Zarja Izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K t‘50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18*—, polletna K 9'—, četrtletna K 4-50. — Za Inozemstvo K 30-—. — Naslov; Upravništvo „Zarje“ v Ljubljani, Šelenburpova ulica št. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—dopoldan In n od 6.-7. zvečer._______________« Štev. 29. Posamezna številka 6 vinarjev. -Ot> V Ljubljani, v pondeljek dne 10. julija 1911. Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino In Inserate. — Nefranklrana , pisma se ne sprejemajo. — Cena jnseratomt Enostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 85 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo „Zarje“ v Ljubljani, Šelenburgova Ul. 6» !*•' uradne ure za stranke od 9.—12. dop. in od '/26.—'/27. zv. — Reklamacije poštnine proste. Leto I. 1 > ' i »s 1 Delavski boji. Moderna organizacija delavstva, ki ni iznajdba posameznika ampak neizogiben plod potrebe, raste vidoma. Poglablja se in razširja od dne do dne. Ali na poti svojega razvoja naletava neprenehoma na vsakovrstne zapreke. Zakaj tudi nasprotniki poznajo moč organizacija, moč združenega delavstva, ter jo izkušajo kolikor mOgoče oslabiti. Zato mora biti orga-hizacija neprenehoma v bojni poziciji in svoje orožje mora imeti vsak čas pripravljeno. Nastopali so sovražniki že z vsemi mogočimi sredstvi zoper delavske organizacije. Rabili so brutalno silo, moralen pritisk, gospodarsko in politično premoč. Laskali so se delavcem, vabili jih v druge organizacije in jih <5elo gmotno ''podpirali. 'Resničnega, trajnega j uspeha vendar niso 'imeli. Bili so časi,'ko so i bili v Avstriji vsi zapori in vse ječe napolnjene socialistov, katerim so kaj radi podtikali „anarhizemu. Včasi niso imeli dovolj Žandar-jev, da bi lovili socialiste. Neštetokrat je korakala vojaščina po ulicah proti delavcem. Zgodovina delavskega gibanja pripoveduje obilnih žrtvah, o uničenih eksistencah, o rtfrtvih ih tatijeriih. Razvoj se vendar 'ni dal ustoviti. Razbijali in razpuščali so organizacije. Paragrafi zakonov so se razvlačili kakor kavčuk, da so dobili obliko, ki šo jo potrebovali nasprotnik] d^av^e gdruj^ve. Na mesto razde-jaftih organizacij šo štopale nove in postajale še večje, še močnejše. Trezno misleči ljudje bi se bili morali vpričo vseh teh neuspehov že davno vprašati, čemu vsi napadi, ves trud in vsi stroški, če se fcjihov cilj vendar he da doseči. V zgodovini bi bili lahko našli dovolj primerov, čisto podobnih bojem in neuspehom zoper nove, začetkoma majhne, a pod pritiskom neprenehoma naraščajoče pojave. Spomnili bi se bili lahko, da je bilo krščanstvo prav tako revolucionarno kakor socializem in da so ga ravno tako brutalno zatirali, pa so s tem le pospeševali njegovo zmago. In tedaj bi se bili lahko vprašali: Zakaj je bilo in je tako? Spoznati bi morali tudi brez ‘prevelikega 'dušnega napora, da tiči moč organizacije pred vsem v njeni potrebi. Kar mora biti se ne da preprečiti. Lahko se ovira in ustavlja nekaj časa, ali tudi to le z velikim tlakom, ki pa povzročuje tudi tem večji protitlak. Posledica je ta, da se neizogibni boji pooslrujejo in marsikatero vprašanje, ki bi se dalo mirno rešiti, izzove tedaj najkrutejše boje z velikanskimi žr,tvami na obeh straneh. Mnoga znamenja kažejo, da se Zopet približujemo dobi takih bojev. Kapitalizem v Avstriji hoče posnemati svoje vzore iz drugih, industrialnejših, kapitalističnih držav. Z razdiranjem delavskih organizacij je že poskusil. sp. Poslužil se je fraze, ki mora v Avstriji pomagati vsakemu podobnemu namenu. Zalučal je narodnjaška gesla med delavce in jih poskusil z njimj razdvojiti. Na vseh koucih in krajih snuje .žolte organizacije, od kapitalizma odvisne krumirske organizacije, ki jih imenuje „narodne“. Jezuitizem tega početja je očiten. Nobena strokovna organizacija ni poklicana, da rešuje narodno vprašanje, kakor nimajo industrijske zveze, društva delodajalcev, akcijske družbe, borze itd. nič opraviti z narodnim} vprašaujem. Naloge strokovnih društev so popolnoma na drugem polju, so za delavce vseh narodnosti enake in se morejo izvrševati le v tesni združitvi delavcev vseh narodnosti. Zanašanje narodne fraze med delavce gre očitno le za tem, da odvrne delavce od njihovih razrednih, bojnih nalog. Tudi verski moment prihaja kapitalistom prav. Vsaka krščansko socialna organizacija jim je ljubša od socialno demokratične. Zakaj nobeno krščansko socialno društvo ne more biti čisto delavsko; vsako je odvisno od podjetništva in njegovih agentov. Ali te priprave imajo večji namen. Pri zadnjih državnozborskih volitvah smo slišali, kakšen ‘je in vesti, ki prihajajo iz kapitalističnih in vladnih krogov^ ga potrjujejo. V državnem zboru hočejo začeti z odločnim in brezobzirnim bojem proti delavstvu. Socialno zavarovanje se ima pokopati, koalicijska pravica se ima o>lpravitj, delayske institucije se imajo spraviti v podjetniške roke, kazenski zakon se ima izdelati z očitno tendenco proti delavstvu, zato pa se imajo zopet delavskemu ljudstvu naložiti nova nezaslišaua davčna bremena. V teh časih niora delavstvo tem jasneje spoznati potrebo močne organizacije. Te večinoma že priznane kapitalistične nakane mu morajo pokazati, zakaj snujejo nasprotniki žolte .organizacije, zakaj hočejo razdvojiti delavstvo in mu vzeti moč. Boji se bodo vodili v parlamentu, ali tam bo imelo socialistično delo,le tedaj uspeh, če se bo lahko opiralo na organizirane mase. , Resni časi prihajajo in delavce morajo najti pripravljene. Najboljša priprava pa je velika, močna v svoji notranjosti utrjena organizacija. Sezidati in spopolniti tako organizacijo je danes najsvetejša dolžnost delavstva. Notarski in odvetni-ški nedeljski počitek. Justično ministrstvo je izdalo naredbo, s katero se ima od novega leta dalje urediti nedeljski počitek v odvetniških in notarskih pisarnah. Pri nas je ta počitek večinoma že uveden po prizadevanju organizacije odvetniških in notarskih uslužbencev; ali razume se, da je naredba z zakonito veljavo krepkejša garancija. Prav zato pa je značilno, da se vpeljujejo v Avstriji tudi najskromnejše socialne reforme šele tedaj, kadar so si jih prizadeti delavci ali uslužbenci že sami priborili. Poldrugo ieto je tega, da je bil v parlamentu Sprejet zakon za trgovske pomočnike. Ta zakon je pooblastil vlado, da sme za tiste nastavljenoe, za katere ne velja obrtni red, izdajati predpise o uedeljskem počitku in delovnem času. Poldrugo leto je justično ministrstvo potrebovalo, da se je posluzilo te pravice in šele z novim letom 1912. stopi naredba v veljavo. Notarski in odvetniški nastavljenci so bo- S ljše vrste delavci. Marsikateri med njimi bi bil celo globoko užaljen, če bi ga človek imenoval delavca. če se vlada tako malo ozira na ,te nastavljence in njih interese, si je lahko misliti, kaj smejo „navadni“ delavci pričakovati od dobre vo\je in prijaznosti vlade . . . Naredba določa sledeče: § 1. Ob nedeljah ima počivati delo v pisarnah odvetnikov in notarjev. § 2. Predpis § 1. ne velja: 1. Za osebna dela odvetnika ali notarja, ki se dajo opraviti brez nastavljencev. 