(Hi —7 % Bft W M M oB tSj Trm\ 3L B. BgrtwgB, F. ItjfliJI T IdrošnJh državah. ▼aUe za e«lo lsto.......^ Z* pol lata.......... Za Mew York eelo leto.... .$7.00 Za inozemstvo oelo lato....$7.06 GLAS list slovenskih delavcev v Ameriki, ITk« ltr;eif Slovenian Dally tn tha Unite* States, Itmd every day except iundayi and lagal Holiday«. Mr- 75,000 Readers. ^H TELEFON: 1876 CORTLANDT. jEntered m Second Class Matter, September ft, 190S, at the Port Office at Haw York, V. Y, vnder tha Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT j NO. 113. — STEV. 113. NEW YORK, SATURDAY, MAY 14, 1921. — SOBOTA, 14. MAJA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. GIOLITTIO BODOČNOSTI ITALIJE ITALIJANSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK JE PREPRIČAN, DA BO NOVA ZBORNICA DELAZMOŽNA. — DEŽELA J* PRENAPOLNJENA. Rim, Italija. 12. m.* ja. — Italiji, se ozira v bodočnost z zaupanjem in to kljub izgubam, katere je trpela v svetovni vojni in bre-km nom, katera nosi narod sedaj, — je rekel Giovanni Giolitti, italijanski ministrski predsednik, — napram poročevalcu Associated I'rf*v 1'gotovilo Giolittija, dano na predvečer splošnih volitev, ki bodo dal«- Italiji nov parlament ter dale izraza narodni voljiT je bilo polno opl imizma. — Stroga preizkušnja finančnega ozdravljenja se je vršila pri \><'li narodih, ki so se vdeležili vojne, — je izjavil. — Njih problem j. bil zopet ustanoviti finančno ravnotežje iz pogubonosnih globin izdatkov, povzročenih od velikega boja. Italija, ki je stala pred istim problemom, je prestala preizkušnjo ter dokazala, da je v stanu postaviti ittiuo sebe na noge ter se izmotati iz brezupnega kaosa, v katerega je bila vržena. Sedaj pa je dospela do točke, ko lahko dvigne glavo ter se ozira v bodočnost s trdnejšo vero v svojo moč. (Same fiaze). i — Dokaz odločnosti Italije je najti v mrzlih dejstvih. Pred vojno je znašal narodni dohodek nekako štiritisoč milijonov dolarjev. Iz tega denarja je dobila vladat v davkih petsto milijonov dolarjev. Vsled njene zmanjšane produkcijske sile, katero je pripisovati vojni, pa znaša sedaj narodni dohodek približno t ari t is c č milijonov dolarjev. Iz te svote pa dobiva vlada na davkih približno tisoč in dvesto milijonov dolarjev, torej sedemsto milijonov več kot pa pred vojno. Fred vojno se je le dvanajst in pol odstotka narodnega dohodka plavalo v davkih, a sedaj zahteva vlada celih štirideset odstotkov. To pomenja, da bi moral vsak moški, ženska in otrok v 40.000. 000 broječem prebivalstvu Italije plačati po $30 davka, na leto, če bi bilo davčno breme porazloženo po glavah. V kolikor sem informiran jaz, je italijanski narod najhujše obdačeni narod na celem svetu. Sredstva, katerih se poslužuje vlada, da pobira ta velikanski da-vck, so bila različnega značaja. Najti je dohodninske davke, one na dobičke, dedščine in zemljiške davke, katere je najti v vsaki deželi. K tem pa smo dodali dolg seznam drugih davkov, kojih namen je naloviti jih onim, ki jih najlaže prenašajo. Lahko si mislite, da smo — luksurijoznosti obdačili do skrajnosti. Obdačili smo vožnjo po pouličnih železnicah in železnicah, vstopnice za gledališča in druge zabave. Vlada pobira davek pri skoro vsaki trgov>ki transakciji. Uveljavljen je davek na vina. zdravila, parfume in sladkor, in to poleg %elikih dohodkov iz mono|M>Ia na tobak in sol. Vlada >i je prizadevala najti še nadalje vire obdačenja. a ni mojrla ničesar več najti. Italija je g*«4o obljudena dežela. Štiristo prebivalcev ima ue kvadratno miljo, torij še enkrat toliko kot vaša najbolj obljudena in najbogatejša država New York. Italija je preobljudeiia. Ni zadosti virov v deželi, da bi m*>irli vzdrževati tako