razodeva mnogo, mnogo znanja! zna z Zlatorogom prati i tkanine ter Sipke in različne vezenine.
O/ zlata Zlatica — glas gre okrog: nad vse le terpentinsko milo Zlatorog!
V brhko 'dekle se Zlatica razvija in Zlatorog ie njena simpatija. Pri všakem delti mamici pomaga, se vzorno trudi, da je V hiši snaga,
Kmetice! Za zamenjavo dobite vsak dan sveže in najboljše bučno olje v tovarni bučnega olja J. Hochmuiler v Mariboru na mag-dalenski strani dravskega mosta. Tudi lahko prešate pri meni z lepim navržkom. 683
Starejša šivilje, pozor! V Ljutomeru se odda ena soba v najem proti malemu opravilu v hiši> starost od 40 do 50 let. Delo zajamčeno.
' Ponudbe na upravo lista pod »Starejša šivilja.	671
Najcenejše kupiš manufakturno, špecerijsko , in železno blago, cement in razne potrebščine za stavbe, kakor opeko, nosilce in pesek ,vseh vrst. Najdražje prodaš kosti, staro železo, cunje in vse deželne pridelke pri Kari Sima, Poljčane.	590
Semenske ječmen ima še v zalogi za svoje • člane Kmetijska družba v Mariboru. 719
Strelovod. Sedaj je že skrajni čas, da pustite vaš strelovod od strokovnjaka preskusiti. Boljše je, da istega odstranite, ako ni pravilno montiran. Strelovode popravlja in no-.ve montira za ceno od 650 Din naprej obl. koncesijonirani inštalater R. Jakelj, Slov-Gradec.	C72
Ofertna prodaja posestva.
Daje se na občno znanje, da je Stubenber, govo grajščinsko veleposestvo na prodaj v celoti ali pa po posameznih kosih. Na prodaj stavljeno posestvo obstoji:
1.	Iz grajščine Gornji Cmurek, z okoli nje ležečimi poljedelskimi in gozdnimi parcelami v katastr&lni občini Trate, Zgornja Velka in tVraJtji vrh.
2.	Iz dveh vinogradnih posestev v katastral-iii občini Dražni vrh.
■ 3. Iz travnikov in njiv v katastralni občini Konjišče.
4.	Iz vinogradnega posestva v Noričkem >rhu.
5.	Iz gozda v kat. občini Boračeva.
Ta posestva v skupni izmeri okroglo 400 o-ralov se prodajo ali skupaj, ali pa posamezno, kakor si kupci izvolijo.
Natančnejše informacije daje oskrbništvo graščine Gornji Cmurek, p. Marija Snežna na ,Velki, in Fran štupica, notar pri Sv. Lenartu Iv Slov. gor.
Kupci se vabijo, da stavijo pismene ponudbe z navedbo predmeta in cene, najkasneje do 3. majnika t. I. v roke Franca štupica, notarja pri Sv. Lenartu v Slov. gor.	712
Na prodaj posestvo manjšo, oddaljeno od državne ceste četrt ure, z lepimi stanovanji, sadonosnik, vinogradi, njive, nekaj gozda. Več se izve: Ig. Petrovič, Zg. Polskava. 644
Viničar s 3 delavskimi močmi, prost pogodbe, se sprejme takoj. Vprašati: trgov. Vertnik, Maribor, Sodna ulica 17.	718
E 972/30-13
Dražbeni oklic.
Dne 19. maja 1931 ob pol 9. uri bo pri sodišču v Marenbergu dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zgornja Kapla vi. št. 32, 34, 66 in 71, cenilna vrednost: 107.993 Din 50 p, vrednost pritiklin 26.975 Din, najmanjši ponudek 71.995 Din.
Okrajno sodišče v Marenbergu, odd. II., dne 18. aprila 1931.	735
Konrad Kager
Celje, Gosposka ulica 10
Podjetje za napravo vseh kovinskih del, cerkvenega orodja in posode. — Pozlačenje, po-srebrenje, poniklanje itd. — Vsa popravila solidno in strokovnjaško, po zmernih cenah. — Zaloga optičnih predmetov. Zeiss in Boden-stock očala.	496
Ustanovljeno 1828.	Cek. rač. 14.441.