2. Za nastavljence, če gre za izvršitev neodložljivih del ali v krajih, v katerih odbor pristojne odvetniške ali notarske zbornice izrecno izjavi, da je taka poraba dopustna z oziri)m na posebne potrebe prebivalstva in razmere obrata. Taki sklepi se morajo takoj naznanjati justičnemu ministrstvu. § 3. "Pod pogoji, navedenimi v § 2. odst. 2. smejo nastavljenci delati ob nedeljah kvečjemu po dve uri dopoldne; povrh se jim mora dati pol dneva med tednom za nadomestni počitek. § 4. V odvetniških in notarskih pisarnah v obsegu višjih deželnih sodišč v Krakovu in Lvovu je nedeljsko delo dovoljene pod pogojem, da se dovoli na&tavljencem z ozirom na njihovo vero drug dan v tednu praviloma štiriindvajseturni počitek. § 5. Ob praznikih se mora dati nastav-ljencem z ozirom na njih veroizpovedanje potrebni prosti čas za obisk službe božje. § 6. Nadzorovanje, da se izvršujejo s to naredbo in s §§ 18. in 39. zakona o trgovskih uslužbencih predpisane poklicne dolžnosti, se ravna za odvetnike po odvetniškem, za notarje po notarskem redu ... — Drugi paragraf torej dovoljuje tudi nedeljsko delo, če je neodložljivo'. Toda kdo bo določil, kaj se da odložiti, kaj pa ne? Naredba kar molči o tem in tako odpira vrata zadej, ko jih je zaklenila spredaj. Da je stvar še lepša, smejo odvetniške in notarske zbornice kar za cele kraje odpraviti nedeljski počitek. Naredba je torej zelo zanesljiva in če hočejo odvetniški in notarski uslužbenci imeti garancijo za svoj nedeljski počitek, naj le rajši zaupajo svoji organizaciji kakor Hochenburger-jevi naredbi. Da justičnj minister ne misli pr,e-več strogo, se vidi že odtod, ker prepušča nadzorstvo odvetniškim in notarskim zbornicam, dočim bi bil imel pravico izročiti to nadzorstvo obrtnim nadzornikom. Ali Hochenburger je bil advokat in bo nemara zopet advokat, pa bi Be mu zamalo zdelo, da bi se smel obrtni nadzornik brigati za njegovo pisarno. NOVICE. * Slovenci v parlamenta. Sobotni »Slovenec" poroča: V slovenskih in hrvaških krp-se uvažuje misel zasnovati „Hrvaško-slovenski klub" v katerem bi se združili vsi na p o žiti v^.n^o krščanskem in t,ralistiž-nem državnop^avneim programu stoječi slovenski in hrvaški poslanci.. Poslanci Vseslovenske Ljudske Stranke so,,sklicani na jSoboto dne 15. t. m, na odločilen posvet glede klubove organizacije v noyem, državnem zboru* čuje se d^ se ob istem,času, skupno s poslanci Vseslovenske Ljudske Stanke zbero tudi pra-,vaški ppslanc^i iz Dalmacije." — Torej gre za )c ler i k a l e i} klub, kateremu bo pospeševanje klerikalizma prva naloga. Trializem je tukaj prazna olepšava, „ i tiivljta 1 . * Svobodomisleca Bartošek in BOr-ner 'na zatožni klopi. Svobodomisleca B^r- toška in Bornerja je obtožil praški državni pravdnik, da sta na shodu v proslavo Ferrerja »poveličevala kaznjiva dejanja", BOrnerja še posebej, da je žalil božanstvo Kristovo. Državni pravdnik se ni upal v obtožnici podtikati Fer-rerju zločinov, ki so si jih v svoji, slepi ^1$» izmislili klerikalci in je hotel obtoženca pognati v zapor samo zato, ker sta izražala dvome o objektivnosti sodišč — pa ne avstrijskih, temveč španskih. BOrnerju pa je povrh še očital, da j,e razžalil Krista,, ker ga je imenoval — simbol. Sodišče je Bartoška oprostilo, Bornerja pa je obsodilo zaradi žaljenja božanstva v štirinajstdnevni zapor. Obsodba znanega pisatelja je zbudila v vseh krogih največje začudenje. * S Portugalskega javljajo, da je sedaj po vsej deželi mir. 35.000 mož stoji na severni meji. Vojaštvo odhaja tudi na južno mejo, da jo za^traži. f * Potresna katastrofa na Ogrskem. V soboto ob dveh zjutraj je bil na ogrski ravnini močan potres, ki je po vsej deželi zbudil nepopisen strah prebivalstva, v okolici keč-kemetski in temešvarski pa povzročil silno razdejanje in ogromno škodo. V KSrOšu je strešna opeka ubila dve osebi, v Maria-Hegy-Tonya je do tal porušenih mnogo hiš in je zidovje pod-sulo očeta z devetimi otroci a tudi v ostalih MAKSIM GOKKIJ: Mati. Socialen roman v dveh delih. — A jaz vam tega ne verujem! — je izjavila mati vsa vznemirjena. Obrisala je brž od premoga umazane roke v predpasnik in nadaljevala z globokim prepričanjem: — Saj ne razumete svoje vere 1 Kako je tako živeti brez vere v boga? V veži je nekdo glasno stopil in se okrenil; mati je zatrepetala, Saša pa je planila kviBIru in brž zašepetala: — Ne odprite! če so žandarmi ... me he poznate . . . zgrešila sam . . . slučajno sem zašla k vam. Omedlela sem, slekli ste me in našli letake . . . razumete? — Moja draga . . . čemu ? — jo je ganjeno vprašala mati. Počakajte! — je dejala Saša in poslušala, to je nemara Jegor . V resnici je bil; ves premočen in upehan je vstopil v. kuhinjo. ,, — Aha! Samovar? — je vzkliknil — to j« najboljše, kar imamo v življenju, teta! Vi ste že tukaj) SaŠenka? Napolnjujoč tešilo kuhinjo a svojim hri-T»vim glasom je počaai slačil težko suknjo in Beprd&ehoma govoril: — Glejte, mamica, ta gospbdična je oblasteh selo neprijetna L Ko jo je užalil jet-niški paznik, je izjavila, da se s stradanjem usmrti, če se ji ne opraviči; osem dni ni po- kusila nobene stvari I in bi kmalu bila iztegnila svoje nožiče. Glejte, kakšen trebušček imam ? Klepetal je dalje in podpiral s kratkimi rokami svoj viseči trebuh; vstopivši v izbo je zaprl duri za seboj in naprej govoril. Ali res osem dni niste ničesar za-vžili ? — je vprašala mati začudeno. — Morala sem, da se mi je opravičil! — je odgovorilo dekle in zmajalo z rameni. Njen mir in sirova vztrajnost sta v materini duši odmevala kakor očitek . . . — Tako? ... si je mislila in iznova vprašala: ... — A če bi umrli ? — Kaj potem! — ge je tiho oglasilo dekle. — Saj se je opravičil, človek ni dolžan požirati žaljivke. — Da—a „ • • je počasi odgovorila mati. — Nas eno žalijo vse življenje ... — Raztovoril sem se! — je izjavil Jegor in o^pfl duri. — Ali je samovar pripravljen ? Dovolite, da ga pripesem ... . Prijel je samovar in ga prinesel rekoč: — Moj rajni oče je lastnoročno popil na dan najmanj dvajset kozarcev čaja in zato je prežVel ija tem svjetu mirno jji jBrez (polezni je preživel na tem svetu mirno in Drez bolezni svojih tčiiftsedemdeset leti tehtal je osem pu-dov*) in bil cerkovnik v Voskresepskem . . . rjr Kaj, vi ste očeta Ivana sin? -vzkliknila mati. „ . . . — V Iašthi osebi ? 