veliko prebivalstvo_ k t kaž<- v»ako de^tiet je tak« naraščrnj*-. Od nušega ozemlja je ie ena i>etii;£ *po%obna za obdelovanj*. live peri*.; ozemlja ležita ob gričih, katere je mog«**-e le deloma obdelati. Ostali dve petini pa predstavljata skaie in jrore. Vpričo tega položiva j* nujno notreb-rc, da najdemo izhod za naše vedno Bazaar a joče prebivalstvo. Nove ameriške omejitve priseljevanja so ni;m zadale hud udarce. a najti moramo drug*- kraje, kamor b«»nio lahko p«»sleli >voje izseljence. Pr^n! vojn« se je izvlilo iz Italija vsako leto po (»00.000 ljudi. <>d katerih se jih je ,'«00000 vrnilo domov vsako leto. V bodočnosti nameravamo poslati vt-n vsako leto ]m> GOQOOO v slučaju, da najdemo primer*« kraj. V preteklem letu se jih je izselilo le dvesto tisoč in to vsled pomanjkanja oceanske t ransponaeije. V časih pred vojno je im<*la Italija proti sebi trgovsko bilanco, ki je znašala nekoliko več kot dvesto milijonov dolarjev na leto. — Ta primanjkljaj pa je bil več k«»t pokrit od bogastva, katerega so prinašali v deželo naši izseljenci in ki jezuašalo cio dvesto milijonov dolarjev na l«*to. ter denarja, katerega so prinesli v deželo tujci, ki prinašali v dr želo naši izseljenci in ki je znašal po dvesto milijonov dolarjev. Vsb-d teh je bilo opažati »talno naraščanje narodnega bogastva. Ti dve sili s** sedaj polagoma približujeta stanju pred vojno ter bosta v veliki meri pripomogli k finančni rehabilitaciji dežele — Sedaj se nahajamo na pragu splošnih volitev. To je^vir veli-r-kga ponora zame im Iran••« -kim ministrskim predsednikom. V dnevih njegove slave *<• ga na slovesen n i. in izvolili članom svoje bratovščine ter potrpežljivo č. kali na čas. da ga bodo mogli na slovesen način ter v zeleni uniformi pozdravni v s\..ji sredi. — Maršal Foe h, ki je bil izvoljen ob istem času, je šel -kozi to preizkušnjo. a Clemencean je bil celo svoje življenje velik koketnik. Potem ko je bil izvoljen, .se ni nikdar brigal za dejanski vstop v to slavno družbo. Vsled svojih lastnih vzrokov, ki so morda imeii ali pa tudi r.iso imeli nobenega stika s tem. da bi imel prejšnji predsednik nalogo pozdraviti ga, se je vedno izgovarjal z različnimi posli in obveznostmi, kadar se je pojavilo vprašanje \ stopa v akademijo. Da se odpravi vse te težkoče ter ugladi staremu možu pot. se je stavilo predlog, da bi stari "Tiger" sprejel depntaeijo Akademije na; svojem domu, pri čemur naj bi se vršila tozadevna ceremonija, a stari mož nI liotel ničesar vedeti o tem. Za enkrat je še popolnoma negotovo, kaj bo storil. Brez dvoma pa je povzročil ostalim dčvetiu-tridesetim nesmrtnikom precej vznemirjenja s toni, da je na tak način omalovaževal njih družbo in njih nesmrtnost. Novi nemški kancelar, dr. Wirth, je zagotovil zaveznikom, da bo — Nemčija pošteno postopala. njih odločno proti temu, da bi i- Šlezije. Berlin, Nemčija, 13. maja. — Sklepu Nemčije, da bo izvedla obveznosti, katere je prevzela z ozimni na vojno odškodnino, je dal izraba dr. Wirth, novi nemški kan eclar, v nekem govoru, katerega je imel včeraj na sestanku državnega sveta. Obenem pa je tudi dal izraza svojemu upanju, da bodo zf:vezniki pošteni in pravični z o-zirom na svoj 3 sklepe, tikajoče se držale kraje Merrimae, Sprtgg m jmeli zdravima pravico predpiso-^ — Parlamentarna večina. — je A11 burn, je tekom pretekle noeijvati pivo. — Če hoče bolnik piti j rekel. — se je izjavila v prilog tako porazdelil svoje sile, da bodo pivo. naj pije near beer — je re-, sprejema zavezniškega ultimatu-lahko zadrževale napadajoče sile kel, — kajti ta pijača je prave-Jma. in vlada bo zasledovala poli-v gorah. Pjvu popolnoma podobna. — jtiko. koje eili bo udejstvovanje ti lav ni pomožni šerif John Hali Razloček je le ta. da nima v sebi! tega zagotovila pot#*n dejanj. — je danes zjutraj zapustil "William-alkohola. |Mi odkritosrčno želimo izvesti son z zalogo rami i cije za oddelek | V Jersey s- posebno bori proti; svoje obljube. Mi hočemo zado-državne policije, nastanjene v —jprohibieiji II>n:an Cantor, pri ka-ptiti zahtevam ultimata z VJB» — J-prigg. Poročila iz Sprisga par.terem s»r» našli kotel za kuhanje. >Vojo silo. minut preje so kazala, da ^e je;T>ne 6. maja g.