Zopet dva umora. Na sloveaskih tleh sta se v zadajem času zopet izvršrla dva umora, edea pri Sv. Beaediktu, drugi pa v Slivaici. Zadaja leta ne miae akoro četrtletje, da bi se ae Citalo o kakem aovem uraoru aa Spodajem Štajerskem, ia to mora vaakega pravega aloveaakega človeka navdati z žalostjo ia z bojazaijo za bodočaoat Basega ljudstva. Eje ao razlogi za obžalovaBJa vredne čiae v aovejaem času? Eo so 8e po Sloveaakem Štajerju začele pred kakimi šestimi leti ustaaavljati v prid kmetoai različae goapodarake ia prodajalae zadruge, tedaj so aeraškutaraki ia aemški trgovci kakor razdražeai gadi vzdigaili avoje glave, čes, če aam kmet ae bo več polail malhe, smo izgubljeai! Ia zadrugam ao aaavetovali skoraj game tatiaake komije, katerib aami niso mogli več rabiti, ia ti komiji ao krali kmetom po zadrugah deaar kar izpred aoaa; priporočali so jim goljufive židovske tvrdke, pri katerih aaj jemljejo blago, ter jim odgaajali pošteae tvrdke z Bepovoljaimi poročili o zadrugab; aa drugi atraai ao vaako aeredaoat, ee ae je zgodila tudi iz aevedaoati, aazaaaili oblastim, da so bile zadruge ia ajih voditelji aeprestaao v kazaih ia prei8kavah. Tako 80 jim je posrečilo, da so uaičili vse zadruge, ki 80 ae že uataaorile, da so zamorili aadaljao zadružao življeaje ter do8egli, da kmet sedaj zopet 8lepo robaje aemskim ia aemčurakim trgovcera, da kupuje vse pri ajih po ceai, katero blagovolijo oai določiti, ia da jim tudi prodaje vse avoje pridelke po oai aizki ceai, ki se jim dopada ia jim doaaaa toliko dobička. Toda kramarski aaši nasprotniki so mialili tudi aaprej. Da ae sloveaski kmetje splob ae bodo aikdar več začeli upirati ia se postavljati aa svoje aoge, trebalo je, da ae vrže med kraete baklja razpora ia sovraštva. Emetje ae smejo misliti aa svoj 'goapodarski aapredek, ae aa goapodarako osamoavojitev, ampak drugo vpraaaaje je treba vreči med aje, zaradi katerega se aaj grizejo. Ia to je aarodao ia versko vprašaaje. Ia res aasi kmetje se ae poavetajejo več skupno, kako bi si avoje stališče izboljsali, ampak oai se prepirajo ia aovražijo zaradi ljube aemsčiae ia zaradi avoje dahovačiae. Da se ta prepir vzdrži, uataaovil ae je BŠtajerc". Njegova glavaa skrb je skrb za prepir. Ia to tadi ob vzorao vzdržuje. Odkar izhaja oa, beaai po aaših okrajih, po aaših vaseh, skoraj po vaaki hiši verski ib aarodai prepir. ^Štajerc" aapada aaše duhovaike ia aaa jezik, alepi ljudje gredo za fljim, m prepir ae aeha. Da Bobea prepir ae upliva dobro ia blažilao aa ljudi, je pač zaaaa 8tvar. Prepir rodi podivjaaost, poaebao če ae obatoji tudi pred svetiajami vsakega aaroda, pred vero ia jezikom. Zato pa tudi opazujemo zadajih aeat let v okrajib, v katere zahaja ,,Štajerc", aajvečjo podivjaaost, aajveč pretepov ia pobojev. Po Pohorju, po Šaleaki doliai, po Saviajski doliai, po saviajakih plaaiaab itd., ai veliko BŠtajerca", zato je tudi aialokedaj sliaati o kakem zločiau. BŠtajerc" alika duhovBike kot Bajvečje hudobaeže, za to jiia BŠtajerčev" pristaa aoče verjeti, če priporočajo krščaasko življeaje. »ŠLajerc" aapada vse, kar se ae vlači po Bemčurskih gostilaah, za to pa tudi fljegovi priataai sovražijo vae, kar ai a temi gostilaiskimi krogi v zvezi, ia lumpi ia zapravljivci ao ajihov vzor! Ali se torej kdo čudi, da j.^ toliko podivjaaoati med aami, da je toliko pobojev ia zavrataih umorov? Druga kuga pa, ki Bam ugoaablja aicer tako vrlo in blago sloveasko ljndatvo, je aa- rejea šaopsali fuzelj. V Ptuju poatajajo vsi žgaajarji bogataši. ljudatvo pa, ki kupujc Barejea šaops od ajih, pada v dusevao ia gmotao revačiao . . . Ubogo, pridno ljudatvo sloveasko, apozaaj svoje sovražaikc ia požeai jih od sebe!