5'dkod veste to ?, *) (j«em pudov je približno 1Š0 kg. — Tudi jaz sem iz Voskresenskega! —• Torej sva rojaka 1 čigavi ste ? — Sosedova! Seregina sem. — Hči hromega Nila, kaj ? Obraz mi je znan, ker me je ne enkrat za ušesa . . . Stala, sta si drug drugemu nasproti in se smeje izpraševala. Sašenka ju je smehljaje gledala in kuhala čaj. Ropotanje posode je priklicalo mater nazaj v sedanjost — Oh, oprostite mi, da sem ee zaklepetala . . . Prijetno je Človeku videti rojaka ... — Jaz vas moram prositi 0Pro^enj^, da tu kar po svoji glavi delam! Ampak ura je že enajst in moja pot je še dolga . . . — Kam? V mesto? — je začudeno vprašala mati. — Da! — Res? Tema je in mokro . . . in utrujena ste!. Prenose tu . . . Jegor Ivanovič bo v kuhinji, a medve tu . . . — Ne, moram iti! — je dekle prosto izjavilo. -r Da, soseda, gospodična, mora odtod. Poznajo jo tu ... la če se jutri pokaže na cesti, ne bo prav! — je dejal Jegor. /v — -Ampak kaj naj začne? Ali naj gre sama? —, je izjavil Kako morete sama hoditi? Vi in Na- taša . . . Jaz bi ne šla ... strah bi me bilo! — je dejala Vlasovka. — Tudi njo je strah! — je pripomnil Jegor. — Ali se bojite, Saša? — Seveda! — je odgovorilo dekle. — Kako ste . . . strogi! Popivši čaj je Sašenka molče stisnila Je-gorji) roko, odšla v kuhinjo, a mati jo je spremila. V kuhinji je Sašenka dejala: — če vidite Pavla Mihajloviča — izročite mu moje pozdrave . . . prosim vas! Prijela je za kljuko, potem pa so nenadoma obrnila in tiho vprašala: — Ali vas smem poljubiti? Mati jo je molče objela in goreče poljubila. — Hvala vam! — je dejalo dekle, pokimalo z glavo in odšlo. Vrnivši se v izbo je mati nemirno pogledala skozi okno. V gosti, vlažni temi so padale mokre snežene cunje. Ali se spominjate Prozorovih? Kramarja? — je vprašal Jegor. , Sedel je s široko razkoračenimi nogami jn glasno pih&l v svoj čaj. Njegov obraz je bil rdeč, potan in zadovoljen. — Spominjam se, spominjam,, • . — je zamišljeno dejala mati in se od strani približala mizi. Sedla je in z otožnimi očmi motreč Jegorja je počasi nadaljevala ; ,1. ,— ,^j — ej . . . ta Sašenka . . . Kako bo ta hodila? (Dalje.) krajih je ranjenih neštevilno oseb. Monumentalni rotovž v Kečkemetu je močno porušen in niti ena soba ni ostala nepoškodovana; tudi muzej je zelo poškodovan in so vse zbirke uničene. Huzarsko vojašnico so morali izprazniti in tudi poslopje mestne ubožnice je v nevarnosti, da se podre. Več ženskih je od strahu zblaznelo in so jih prepeljali v bolnico. Nekaj sto korakov od mesta se je odprla zemlja; iz špranje švigajo plameni in bruha vroče blato. Mestni svet kečkemetski je pozval v posebnem oklicu prebivalstvo, da se pomiri; vse trgovine so zaprte; prebivalstvo se ne upa v svoja stanovanja in kampira na prostem. — Obširnejše poročilo o tej elementarni nezgodi smo morali vsled pomankanja prostora odložiti za jutrišnjo številko. * Elementarne nezgode na Ruskem. Iz uovgorodske gubernije prihajaja poročila o strašnih elementarnih nezgodah. Po dolgotrajni vre čini, ki je povzročila mnogo smrtnih slučajev in ki je pokvarila vso letino, so nastopili velikanski viharji s točo. V četrt ure je bila do zadnje bilke uničena vsa žetev na poljih, in ceste so bile preplavljene. Zveza med posameznimi naselbinami je pretrgana. Najhujše je divjal vihar v Nižjem Novgorodu. Mnogo hiš je voda izpodjedla in so se zrušile; vihar je preobračal mostove in odkrival strehe. Nove ladje, zasidrzne na Oki, so valovi vrgli na breg, posadko pa so požrli. Sedem oseb je ubila strešna opeka, padajoča s streh, ogromno število pa jih je raniia. V Boganskem je strela udarila v mnogo poslopji in jih užgala; 11 oseb je strela ubila. Cela pokrajina je popolnoma opustošena in prebivalstvu je ostala beraška palica. * Slikar Hegediis umrl. V soboto je v Budimpešti umrl eden najboljših ogrskih slikarjev Ladislav H e g e d (1 s , ki je leta 1901. dobil prvo ceno avstroogrske banke za načrt bankovca po 100 kron. * Kolera. V Velikem Varadinu je obolel trgovec Zigmund K 1 e i a , ki se je vrnil iz Amerike. Ker so se pokazala sumljiva znamenja, so ga oddali v bolnišnico za kolero. * Nesreča na parniku. V rumunskem pristanišču Sulina so eksplodirali na nekem angleškem parniku kotli. 12 mornarjev je bilo na mestu mrtvih, 4 so težko ranjeni. * Ženske na visokih šolali. Prva vseučilišča so se ženskam odprla v Ameriki. V Zedinjenih državah je bilo že v šolskem letu 1907-08 vpisanih 56.075 dijakinj in 107.783 moških dijakov. Zanimivo je, da se tam ženske najbolj vpisujejo na takozvani Classical Department, kjer se goji klasična izobrazba, dasi ne v popolnoma enakem zmislu in z enakimi nameni kakor v srednji Evropi. Manjše je zanimanje žensk za prirodoslovne predmete, za tehnične stroke pa jih je bilo vpisanih samo 28. — Na Angleškem so odprli prvo visoko šolo ženskam leta 1869 v Cambridge (Kem-bridž); od leta 1878 imajo ženske pristop do vsen vseučiliških izpitov in akadpmičnih stopinj. — Na Nemškem narašča število žensk, ki študirajo, prav močno. Dočim je bilo v zimskem semestru 1908-09 vpisanih 1680, se je leto pozneje povečalo njih število na 2824 in je letos zopet naraslo. V samem Be-rolinu jih je letos študiralo 806. Ljubljana in Kranjsko. — Y železni« arsbo organizacijo se zaganja sobotni „Slovenec“ na tako podel način, da je temu hudobnemu napadu težko najti primere. In to je storil katoliški ničvrednež natančno v tisti številki, v kateri hinavsko zavija Bvoie farizejske oči in blebeče o klerikalni to- LISTEK. Anton Čehov: Apotekarica. — Sladek sad! — je izpregovoril doktor in pomežiknil. — Takega ananasa, Obtesov, ne najdete na vsej Madejri. A? Kaj pravite? Slišite to smrčanje? Sam gospod apotekar izvolijo počivati. čez eno minuto se vrne apotekarica in postavi na mizo pet steklenic. V kleti je bila; od urne hoje je bila nekoliko rdeča in vznemirjena. — St. .. tiho! — je dejal Obtesov, ko je odmašivši steklenice spustila svederc. — Ne ropotajte, da ne zdramite moža. — No, kaj za to, če ga zbudim? — Kako sladko spi. .. in sanja o vas . .. Na vaše zdravje! — In vrh tega — je pripomnil doktor v globokem basu in po selterski vodi se mu je rignilo — so zakonski možje taka dolgočasna vrsta, da bi najboljše storili, če bi kar neprenehoma spali. Ah, če bi