-i je okrožni sodnik — ^ drage strani pa pričakjijest reljanje z :*ora pričelo takoj, ko j Watson oprostil, toda «'an:or jeaijo. da se bo priznalo naše stalijo napočilo jntro. [zahteval, naj sc ga postavi pred potem, ko sc bo videlo dokaze Vesti iz biižn»e M«-C*arr. na ken"poro^naše dobre volje. Mi prav po-tuaki strani r« ke. so -e irlasile.1 Ker je bila pa ta njegova zah - j gebno pričakujemo, da se bo z dru da je trajalo streljanje pozno v teva zavrnjena, je vložil priziv.Le strani igralo pošteno isrro z o-noč. a nobene informacije ni bilo Zvezni sodnik Mintnm je končno {žirom na rešitev vnrsšania Gore- NEVTRALNOST CARIGRADA IN DARDANEL. Pariz, Francija, 12. maja. — Zavezniški visoki komisarji, generali in admirali so sklenili proglasiti nevtralnost Carigrada, Bo-spora in Dardanel dočim se vrši vejna med Turčijo in Grško. — To se poroča v neki Havas brzojavki, ki je prišla iz turškega glavnega mesta. Posledica tega bo, da se Grška ne bo mogla še nadalje posluževati Carigrada za svoje ope- tako počečkanih in popisanih bankovcev. Glasi se, da so se nasprolniki administracije v zadnjem času poslužili bankovcev, da krožijo žaljive komentarje glede vlade in glede njenega denarja in da se je take žaljive pripombe pisalo na široki rob lmnkovcov po sto mark. EKSPORTIEANJE NEMŠKEGA JEKLA. Madrid, Španska, 13. maja. — Vznemirjenje ndi poročila, da namerava Nemčija povečati svoj železa in jek- racije ter bo pozvana, naj skrči |«*sport izdelkov Iz „ , . . , . la ie vsebovano v brzojavki, ka- svojc čete na minimum, katerega . ... . ,. . . , j tero je dobil izde bodo določili zavezniki, pozvana bo tudi. naj nošlje svoje bojne ladje izven te*-"«torijaliiih voda. Vsled teg.i koraka bo P trgovinski minister lovalcev v Vvjcajn. i vc gla>i. da bodo neverjetno nizke in »javi posebne preči nez.apr nizke )dri len« d- mdu^tri TROCKI BAAE ŽRTEV RAKA. SFORZA JE SIT MINIBTRIBA-NJA. Rim, Italija. 12. maja. — Ita- Ijanski minister za zunanje za-devc, grof Sforza, je baje mini-Ktn*kemu predsedniku Giolitti-ju i.amigrtiil, da je njegova najbolj vroi'-a želja iznebiti ne ministrskega stolčka. Listi pravijo, da bo najbrž imenovan italjanskim poslanikom v Parizu. SMRT STAREGA INDIJANSKEGA GLAVARJA. POTMI USTI SE DOBIJO Jugoslovanski konzul je zopet pričel izdajati potne linte za Ju-ffoidavijo. Potni lint preskrbimo vsakemu, kadar pride v naš urad, kajti, kadar «e vloži proanja, mora Uiti vsak osebno navzoč. Kdor ima atari potni list, domovinski ali krstni list. vojaško ali delavsko knjiiieco, naj jo prineae 8 seboj. Glede odhoda in cene parnikov ae obrnite na tvrdko Sioux Fans. S, D., 11. maja. — Na svojem domu v Cheyenne River rezervaciji v jnžni Dakoti je umrl pretek'o soboto v starosti £est in sedemdesetih let glavar Iron Lighting (Žcšlezna strela), ki se je boril pod glavarjem Sitting P.uli v bitki pri Little Big Horn, v kateri je bda sila generala Cu-sierja popolnoma uničena do zadnjega moža. RAZO SO ŽEN JE BAVARSKE. HRVATJE ZA REPUBLIKO. Pariz, Francija, 12. maja. — Bavarska bo pričela z direktnimi po-rsuijaoji s Pi ?ncijo glede vprašanja civilnih straž v tej nemški državi, — s? glasi v nekem sporočilu iz Beri.'na na pariški Journal. V poročila