N A.
si prihranite, ako kupite snkno za moške obleke, volneno za ženske obleke, platno za vsakovrstno perilo, svilene rute, srajce, ovratnike, kravate, dežnike, nogavice itd.
„PRI SOENCU"
Celje, Glavni trg 9
Za obilen obisk se priporoča 318
ALOJZ DROFENIK
Ce rabite štrange, uzde, m\ ali mrežB
kupite jih pri menil Trgovci, zahtevajte moje nove cenike in prepričali se boste, da tudi za mal denar danes lahko
že res dobro kakovost dobite! ANTON ŠINKOVEC, Celje, Gosposka 3
CEMENT
najboljši Pcrtland, ima stalno na zalogi ter
ga nudi po ugodni ceni Anten Bresčič, trgovina z železnico, Ptuj.
Na drobno!	674	Na debelo!
POSTELJNINA
pohištvo, preproge, linoleum, zavese, odeje, medroee, vložke, tkanine za pohištvo, gradi za modroce in celotne garniture (opreme) za postelje itd. itd,
Najboljše in najcenejše pri
KAROLU PREIS
MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 28.
Cenike dobite brezplačno. 466
Smilil i! FSFHIisFšVS" ter 1Z nemških in avstrijskih tovarn. Vedno bogata zaloga, ki k «Jsj^a si jo pred nakupom izvolite ogledati. — Prodajamo tudL na ugodne obroke. — Vse dele za kolesa kupite po najugodnejših cenah pri nas. — Ves pribor za motorna kolesa vedno v zalogi. — Zastopništvo Dunlop-gume za avto in moto
Tattenbachova ulica št. 14 (nasproti Narodnemu domu)
WilHMMMIM
Zadružno gospodarska banka
Podružnica Haribor, Alehsantirova cesta št §
V lastni, novozgrajeni palaii	Pred frančfthansho cerhvUo
m
fzvršuie vse bančne posle najkulantneje. - Najvišje obrestovan je vlog na knjižice fn v tekočem računu. -- w Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije.
i/ pričakovanju majniha!
Vrsta 2142-03
Elastični, lahki in dovršeni platneni čeveljčki za otroke, z usnja-tiru podplatom in podjetniki. . " *
Vrsta 1945-1)
Damski čevlji iz boksa z nizkim podpetnikom, pripravni za vsak dan in za praznik, zlasti za popoldanske sprehode.
Vrsta 5605-27
K spomladanskemu iz-prehodnemu plašču si nabavite ta lepo de-koltiran čeveljček. O-krašen s kačjim usnjem in z visokim podpetnikom prikazuje pariško modo.
Vrsta 1937-22
Vam, ki ste izpostavljeni štrapacu, je treba za spomlad lažjih čevljev. Evo jih s trpežnim podplatom za neverjetno nizko ceno.
Vrsta 6627-08
Eleganten udoben čevelj za odličnega gospoda. Športniki na terenu in oni na tribunah ne morejo biti brez čevlja te vrste.
Ur. 232.
SPiT" Oglasi v „Slov. Gospodarju44 Imajo najboljši uspeh!
0
S □
E 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
najboljše in najvarnejše pri
Gosposka ulica
r. z. z n. z.
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Sianfe hranilnih vlog fi^T" nad 62,000.000 dinarjev.
a varnost tiraiillMšft vlog famčl nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje! ^¿i
0
0 □
0 0 0 0
0 □
0 □
E E
e
rr
S 0 0 0 0
Nafvarnefšs In najboljše naložite denar pri
regislrovani zadrugi z neomejeno zavezo
u mil lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in MnMu ulice
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-poseslnikov z vsem spojim premoženjem.
Slanje hranilnih vlog zna« ša nad Din 100,000.000 —, Posojila na vknjižbo, poroštvo ler zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Renlni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem.
Tiskan Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik 'Albin Hrovatin v Mariboru, e* Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš .Goleč .v Mariboru.
0223530001000101020123010002010202010200022301000102001001020101000101010200010202000200017501020201000001020002000006010100081004020001010200000100