v tej vodici bilo nekoliko rdečega vinca! — Kaj pa si bodete Še izmislili 1 — se je zasmejala apotekarica. — To bi bilo dobro! Zal, da v lekarnah ne prodajajo pijač! Sicer pa . .. saj prodajate zdravilna vina. Ali imate vinum gallieum ru-rbum? 1 — Imamo. leranci napram socialni demokraciji. Napadi klerikalnega trobila so od nekdaj tako nizkotni in barabski, da je o tej svojati sploh nemogoče govoriti v tistem tonu, ki bi ga mi najbolj želeli. Zakaj skoraj vsaka druga beseda v tem katoliškem gobezdalu je lumparija in vse kar piše, meri na obrekovanje. Železničarska organizacija organizacija je svojemu občnemu zboru in svojim članom predložila tako podrobno, vsled tega tudi obširno poročilo, da leži vse delovanje organizacije kakor odprta knjiga pred njimi. Pa tudi vsa javnost sploh se lahko pouči o tem, zakaj poročilo je tiskano in je tudi izšlo v vseh strokovnih listih železničarjev. Po tem poročilu je za vsakega poštenega človeka jasno, da je železničarska organizacija v vsa-krfrn oziru storila za svoje člane toliko, da se ne bi moglo z nobenega stališča več zahtevati. Navedena je v poročilu dolga vrsta akcij na raznih železnicah in za razne kategorije, ki jih je izvedla organizacija. Tak obrekovalec, kakršen je »Slovenec", pa si upa trditi, da ni nič konkretnega navedeno, ampak same stare fraze. Ali „Slovenec“ se ne more zadovoljiti s splošno lumparijo, ampak ker je že njegov značaj tak, se drzne osebno napadati sodruga Adlerja in Tomschika, češ da sta leta 1907. »sklenila z železniškimi upravami neko kravjo kupčijo, vsled katere delavcem in nižjim uslužbencem skozi štiri leta ni treba dati nikakega pobolj-ška“. Za to Specialno lumparijo garantiramo „Slovencu", da jo bo še specialno obžaloval. Usmiljenja s to podlo svojatjo mora biti konec in bo konec. — Socialno demokratične železničarje napada najbolj zalumpani slovenski list, ki vsak dan onečašča ime »Slovenec", še posebej s sledečo podlostjo: „Tudi o pravovarstvu ne moremo trditi, da se je plačevalo edinole v prid članov, kajti neverjetno je, da bi ravno v soc. demokraciji organizirani železničarji njih službo tako slabo opravljali, da bi rabili toliko pravovarstva." — Tudi ta lumparija ne izvira iz neznanja samega, ampak veliko boij iz sistematične hudobnosti. Socialno demokratični železničarji sploh ne iščejo pravo-varstva zaradi slabega opravliauja svoje službe. Ali da je železuičarjem treba mnogo več pra-vovarstva kakor vsaki drugi stroki, je zelo naravno in mora razumeti vsak Človek, če le pogleda statistiko železniških nesreč, katere bi uprave vedno rade naprtile uslužbencem. Tudi ni prevelika tajnost, da pride malokateri železničar, Ki je v službi izgubil svoje zdrave ude brez procesa do tiste male pravice, katero mu priznava zakon. Prav zato je pa tudi naravno, da je za železničarja poleg boja in bojnih sredstev pravovarstvo najvažnejši element organizacije. To da se je mnogo porabilo za pravovarstvo, je dokaz, da organizaeija dobro izpolnjuje svoje naloge. Zato se pa tudi katoliškemu obrekovalcu ne bo posrečilo odvrniti železničarje od tiste organizacije, katero so si sami ustanovili in ki je edina zanje koristna, tudi če nima »Slovenčevega" žegna. — Kobalova klet v Idriji ali polom klerikalnega deželnega odbora. Postopanje deželnega odbora v tej zadevi je upravno sodišče na Dunaju kot protipostavno popolnoma razveljavilo. Kakor znano, je idrijski gostilničar Alojzij Kobal postavil klet in jo od vseh strani betoniral; deželni odbor pa jo je ukazal podreti, češ da ni dosti varna za — ogenj; nevarna za ogenj pa je bila. deželnemu odboru samo za to, ker Kobal ni klerikalnega mišljenja. Kobal je v klet Zakopal lepe tisočake; ampak kristjani deželnega odbora v svojem slepem sovraštvu in brezmejni nestrpnosti niso počakali razsodbe najvišje instance, ampak so vse delo dali razdreti. Vprašanje je, kdo bo — Dobro jel Prinesite nam ga! Vrag naj ga vzame, le prinesite nam ga! — Koliko ga želite? — Quantum satis! . . . Dajte nam ga najprvo po eno unčo v vodo, potem bomo pa že videli ... Kaj pravite Obtesov, a? Najprvo z vodo in potem per se ... Doktor in Obtesov sta sedla k mizi, snela čepici in s6 spravila nad rdeče vino. — Ampak, priznati je treba, vino je za nič! Vinum slabissimum ! Ampak v vaši prisotnosti . .. Eee .. . je kakor nektar. Čudno lepa in omamljiva ste, milostljiva 1 V mislih vam poljubljam ročico. — Kaj bi dal za to, da bi to delal ne v mislih I — je dejal Obtesov. — častna beseda |! Življenje bi dal za to 1 — Pustite to — je dejala gospa Crno-mordikova; obličje ji je zardelo in se zresnilo — Ah, kakšna koketka! — se je tiho zahohotal doktor in izpod čela pogledal po strani na njo. — In te oči brzostrelne I Pii 1 Pafl Castitam vam, zmaga je vaša! Poražena sva midva l Apotekarica gleda njiju zaripljena obraza, posluša njiju klepetanje in se tudi sama oživi. O, tudi sama je vesela! Bazgovarja se, ho-hoče, koketira in po dolgih prošnjah odjemalcev popije celp dve unči rdečega vina. — Častniki bi morali pač pogostejše prihajati iz svojega taborišča v mesto — je dejala — sicer je tu strašno dolgočasno. Od dolgega časa umiram. plačal stroške razdiralnega dela deželnega odbora. Da bo Kobal prišel po poti civilne pravde do povračila škode, je gotovo in pravično. Ampak druga stvar je, kdo bo deželi povrnil težke tisočake, ki jih je zapravil klerikalni deželui odbor. Ali plačuje kranjsko ljudstvo svoje davke za to, da jih klerikalci raztresajo za svoje nagajive sovražnosti? Naše mnenje je, da naj škodo povrne Kobalu tisti, ki mu jo je napravil ; gledali bomo klerikalnim deželnim odbornikom na prste, da ne bodo stroškov svoje ostudne maščevalnosti naprtili kranjskemu pre bivalstvu! * Takozvana katoliška mladina pri nas je tako klaverua prikazen, da si ni misliti kaj žalostnejšega. Včasi so klerikalci liberalnim dijakom očitali nedelavnost, socialno nesposobnost in ignoranco. Res je tisti naraščaj, ki je prišel v liberalno stranko, pokazal, da ni vedel kaj storiti 8 svojimi dijaškimi leti. Ali ne le da ni s klerikalno študentarijo nič bolje, temveč še slabše je. če hoče človek n. pr. prečitati številko »Zore", ki je glasilo teh učenjakov z roženkrancom, se mora prej pošteno okrepčati, zakaj toliko ubijajoče toposti, vase zaljubljene površnosti in hinavščine, o kateri človek ne ve prav, če izvira iz zabitosti ali iz smotrene hudobnosti, ne bo kmalu najti na enem kupčku, Kar 8e tu vse tiska z bombastičnimi napisi, s podpisi »avtorjev" in z nekako akademično gesto, to se ne bi zdelo mogoče človeku, ki se ne prisili