se' dostavlja, da bo storila Bavarska ta korak brez privoljenja nemške zvezne vlade. Trdi se, da bo dala Bavarska jamatva s tem, da bo staviia vojaške sile pod kontrolo francoskih oblasti. da bi se seznam žrtev, ki obsegajo enega mrtvega in dva ranjena, povečal. Poročila iz MeCarra. daf je bil eden izt^cd napadalcev nbit Ijonalna razkritja, se niso obistinitila. David Philips in f. McCoy. — katera je včeraj v Spriggu aretirala državna policija v zvezi z ob-streljenjem nekega Hrrrv State-na. državnega prohibicijskega u-radnika. sta bila obdržana v tukajšnji okrajni jetnišuici. Pričakovati je bilo. da bosta postavljena danes pred sodišče, da se zagovarjata radi obdolžbe. dvignjene proti njima od kapetana Brock usa. Pregled položaja od strani oblasti je imel za posledico prepričanje. da še ni minila nevarnost n&daljnih izgredov. Guerilla vojevanje se še vedno vrši v okraju Miugo premogars-kega polja, kjer se vrši velika stavka. Včeraj navsezgodaj zjutraj je padla v premegarski kraj Merrimae z gora cela ploha svinfenk. Ta krej leži štiri milje navzgor od tukajšnjega mesta ob Tug River. Ravnotako so padale svinčen-kc; v Rawl, Sprigg in Matewan. Vsa državna polieijp. ki je bila na razpolago, v družbi pomožnih Šerifov, se je zbrala v Williamso-nu ter se odpeljala na pozorišče bojev z vlaki in avtomobili, c nemogoče je bilo napraviti konec streljanju. Governer Morgan je naprosil vojni department za zvezne čete da pomagajo napraviti red. odobril njegovo prošnjo in Can-JBje šlezije tor bo prišel pred poroto, kjer na-; Resolucije, ki zahtevajo razšir-J^**" merava spraviti na dan senzaei-;jenje sedanjega nemškega kabineta. tako da bo lahko vključil e-nega zastopnika Nemške ljudske stranke, so bile sprejete od strani parlamentarne dele«raeije demokratične stranke, ki je bila razdeljena glede vprašanja sprejema ali zavrnitve zavezniškega Dnnaj, Avstrija. 12. maja. — V neki brzojavki, ki je prišla. . . _ _ „ _, . . n , , i - j S ultimata. Dr. Gustav Stresseman semkaj iz Bel grada, se glasi, da . ,.*.. ' .. , . . ' ... , .. . .. je voditelj Nemške ljudske stran- so bo vršil v Zasrebu prihodnji T . - , , - - - _ -i ". v r - X. k1 vključuje veliko število — pondeljek kmečki kongres, ki bo b«je proklamiral hrvaško republiko. Stefan Rsdič, voditelj kmečke stranke na Hrvaškem, je baje ir.dal tozadevn: poziv. Kakorhitro je čula jugoslovanska vlada, kaj nameravajo hrvaški kmetje, je dala povelje, da je treba preprečiti kongres. (C'e bi bili kmetje pravoslavni, bi se smeli puntati, tako pa ne!) ŠPANSKA PISATELJICA NEVARNO ZBOLELA. le, ki je priletela z pora, in dva nadaljna sta bila težko ranjena. Tukajšnji glavni stan državne policije je dobil sporočilo o nadalj-rih slučajih, ko so bili ljudje ubiti ali ranjeni. •Tzbruh. ki je bil najhujši izza bitke v Matewanu, dne 19. maja glavnih osebnosti v finančnih kro*rih. Demokrati poudarjajo potrebo, da se pokliče " pomoč vse narodne element«, rez ozira na njih prejšnje staliSfe glede zavezniškega ultimata. Predlagajo rekru-tiarnje ministrov ne le iz Ljudske stranke, temveč tudi iz drugih krogov, ki so pripravljeni podpirati novo vlado pri izvedeuju obveznosti. Berlin. Nemčija. 13. maja. —' l-ist \ aba M V Nemčiji s-* je na obširen način rabilo pa piri"i« ti denar v propagandne svrhe m ravnateljstvo državne banke je vsled tega sklenilo. da bo ml sedaj naprej bodoče kmenjati v denar bankovec, opremljene s karikaturami ali žalji-'rijalisti. vimi napisi, le pri glavnem uradu Iz drug;1 v Berlinu. Ravnatelji so objavili j bilo mo-. ♦ poziv na nared. naj ne sprejema sti. RevaL E List Vaba t natisni! po iz Terijoki jin v katere T ročki. b«.i [resno zbob= daj zdravi. 13. maj; ■p ka tero jc dobi! m^ko - finski meji i s. jjiasi. da je Leon š» ■ iški vojiii minister r.". raku in tla se-> najboljši ru^ki spevi rov dosedaj ni dobiti potrdila te ve- Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah se potom naSe banke izvršujejo po nizki ccni, zanesljivo in hitro. Včeraj so bile naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: Razpošilja na zadnje pošto in izplačuje "Kr. poštni čekovni urad" in "Jadransk* bankaM v Ljubljani. 1.000 kron ...... $ 8.00 5.000 kron ...... $39.00 10.000 kron ...... $77.00 Madrid, Španska, 12. maja. — Slavna španska pisateljica, grofica Emilia Pardo Bazan, je nevarne zbolela. Njeni otroci so prišli k nji iz Pariza. LIGA NARODOV IN ARGENTINA. Pariz, Franeija. 12. maja. — Argentinska viada je poslala tajniku Lige narodov sporočilo, ki se tiče amendmentov k dogovoru. — glede Lige, katere je stavil na pr-Staton je bil ubit od neke krog- vem zborovanju Lige argentinski delegat PuyrredoD Po mnenju .nekaterih predstavlja ta diplomatični korak dejstva, da se Argentina se vedno smatra članom Lige narodov. DUHOBORCI SE BODO VRNILI V RUSIJO. Riga, Letva. 12. maja. — V nekem poročilu, ki je prišlo danes iz Moskve, se glasi, da so naprosili canadski Duhcborei, ruska verska sekta, ki ;.e bila leta 1885 izgnana iz Rusije, sovjetsko vlado z«' dovoljenje, da se smejo vrniti domov v Rusijo. Ne odsšsjte ako nameravate naročiti vozni li stek iz stare domovine za Vašo družino, sorodnika ali prijatelja. Pišite za cene in druga potrebna navodila na najstarejše in skušano slovensko bančno podjetje* 300 kron ...... $2.50 400 kron ...... $3.35 500 kron ...... $4.15 ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: Razpošilja na sadnje pošte in izplačuje "Jadranska banka" v Trstu. 50 lir......$ 3.20. 100 lir .......$ 6.0t 100 lir......$17.40 500 iir ...... $28.00 1000 lir ......$66.00 je bilo ubitih deset ljudi z županom vred, je izgledal, kot da je pseteklsga leta, tekom kateregvtpripr&vljen vnaprej. TRANK MKIBB STATE BAflX (potniški oddelek) NEMŠKk AVSTRIJA: Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Adriatische Bank" na Dunaju. 1,000 nemško-avstrijskih kron $ 2.85 5,000 nemško-avstrijskih kron $ 13.00 10,000 nemško-avstrijskih kron $ 26.00 50,000 nemško-avstrijskih kron 5120.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne ko nam poslani denar dospe v i*oke. Kot generalni zastopniki "Jadranske Banke" in njenih podružnic imamo zajamčene izvanredno ngodne pogoje, ki bodo vslike koristi za one, ki se že aH se bodo posluževali naše banke. Denar nam je poslati najbolj po Domestic Money Order, ali pa po New York Bank Draft. frak Sakttr Stih Sm - at. SL.^LSi 82 Cortiaait Street, tyik GLAS NAHODA, 14. MAJA 1921 "GLAS NARODA" ■UV1NIAH DAILYK ■LOVMMIO PUBLISHING} COM*AMY trn FRANK lAMIlt LOUI« MNIDIK. Tr York City. N. V. In praznikov. C.na«« Mi *tm mm m prtoMiMo. Ouar haJ m btaawoM bi kraja naročnikov Droalmo. da M 1 u te hitre}« najdemo aulomlkju A H O O P Manhattan. Maw Yiflu H* V. Herbert Hoover na delo. Mr. II«»over je izvršil veliko množino težkecra, a maJo hvaležnega d- l;i v kratkem ea.su, ko je stopil v kabinet. Kaj ima pravzaprav v mislih, je označeno v objavi, ki je bila izdana ta teden, da koče namreč sodelovati z delav-kira departmentom v namenu, da zagoto-\i bolj hitro objavo podatkov glede cen materijah in življenskih itnikMr. Poročila delavskega depart me nt a glede tega predmeta, ki so Lila najbolj natančna in zanesljiv». so bila ponavadi dve ali tri me MM-e rasoir.. Ta poročila niso nikakor izključno akademičnega in ten-sa. pri vsakem sporu glede plač v da-šiijih dneli pojavilo vprašanje, glede dejanske nakupne moči te ali ti:«* plače. 