z največjo dušno energijo, da pre-žveče res tak snop Tu Vam prihaja eden, ki rešuje socialno vprašanje z nadnaravno pomočjo; tam Vam slave »socialni" pomen — Marijinih družb. Razredni boj pa razredno sovraštvo Vam mešajo kakor da sta lovec in mrjasec eno. Pa s citati mečejo okoli sebe, da spoznate na prvi mah: Fante je bralo par stavkov iz te ali one knjige, pa sedaj pozira, da je proučilo deset panog znanosti. Na tej študentariji se najbolje vidi, ^ kako pogubno vpliva klerikalizem na duha. Treba bo resno misliti na to, da imajo tudi naši somišljeniki med dijaki važne in resne naloge. Delavsko mladino pa moramo z vsemi močmi varovati tega strupa, ki grozi, da nam napravi iz vsega naroda duševne impotente in kastrate. — Zaradi znanega volilaega shoda v Vevčah, ki so ga hoteli klerikalci pod vodstvom poljskega kaplaua in župana razbiti, se vrši danes dopoldan pred tuk. okrajnim sodiščem obravnava, ki je bila že dvakrat preložena. Obdolžena sta raznih prestopkov zbo-rovalnega zakona sodr. Petrič in Kocmur. O izidu obravnave poročamo jutri. — Argentinsko meso. Iz vseh krajev, kjer prodajajo argentinsko meso, poročajo, da se je povpraševanje po njem v poslednjem času tako pomnožilo1, da bo sedanja zaloga komaj zadoščala do prihoda nove pošiljatve. Mesarji so spoznali, da s svojo opozicijo proti argentinskemu mesu nič ne opravijo in da občinstvo v čezdalje večji meri zahaja v mesnice, kjer je dobiti tudi argentinsko meso. V kratkem se odpro mesnice, ki se bodo pečale izključno le s prodajo prekomorskega mesa. V novejšem času se prodaja argentinsko meso tudi v Idriji, v Postojni in v Ptuju. — Radavedui smo, če naših klerikalcev, ki so uprizorili svoj čas strastno gonjo proti uvažanju argentinskega mesa, še dosedaj ni pamet srečala. — Motorska nezgoda nad Medvodami. Očividec nam piše: Včeraj ob desetih dopoldne se je zgodila blizu Svetja nad Medvodami motorska nesreča. Motorno kolo s priklopljenim vozičkom je vozilo v zmernem tempu s približno hitrostjo 18 kilometrov na uro po gladki cesti. Tik pred Svetjem odpove vilična zmet pod balanso in voz zavije v konfin. Vse — Za božjo voljo! — se je prestrašil doktor. — Tak ananas . . . priroduo čudo, pa usiha — v puščavi! Kako se je že prav lepo izrazil Gribojedov: „V pustinjo, tja v Saratov!" Ampak čas je že, da greva. Veseli me, da sem se seznanil... Eh! Kaj dolgujeva ? Apotekarica upre oči v strop in počasi premika ustni. — Dvanajst rubljev oseminštirideset kopejk! — je dejala. Obtesov vzame iz žepa tolsto listino, prelistava kup bankovcev in plača. — Vaš mož sladko spi . . . in sanja o vas . . . — mrmra in seže apotekarici za slovo v roko. — Takih neumnosti ne poslušam rada. — Kakšnih neumnosti? Narobe, to niso nobene neumnosti. Celo Shakespeare pravi, da srečen je, kdor je v mladosti mladi — Izpustite roko. Naposled, po dolgem prerekanju poljubita kupca apotekarici ročico in obotavljaje se, a-kor da bi premišljala, če nista kaj pozabila, odhajata iz lekarne. A ona hiti urno v spalnico in sede zopet k oknu. Natanko vidi, kako prihajata doktor in poročnik iz lekarne in se oddaljita počasi za dvajset korakov; potem pa obstaneta naenkrat in šepetata o nečem. 0 čem ? Srce ji bije, in tudi v sencih ji bije, ampak zakaj — tega sama ne ve ... Srce ji močno razbija, kakor da bi onadva, ki tamle šepečeta, odločala njeno usodo. tri potnike (dva gospoda in gospodično) je vrglo z voza; pri nesrečnem padcu so se vsi trije na nogah poškodovali. Voz je ostal brez večjih poškodb in so ga na licu mesta za silo popravili. — O istem dogodku nam z druge strani še poročajo: V nedeljo zjutraj se je!nad Medvodami vsled poškodbe v stroju prevrnil motorski voziček iz Ljubljane; dočim je voznik dobil le neznatno poškodbo na desni nogi, si je gdč. Milka Sitar iz Ljubljane zlomila nogo, g. Stanko Kmet pa si je izpahnil eno nogo in na drugi nogi dobil globoko rano, segajočo do kosti. Ponesrečenca je prepeljal inženir Cze-czovviczka takoj po nezgodi s svojim avtomobilom v dež. bolnico. — Olepševalno društvo v Rožni dolini pri Ljubljani priredi svoj običajni IX. rožnodolski sejm v restavraciji »Rožna dolina" dne 13. avgusta, v slučaju slabega vremena se preloži veselica na 20. avgusta, na ksr naj bi se društva blagohotno ozirala. — Prenagljena ovadba. Pekovski mojster Juri Kos v Radečah je naznanil oblasti, da mu je ukradena zlata žepna ura z zlato verižico in obeskom. Radi tega so zaprli njegovega pomočnika L. K., ki je prjlično ob istem času izstopil iz Kosove službe. Ker se mu pa tatvina ni mogla dokazati, so ga izpustili. Sum se je obrnil na nekega drugega Kosovega uslužbenca. Med tem pa je našel Kos svojo zlato uro z verižico v svoji železni blagajni, kamor je spravil oboje, pa potem na to pozabil. — Ustrelil se Je s samokresom na Savi 20 letni pekovski pomočnik Ivan Jerman, ki je služil pri mesarju Ignacu Hrovatu na Jesenicah. Vzrok nesrečna ljubezen. — Izjava. Prepričal sem se, da sem s trditvijo, »da so pri občinskih volitvah nekateri agitirali s tem, da bodo pri zemliiški knjigi skozi prste pogledali", izrečeno na javnem shodu, storil krivico pisarni g. notarja Pegana. Informacija, ki sem jo smatral za pravo, izkazala se je kot napačna. Lojalno obžalujem svoje besede. — V Idriji, 7. julija 1911. Ivan Štraus 1. r., ravnatelj. Trst. Tržaško slovensko šolstvo. Pretečeno nedeljo je bil v tržaškem »Narodnem domu" shod za slovenske šole. Sklicalo ga je politično društvo »Edinost" na vabilo učiteljskega društva. Udeležba je bila velika. Na shodu sta poročala Ulčakar in dr. Rybar. Sprejete so bile resolucije, ki zahtevajo slovenske ljudske, meščanske, srednje, realne in tr-govsko-obrtne šole. Zahteve so popolnoma opravičene in dozorele. Število Slovencev je v Trstu pač tako naraslo, da bi bilo preveč utemeljevati zahtevo, ki je že sama po sebi upravičena. Zato je pa tudi razumljivo, da prenehajo pred tem vprašanjem pri tržaških Slovencih vsi politični in strankarski spori. Le društvo .Edinost" se drži na strogem strankarskem stališču in ne mara, da bi se v to vprašanje vmešavali nenarodnjaki in sklicuje shode na svojo odgovornost, čeprav je odbor slovenskih staršev v Trstu že parkrat želel, naj bi se taki shodi vršili medstrankarsko in naj bi politično društvo »Edinost" ne izrabljalo tega eminentno narodnega vprašanja v strankarske namene. Toda če abstrahiramo od tega iz nelojalnosti izvirajočega nedostatka, moramo priznati, da je nas vseh dolžnost delati, da se uresničijo upravičene zahteve tržaških Slovencev. Zlasti pa še je naša dolžnost, ker notorično