4 e bi bilo mogoče imeti vedno pri rokah natančne številke, tikajo, ih se een v različnih delih dežele ter v različnih mestih, potim bi se odpravilo iz delavskih bojev vsaj ta element dvoma. — (!«■ *»e uporabi princip minimalne plače pri uslužbencih železnic ter dr Ilirih korj»oracij javne službe, kar se bo najbrž zgodilo, potem bo za/eljivo določiti to minimalno plačo preje soglasno s tem, kar predstavlja v denarju. V aketuu je znano, da ni nobena stvar bolj izbegljiva kot je dolar, ki lahko po meti j a ob enem času šestdeset centov, ob drugem, pa devetdeset ali pa celih sto centov. Tako določenje vrednosti denarja i« i s tem tudi minimalnih plač pa je male, če sploh kake vrednosti, «'•«. niso tozadevni podatki najnovejši in vsled tega pravilni, kajti ma lo tolažbe je za človeka, če ve, da bi s svojo plačo pred tremi meseci lahko kupil vse potrebno, da pa danes ne more več. Tudi s stališča delodajalcev so taka zastarela poročila nezadovoljiva. < e bo Mr. Hoover uspešen v tem svojem prizadevanju, bo veliko pripomogel k temu, da bodo vprašanja ureditve plač manj mučna za vse prizadete. prakso med dvema strankama. Fašisti nameravajo pri bodočih volitvah igrati važno vlogo. Želeti pa je, da bi svoje moči ne zlorabljali, da bi se ne kazali pijane svoje sile, pred vsem pa bi bilo prav, da bi bila vloga in vpliv fašizma le začasna. — Dobro bi bilo, da bi si preskrbel ugledni francoski list tudi opis fašistovskega delovanja v Julijski Benečiji, kjer skrbe fašisti "za red in mir v državi" skrajno barbarsko, z nasilstvom nad jugoslovanskim prebivalstvom, ki je povsem mirno in se hoče sprijazniti z novim stanjem pod zaščito veljavnih zakonov, katere pa jim fašisti* odrekajo. Slovenske novice. Milwaukee, Wis. T Grand Rapids, Minn. V nedeljo 1. maja se je pripe-. Mike Uzelac iz Xasliwauk-a, ki Ijal z avtomobilom iz Chicage na jc bil obsojen v deportacijo, a pozneje iste oproščen, se še vedno nahaja v okrajni ječi ter mo- ra čakata porotne obravnave. Two Harbors, Minn. Sem je došel (prvi parnik z namenom, da se naloži na njega rudo. Ker pa je primanjkovalo pri delavcev, so lastniki kakor druga dva rojaka pa so za-^drugi pa v rudokopih. dobili manjše in večje poškodbe, da se razmere kolikor toliko v Smrt "Železne strele 99 obisk k rojakoma Franku Tarnše in Franku Puncer rojak Frank Velkovrh. Ko se je zvečer vračal s sto jo ženo in rojakoma Frankom Mavsar in Frankom Natgode nazaj v Chicago, je blizu. Wauke gana in Zion City ponesrečil. Iz javil je, da mu je nasproti prihajajoči avtomobil preveč posvetilJstaniških z reflektorjem, nakar je izgubil istega takoj 'pričeli nabirati de-v odri o avtomobila In kolidiraLSlavcev. Kakor se vidi iz tega, bo-Njegova soproga Elizabeta Velko-^do kmalu zaposleni vsi rudarji, vrh je bila na mestu mrtva, ou,in sicer eni pri nakladanju rude, Želimo, iz- Dne 5. maja ob 1. uri zjutraj je boljšajo tet- olajšajo rudarjem preminula >po dolgi bolezni jetiki, njih dolgo brezposelno trpljenje, ki je trajala leto in pol, gospicaj Mary Dobnik v najlepši starosti! Ely, Minn. 25 let. V zadnjih šestih tednih se Poročno dovoljenje sta dobila je nahajala v postelji. Umrla je Louis Janežič, 26 let, in Anna Mana domu na 1474 Llojxl St., od telič, 20 let, oba živeča na Ely. koder se je vršil pogreb v soboto Tukajšnji rudniki so pričeli na 7. maja na Soldiers Home poko- kladati rudo, katero bodo odpo-pališče. Pokojnica je bila rodom slali v plavže. Parne lotpate delu-iz Mozirja v Savinjski dolini na jejo noč in dan. da prej ko slej Štajerskem, kjer zapušča stariše, J naložijo velike kupe rude. brate in sestre, v Milwaukee pa teto in strica. Bila je članica društva Balkan SSPZ. Preminula je najmlajša hčerka Justina