je vendar le, da je po nekem čudnem in naravnem faktu nemogoče priti do udejstitve naših želja brej nas. Brez socialne demokracije ne more naprej, čez pet minut se doktor poslovi od Obte- sova in gre svojo pot, častnik {pa se vrne. Mimo lekarne gre enkrat, dvakrat. . . Zdaj se ustavi pri vratih, pa gre zopet naprej.. . Naposled pritisne previdno na zvonec. Kaj je ? Kdo zvoni / zasliši apotekarica nenadoma glas svojega moža. Nekdo zvoni, pa ne slišiš l — P«stavi lekarnar osorno. — Kakšen nered! Vstane, ogrne nočni plašč, natakne si šlape in opotekaje se v polusnu odide v le- karno. — Kaj . . . želite? — vpraša Obte- sova. — Dajte . . . dajte mi za petnajst kopejk metnih zrnc. Sopeč, zevajoč, dremajoč in zadevajoč se s koleni ob mizo vzame lekarnar pušico s police... čez dve minuti vidi apotekarica Obtesova, prihajajočega iz lekarne; po treh, štirih korakih zažene metne pastile na prašno cesto. Izza ogla mu pride doktor nasproti... Živahno kretata roke in zgineta v jutranji megli. — Kako sem nesrečna 1 — Vzdihne apotekarica in se zlobno ozre na moža, ki se urno slači, da leže zopet spat. — Oh, kako sem nesrečna 1 — ponavlja ona, in grenke solze se ji ulijejo po licih. — In nihče ne ve za to >. . „ — Petnajst kopejk sem pozabil na mizi, — zagodrnja lekarnar in se zarije v odejo. — Spravi jih, prosim, v miznico ... Koj nato že spi. ' Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo ih Tolstovrško slatino, ■■ ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene in organizacije 20 v, kamor naročnik določi. Naslov: Tolstovrška slatina, pošta Guštanj, Koroško, kJer Je gostilna, letovišče in prenočišče, g) g) g) Svoji k svojim! me more do svojih pravic dandanes noben mal proletarski narod, kakršen je slovenski. Pa je vendar vseeno, kaj drugi o tena resnem faktu mislijo. Mi se tega zavedamo, zato moramo delati z vsemi silami, da bo močna socialna demokracija, da se potom njene moči kmalu pride do demokratizacije, ki bo s svojimi na naravnem pravu slonečimi zakoni dajala tudi zatiranim to, kar jim sedanji zakoni in sedanji nazori odrekajo. Nam se zdi naša pot krajša, zato pa naprej po njej, ki je dala tudi v šolskem oziru že lepih dokazov o upravičenosti našega mnenja. — Za Izlet v Ljubljano vlada med delavstvom veliko iu razumljivo navdušeuje. Saj hočejo tržaški delavci na časten način vrniti poset ljubljanskim sodrugora. Izletu se pridružijo vsi tržaški državnozborski in deželnozborski po slanci. Tržaško mladeniško društvo pride s svojo godbo, društvo „Ljudski oder“ s svojim pevskim zborom, ki se je naučil nalašč za to par lepih zborov. Druga društva iu organizacije se tudi pripravljajo pridno na izlet Zato smemo pričakovati, da bo dne 6. avgusta v Ljubljani zbrano v mednarodnem objemu delavstvo vseh v teh krajih živečih narodov. K temu bodi še povedano, da sprejema vpisnino za izlet za sedaj v » Delavskem domu11 sodrug Vaupotič. Med zidarji sprejema vpisnino sodr. Petrič, v Nabrežini sodrug F r a n d o 1 i č , v Sv. Kriču sodrug Sedmak. Sodrugom priporočamo, naj se takoj prijavijo za izlet, da ne bo zaradi zakasnitve nepotrebnih neprilik. Torej na veselo delo! — Tržaškemu poštnemu ravnateljstvu. Pretečeno nedeljo je bilo v »Delavskem domu“ zborovanje naših sodrugov. V to svrho smo dva dni pred zborovanjem poslali oko-ličanskim sodrugom vabila po pošti. Toda veliko sodrugov, katerim so bila vabila poslana, jih ni dobilo. Drugi so jih dobili šele v nedeljo popoldne ali pa v pondeljek. Mnogo vabil je bilo vrnjenih z opazko »Nepoznan” in to kljub temu, da so bili naslovi natančni in da naslovljenci še vedno tam stanujejo, kamor so bila naslovljena. Zgodilo se je tudi, da so vabila prihajala od pošte nazaj šele pretečeno sredo ali četrtek, t. j. šest dni potem, ko so bila dana na pošto. In zgodilo se je, da smo dobili tako vabilo šele v petek, t. j. sedem dni potem, ko je bilo oddano. Vabilo je romalo iz Kolonje, kamor je bilo naslovljeno, v Gorico in iz Gorice v Trst. To pa kljub temu, da stanuje dotičnik, kateremu je bilo vabilo poslano, prav tam, kamor je bilo naslovljeno, t. j. v Kolonji. Dotičnik je tudi vpisan v volilni imenik pretečenih volitev, je glasovnico dobil in tudi volil. Kaj neki vse to pomeni? Izvedeli smo, da uganjajo nekateri narodni poštarji na tak način »obstrukcijo” proti stranki. Mi od poštarjev ne zahtevamo privilegijev, ampak pravico imamo zahtevati, da vrše svojo dolžnost tudi napram nam. Politični odbor ju-goslov. soc. dem. v Trstu opozarja zato slavno poštno ravnateljstvo, da naredi takemu nečuve-nemu postopanju od strani poštarjev enkrat resen konec. Poštarjem pa priporočamo, naj vrše svojo službo nepristransko, drugače pridemo na dan z imeni obstrukcionistov. — Tržaški „Edlnosti“ bi svetovali, naj vsikdar govori jasno. Zakaj? V četrtkovi številki je objavila notico, ki je bila naperjena baje pro ital. nacionalnemu glasilu, pa jo je naslovila tako: »Glasilo naših neod-rešenih rdečkarjev.” Namen »Edinosti “ je bil lopniti po ital. nacionalcih in osumničiti našo stranko. Da je tak nečuven namen naravnost ostuden, se razume samo po sebi. Ako pa »Edinost” tega namena ni imela, tedaj naj govori drugič tako, da se bo razumelo. Goriško. Banca popolare Gorlziana. Od srede že traja glavna razprava proti obtožencem zaradi poloma »Bance popolare”, a do njenega konca je še precej daleč. Po vsem Goriškem vzbuja ta razprava veliko pozornost, ker je veliko ljudi, ki trpe vsled po- udetežencl0ma’ ^ J6 ze*° presenetil zaupljive Obtoženi so: Bivši ravnatelj Izidor C o 1 -1 e , posestnik in tovarnar Alfred L e n a s s i, odvetnik dr. Raimundo Luzzatto, bivši uradnik Ettore Piani, bivši lesni trgovec Giuglielno O o nt o r ti in njegova žena Dina C on fo rti. Zagovarjajo jih dr. Robba dr. P i n c h e r 1 e , dr. F1 e g g o , dr! Pangratzi in dr. Pue c h e i, Obtožnica pravi: »Banca popolare Gorižiana” je bila ustanovljena leta 1901. kot akcijsko društvo; osnovnega kapitala je bilo 200.000 K, ki se je zvišal na 300.000 in potem na 500.000 K. Zavod se je imel pečati z navadnimi bančnimi posli, posojili, menicami, izključeno pa je bilo nakupovanje in prodaja, ki se je pozneje uvedlo. Vsako leto so objavili bilanco, ki je dajala vedno dobro dividendo akcijonarjem. Nenadoma pa se jo koncem decembra 1908. razširila po Gorici vest, da se nahaja banka v kritičnem položaju ter da je imela velike izgube. Nena-loma je bil odstranjen tudi Izidor Oolle. Vladni komisar Gasser je 31. dec 1908. zahteval informacij od banke. Ta je odgovorila v pismu z Lenassijevim podpisom takoj, da so vse vesti neresnične, ter da to pokaže bilanca. Colle da je bil odstranjen, ker je priporočil večje posojilo nevredni stranki in ker je izvršil neke denarno operacijo v nasprotju z štatuti. Povabili so vladnega komisarja, naj pride revidirat. Občni zbor 4. marca 1909. je potrdil bilanco za leto 1908., ki je izkazala dobička K 42.322 83. Velikansko pa je bilo razočaranje, ko je čez leto dni, dne 27. aprila 1909, Alfred Leuassi Daznanil vladnemu komisarju, da mora banka otvoriti konkurz, ker so igre na borzi požrle ves akcijski kapital in rezervni fond, upravni svet pa je sam od sebe založil K 480.000. Obtoženi so: Izidor Oolle, Alfred Lenassi in dr. Raj-mondo Luzzatto: 1. da so od srede leta 1905.- do konca leta 1908. igrali na borzi proti pravilom banke, prikrivaje to proti drugim članom upravnega sveta ter da so uknjiževali izgube z lažnivimi številkami, delali priložnostne menice i. t. d.' 2. da so vedoma predlagali občnim zborom 1905., 1906. in 1907. neresnične bilance, ki so izkazale dobiček, dočim je bilo izgube leta 1905. najmanj K 2987-36, leta 1906. najmanj K 6595 36 in leta 1907. najmanj K 294.772 90. 3. da so zamolčali febr. 1907., ko je bil izgubljen del akcijskega kapitala in rezervnega zaklada, to občnemu zboru ter ga še pripravili do povišanja akcijskega kapitala za 200.000 K v akcijah po 200 K, ki so se prodale za previsoko ceno. 4. da so izkazali po tretji emisijski akciji v knjigah 1907. vse nove akcije za prodane, dočim je bilo neprodanih 495 ter so tako fin-girali pomnožitev društvenega premoženja in podali politični oblasti napačno poročilo, 5- da so delali od srede 1908. do dec. 1908. nedovoljene denarne operacije, pokrivajoč izgube s krediti banke ter napravljali neresnične vknjižbe. 6. da sta Oolle in Luzzatto s pismom 14. febr. 1908., katero je izdal Oolle dr. Luzzattu proti plačilu 2000 K, goljufno povzročila, da se je Luzzatu posrečil odpis K 10.356-45, vsled česar je nastalo akcijonarjem in drugim škode K 10.356 45, 7. da so napeljali Guglielma Confortija v febr. 1907. do decembra 1908., da bi dobil denar od banke, na menice brez vrednosti, ker so jih podpisale osebe, ki nimajo ničesar. Obtoženi so goljufije po § 197., 189., 7., lOla. 203. kaz. zak., kaznive po § 203. Bivši uradnik banke Ettore Piani je obtožen, da je skupno z Lenassijem in Luzzat-tom vedoma predložil leta 1908 občnemu zboru krivo bilanco. Guglielmo Gonforti je obtožen, da je predložil banki menice brez vrednosti, ker so jih podpisale osebe, ki nimajo nič; da je dal notarsko priznati svoji ženi dolg 30.000 K ter lastnino vseh predmetov z namenom, da je dobila na nepremičnine hipoteko K 19.500 ter da je še potem, ko je njegovo podjetje prešlo v administracijo banke, inkasiral zase razne zneske in jih vložil v denarne zavode na ime žene. — O izidu bomo poročali. — Pri občinskih volitvah v Gorici postavi socialnodemokratična stranka svoje kandidate in pojde samostojno v boj. — Senzacionalna aretacij &. V Gorici so aretirali Jos. Naglosa iz Krmina, znanega industrijalca in bivšega laškega deželnega poslanca. Aretacija stoji v zvezi z razpravo radi Banke popolare. Pri banki je imel po Colleje-vi izpovedi kredita 500.000 K na male obresti v škodo banki. Umetnost in književnost. Etbin Kristan: Savičev pesimizem. Novela. Ljubljana 1910. Cena 1 K. — Kar tako mimogrede med drugimi večjimi deli je napisal marljivi naš pisatelj E Kristan psihološko novelo »Savičev pesimizem”. Zelo zanimivo in lepo delo je to, ki sicer ni bogato po zunanjem dejanju, po novelistični fabuli, pač pa po notranji vsebini, po dušni analizi in fini psihologiji nastopajočih oseb. Zato se to delce prijetno razlikuje od drugih sodobnih izdelkov slovenske beletrije, ki so mogoče nazunaj bolj blesteča po frazeologiji, a jim manjka bistva in jedra. Kristanova novela obiluje lepih misli, pisana je prepričevalno in temperamentno ter je v resnici izraz poštenega prepričanja in na-ziranja. Glavna odlika njena je idejna vsebina, ki mora brez dvoma globoko vplivati na čita-telja in mu vzbuja nove misli in kaže nova obzorja. Psihološki razvoj Pavla Saviča je v resnici podan nazorno in povse logično, on misli zdravo in je skozinskoz naraven. Istotako je njegov prehod v pesimizem utemeljen po vsem načinu njegovega mišljenja in življenja. Ako je on pasivna natura, ki živi samo sebi in ruje po svojem srcu, je Hrastova Tonka diametralno nasprotna njegovemu značaju. To je krepka, energična in močna ženska narava, ki ne pozna Savičevega pesimizma iu strahu iu omahovanja, temveč vidi v delu svojo srečo in zmago in svoj cilj. Savičev, negotovih ljudi je dovolj, a Hrastovi Tonki, žal, ne najdem modela pri nas, pač pa me spominja ruskih dijakinj in delavk v najkrasnejšem pomenu besede. Ona je predstaviteljica ženske, duhovite in agilne, ki pripravlja boljšo bodočnost in ki je ideal modernega človeka. Njej v nasprotju je Olga, sanjavo bitje in šablonska figura, na kateri se vidi, da ni našla pisateljevih simpatij. Delo! To je Kristanov evangelij v tej knjigi, ki po svoji bodri socialni vsebini zasluži vso pozornost. Cv. G. Naši zapiski (uredništvo in upravništvo v Gorici) imajo v 7. snopiču sledečo vsebino: Uvodnik. — Živko T o p a 1 o v i č : Agrarni nemiri v Bosni in Hercegovini. — F.: Politično življenje in naziranje antike. — Inženir Drag. Gustinčič: JOoneski k agrarnemu vprašanju na Krrnskem. — Pregled: Politični, ženstvo in politika, socialni. Došle knjige. — Naročnina na »Naše Zapiske znaša” 5 kron za za celo leto. Akademie (Revue socialistickd) ima v 9. številki sledečo vsecino: Josef H u d e c : Dru-hč volby vseobečneho hlasovaciho prava. — František Modrdček: Moravsky kompromis. — Mieczyslaw J a r o s z: Sležoti horni-ci. — C.