družini Gustav Hofer. Pokojna je bila stara 3 leta in 7 mesecev. Pogreb se je vršil na Mt. Olivet pokopališče s pogreTmikorn Errnencem. Za njo žalujejo stari-ši, bratje in sestre. Štorklja je vašo vala pri družini Frank Ferlič, 555 S. Pierce St., kjer je pustila dečka, in ipri družini Mike Cmelič, 198 — 30. St., kjer je pozabila hčerko. Poročno dovoljenje so dobili: Frank Ivančič, 4S3 Virginia St., 32 let, in Amalija Stifter, 22 let; M. Drvarič, 66 — 12. St., 29 let, in M. Dukič, 24 let; Steve Petek, 4012 Cl.vbourn St., 32 let, in Sophie Kovačevič, 24 let Med tulečimi in kričečimi divjaki, ki so obkrožili ter uničili od-d sledečimi odstavki: — Par tisočakov bi se ameriškim Slovencem nič ne poznalo, nam bi pa jako dobro prišlo. • - * Vrjamem, da prokleto dobro pride par tisočakov, samo trda je, jpredno jih človek zasluži. ♦ * . Če bi ljudje v starem karju ta-fco težko delali kot delajo Slovenci v Ameriki, bi jim ne prišlo na misel fehtariii trpina za trdo pri-služene groše. No, in če bi tako trdo delali, — kot se mora delati tukaj, bi jim sploh ne bilo treba fehtariti. aiwjnBliroattH&a Ustanovljena 1. 1898 ICatriL iMhurta Ink o r 00 r irana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. (Hani Predsednik: RUDOLF PERDAN, 033 K. I8OU1 Cleveland o. Podpredsednik: 1*01318 BALAKT, Boa. 1CXJ, Pearl Avenue, Ixtralu, o! Tajnik: JOSEPH PISHLExt, Ely, Mine. Blagajnik: GEO. L. BKOZI^H, Ely, Minn. Blagajnor(>čila iz Istre, ki postaja vetbio tužnejša. Rudniki pri Lahlnju preživljajo težko krizo. Kakor znano, so jih kateri je v »kodo italjauskemu zusodli Čl e lave i po zažigai delavko narodu in še posebej delavskim' zbornice v Trstu in jih drže zase-razredom, ter ki bi dala možnost j dene. Vse okoli je podminirano. za razvoj zdravemu političnemu Na rudniki!^ visi rdeča zastava, stremljenju, da se doseže izbolj- K rudnikom si ne upa nihče bl> šanje družbe. Po shodu se je raz- zu. Kksplozija bi bila prava kata-vil ob petju m klicih proti vladi strola. Doslej je trajala stavka, sprevod, ki ga je :pa policija ta- ^»j so pa delanrei sklenili, da koj vstavila in razpršila. j začno z delom brez nadzorstva Hif* I1»i»n»u>r telmikf»v. Sigimno bo škoda veli- Za zborovalno in volilno svobodo. ka- ol>l«sti kar ne upajo pričeti Xa občnem zboru političnega s P^redovanjem. Take razmere društva "Edinost" v Divači je Prma5a I,ali->a v ^imorje! oovoril dr. K. Podgornik iz Gori- , ce o bližnjih volitvah, izvajajoč.' . , -^slovenske ^rote da oblasti odklanjajo reklamacije so ,skah marsikje po zasede- a nem ozemlju. I mevno je. da so jo odklanjajo iskali tudi v Trstu- ^ *> svečano aretirali v Rojanu celo slovensko dinžbo, med katero se , j , __- , . - » je nahajal glavni urednik "Edi- svoboda zborovanja se krati .Tugo- . .. . jiost 1 , pa so odpeljali "sloven- za volitve, ker niso podane v Ijanskem jezi ku. X, jih pa naravnost reklamantom, ampak po tretjih osebah. Tudi slovanom. Ovira se nam tudi vpo-' . . , 1 j ™1 ske zanunike pred visoke ob- irled v volilne imenike. Zd.1 se, njici za pri volitvah. I>ati se je, da nam izročene d>plome ah sprice-' , ,.1, • , _ . ,.«.1« n - ♦ • n - - - 1 lv gozdnega požara. To je vala. Pn tej priliki je imel po- *__, * . . ~ ____,_____ _ , .. , . nvale \-redna naprava, kajti na ta način ne bo nikoli več zaznamo- zdravili govor sodnik Freeman, ki je govoril o amerikanrzmu in patri jot izmu. Značilno je, da je bilo ljudstvo navdušeno ter je močno aplavdiralo, ko so igrali komad, katerega je spisal rojak Godfrey Kuhel, ki se nahaja v Ameriki šele leto dni. J. Branovič pa je zabaval občinstvo s prepevanjem dalmatinskih pesmi, katerim je občinstvo burno aplavdiralo. Tsto- vati velikanske škode, katero