-d. Burge: Degenerace a z&sada rovnosti. K. A n t o i n e (Jassy): Socialism v Rumunsku. — Em. Š k a t u 1 a: Volecci bo-ljištč 911. — Pfehlady. Delavsko gibanje. *=■ Zidarska stavka v Gorici je končana, ker so delodajalci ugodili delavskim zahtevam. = Stavka zidarjev v Pulju je jako zanimiva za človeka, ki hoče spoznati moderno gospodarsko življenje. Ne pripisujemo posebne zanimivosti dejstvu, da se se delodajalci upirajo pravičnim zahtevam delavcev. To je že tako v boju med kapitalom in proletariatom. Tu ne odločuje pravica, ampak moč. Ali zanimiv je drug proces, ki se tukaj ponavlja; zanimiv, četudi ne nenavaden. Velekapitalisti gredo zopet za tem, da bi uničili — manjše podjetnike. Dunajska stavbinska družba »Uni-on”, ki ima tudi v Pulju velike obrate, je pač sovražna delavcem. Ali če je mislila, da premaga delavce, je to misel najbrže že opustila. Iskala je stavkokaze na vseh koncih in krajih. Potrebovala bi jih okroglo 600, dobila jih je celih šest, in sicer Furlanov, ki niso vedeli, da je tukaj stavka. Pa še tem je morala ob- ljubiti 8 kron mezde, dočim zahtevajo stav-kujoči zidavji samo 6 K 50 v v prvem razredu. Družba »Union” pa je napravila tudi pogodbo z manjšimi podjetniki, da plača 5000 K konvencionalne globe tisti, ki bi sprejel delavske zahteve. Ta špekulacija je tako prozorna, da bi jo mojstri morali razumeti, če jih ne bi sovraštvo do delavcev zaslepljevalo. Družba »Union” že pretrpi škodo, ki jo ima od štrajka, če se je pri tem posreči nekoliko manjših podjetnikov spraviti na kant. Zato hoče zavlačiti, zakaj čim dalje traja stavka, tem slabše je za male mojstre. Ali da bi se jim odprle oči, je težko verjetno. = Stavka mornarjev na Angleškem, ki je ustavila ves promet in vsled katere je zastala vsa trgovina, se bliža svojemu koncu, če bi drugega vspeha delavstvo ne bilo v tem boju doseglo, kakor da je razbilo zvezo brodarskih podjetnikov in zasejalo popolno desorga -nizacijo v njene vrste, bi bilo samo s tem lahko zadovoljno. V Hullu, kjer je boj bil najostrejši, so se brodarji vzlic protestu brodarske zveze pogodil s svojimi mornarji: strokovno organizacijo so priznali, podjetniško posredovalnico za delo, ki je iz delavcev napravljala brezpravne helote, so opustili, dovolili, da prisostvuje zdravniškim preiskavam od delavstva pooblaščen zdravnik, dalje pa so izdatno zvišali mezde vseh mornarskih panog. Med delavstvom je zavladalo nad ugodnim izidom dolgotrajnega boja nepopisno Veselje. Tudi v Liverpoolu so se mornarji vrnili pod izdatno boljšimi pogoji na delo; valed stavke je organizacija delavcev v arzenalu poskočila od 700 na 5000 članov. V Glasgowu in Manchestru se stavka nadaljuje v neoslabljeni meri; toda vsled popolne demora-lizacije, ki je nastopila v podjetniških krogih, je tudi tu računati na končno delavsko zmago. = čedna dražba. V Krnovu (Jagern-dorf) je dobilo ob državnozborskih volitvah nekaj »delavcev” večtedenski dopust, da agitirajo za kundidate fabrikantov. Krnovsko delavstvo je bilo razburjeno, da so se ti mameluki dali premotiti z denarjem in lepimi besedami in da so zahrbtno napadli svoje delavske tovariše. Razburjenje je še naraslo, ker so podjetniki na dan glavne volitve ovirali delavstvo v agitaciji za delavskega kaudidata: delavci so morali ostati v tovarni in mirno gledati, kako podkupljeni »tovariši” agitirajo za delavskega sovražnika in kako pljujejo na delavsko stranko in njenega kandidata. Na dan ožjih volitev je bilo delavstvo vsled podlih iu nezaslišnih sleparij poraženo; z elementarno silo je planila na dan opravičena jeza delavstva nad delavskimi izdajalci, ki so se podjetnikom za denar prodali. Vsa stvar bi ne imela večje posledice in delavstvo bi bilo podle, prodane duše kaznovalo le z globokim svojim ža-ničevanjam; ali ko so 22. junija delavci Chme-love in Larischove tvornice prišli na delo, so se jim prodani izdajalci rogali, jih zasramovali iu nečuveno izzivali. Tega užaljeno delavstvo ni preneslo; demonstrativno so vsi do zadnjega zapustili tovarno in izjavili, da ne marajo delati skupaj z dvema izdajalcema, Vogtom in Kratschmerjem, ki sta se najpodlejše obnašala in nekvalificirano sramotila že itak razburjeno delavstvo. Nesramna katoliška laž je, ki jo razširja »Slovenec”, češ da so delavci vrgli na cesto in spravili ob kruh dva delavca, »ker nista hotela trobiti v socialno demokraški rog.” Zakaj tudi v ostalih tvornicah je bilo par podkupljenih agitatorjev, ki so agitirali za kapitalističnega kandidata Oberleitnerja, ampak do stavke ni došlo nikjer drugod, ker so se za-prodanci mirno obnašali. Stavko sta povzročila Vogt in Kr&tschmer sama s svojim nesramnim in izzivajočim obnašanjem in delavstvo je le pokazalo, da ga nekaznovan nihče ne sme žaliti. Mi se klerikalnemu barab st vu prav nič ne čudimo I če upoštevamo, da so v očeh »Slovenčevcev” delavci barabe, kakor so zadnjič v Zg. Šiški javno razglasili, se nam zdi razumljivo, da jim je vsako, še tako podlo sredstvo dobro, če le morejo eno priložiti zavednemu delavstvu. Še tako zavrženega, gar-jevega lumpa vlečejo iz blata, samo če morejo pri tem pljunili na pošteno delavstvo. Podlost rokovnjaštva, ki ga je zagrešil katoliški »Slovenec" v slepem, blaznem sovraštvu do delavstva pa je razvidno še iz tehle okolščin: kr-novski podjetniki so zagrozili, da bodo izključili vse delavce iz svojih tovarn, če se do 26. ne vrnejo na delo. Tega nasilstva in terorizma, za katerega »Slovenec” v svoji kapitalistični pobožnosti nima grajalne besede, pa podjetniki niso izvedli, ker se je posrečilo spor mirnim potom poravnati. Tekom pogajanj so se tovarnarji sami prepričali, da je zanikarna dvojica s svojim brezobraznim vedenjem povzročila ves konflikt, in so se udali delavski zahtevi. Omenjena lumpa so premestili prizadeti podjetniki v druge tovarne in so obljubili, da jih leto dni ne premeste nazaj. »Slovenčevo” stališče v tej zgodbi je za vse delavstvo silno poučno; si njega spoznava, da velja klerikalni bandi ia njenemu banditskemu časopisju — boj do zkrajnosti. Gospodarski pregled. ** Odlomek iz avstrijskega gospodarstva je podal na shodu velikih obrtnikov stavbni nadsvetnik Gttnther, ki je pokazal, kako je avstrijsko gospodarstvo zaostalo in kako daleč je na svetovnem trgu za Nemčijo. Dočim Nemčija izvaža blago, izvaža avstro-ogrska — ljudi. Nemčija je izvozila 1. 1907. 740 milijonov meterskih stotov blaga, Avstro-Ogrska pa le 225 milijonov meterskih stotov. Na enega prebivalca se iz Nemčije izvaža skoro 12 centov blaga na leto, iz Avstro-Ogrske le' 4 stote in pol. Ampak dočim izvaža Nemčija skoro izključno obrtne izdelke, zalaga Avstro-Ogrska svetovni trg domalega le s poljskimi pridelki in z obrtnimi sirovinami. Zato pa izvažamo tem več živega blaga — ljudi. Iz Nemčije se je izselilo i. 1891. 120 tisoč ljudi, 1. 1907. le še 81 tisoč. Avstro-Ogrsko je zapustilo 1. 1898. 81 tisoč ljudi, t 1907. pa— 886 tisoč. Nemčija ne izvaža delavskih sil, ker jih zaposluje v svoji industriji. Dočim jih je bilo leta 1882. zaposlenih v obrtnih panogah šest milijonov in pol, je poskočilo to število do 1. 1907 na dobrih osem milijonov, t. j. od 12 9 na 18*2 odstotkov. V Avstro-Ogrski se je število v tem času povečalo le z 10'8 na 12 odstotkov. ** Nazor amerlkanskega socialista o carinski politik!. Na amerikauskem kongresu je imel v razpravi o carinskem tarifu na volno prti socialno-