napravijo gozdni požari, ker bodo farmerji imeli priliko se dobro in hitro organizirati napram ognju ter na svojih zemljiščih istega sami z lahkoto omejiti. Rudokopi, katere lastuje država, so pričeli z rappošiljanjem rude in nakladanjem iste na pami-ke. Stroški za mu fan je iz John-stowna v Chieago, bodo najbrž plačani iz sklada J. R. Z. (če ga je še kaj seveda). — tako je Ambračič pfel na pUj, WooT^'^f ' s svojimi komadi, katere je ljud-stvo istotako hvaležno prejelo. Gilbert, Minn. Ob priliki zaključit ve večerne šole so učenci napravili banket, kakor tudi neko ameriško igro, v kateri so nastopili tudi naši rojaki in rojakinje. Tako n. pr. sta bili v igri Julija Erčul in Katarina Ravnikar. Pri predstavi Slavij? pa so nastopili: dame Muhič, Lužar, Peternel in Zqpanc ter moški Adamnik, Potočnik, Zalo-kar. Blako, Knavs, Aiitončač, Pavlic in Žagar. — Čast dijakom, ka- če: Čira večja je slabost kake države, tem bolj se napenjajo zasebna.terj ^ v javnih prostorih upajo društva, da pokažejo svojo moč. Nittijeva slabost je po mnenju ene-ga dela Italjanov ustvarila fašizem. Giolittiju pa dela fašizem dragoceno uslujpo, da mu ni treba rabiti armade proti povzročevaleu sramujejo materinega jezika. — nemira. Državljanski! vojna se je na ta, način irpremenila v krvavo Čast gilbeptakd naselbini! pokazati s predstavitvijo naše mile domovine, kakor tudi se ne Tako bo napravljen korak bližje k jugoslovanski federativni republiki. Z denarjem J. R_ Z. se vozijo starokrajski zastopniki te organizacije k prestolonasledniku v av-dijenco. • a • V kratkem naj se začne pobirati fond za obnovitev J. R. Z. — Kakorhitro bo združenje obnovljeno, naj razpiše nadaljno kolek- to za milijondolarski sklad. * « * Prokleto so ga polomili. Tako polomili, da bi nihče ne kupil dvajsetdolarskega cekina, če bi Kock Springs, Wyo. Rojaku Ignacij Bosevičarju je ______________ pred nedavnim ušla njegova bolj- 'mu ga ponudili za petnajst dolar sa polovica. S seboj je odpeljala)jev. samo 81etno hčerko Slavko, do-' čim je možu pustila še 4 nedorast-le otroke. Potegnila jo je z nekim Jožefom Kaatelieem. Rojak Bose-vičar ponuja nagrado $10 onemu, ki mu javi njun naslov, ali pa oba javi oblastim. Pečlarji, lovite! Avella, Pa. Neznano kam je izginil 471etni rojak Lovrenc Guzel. Že par dni je govoril zmešano ter se je bati, da se mu je pripetilo kaj hudega. V^liVK^ikV^L.VV Vzemimo, da bi se za danes združile vse slovenske zveze in jednotei Rad bi vedel, koliko novih zve^ in jednot bi imeli čez leto in dan. • • • Učitelj je rekel fantu: — Tvo-jr. naloga je najslabsa. Bom že tvojemu očetu povedal. — Le povejte mu, gospod u- čitelj, saj jo je on naredil. • « • Pater Skaza so fajn gospod, — družbo . , , , , , . zopet enkrat salamensko blannra- bodo razne bande hotele prepre- , t . . .. , , , 4 .... „ v. 'a ter se je hila zagnala me«d ei- citi dost«>p na volišča. Zahtevamo . . T • „ . ■ . , sto navadno vsakdanjo odločno, da se 11am zag«>tovi zbo- , ^ _ . ' . ... f j t brez prevratnih tendenc, rovalna in volilna svoboda. Društvo "Edinost" mora dobiti pismena zagotovila v tem pogledu. Iz Istre. Iz vseh krajev poročajo o velikem zanimanju za volitve. Ljud- stvo čuti povsodi. da treba iti vo- besede: lit, vsi morajo na volišče. "kerjvsi oni Kaj nas briga! Xeki ugleden trgovski strokovnjak je napisal naslednje pametne : -t.. -' 1 liiifami ......'* V teku času se morajo t trgovci, kateri s svojimi moramo pokazati, da smo tu mi'trgovskimi metodami škodujejo doma in ne Italjani". Navdušenje drugim, podvreči postavi popla-za volitve je veliko, ali reklama-pila ter vzeti grenko za sladko cijskega postopanja ni bilo mogo-j_ ta postava ne pozna nobenih če izvesti, kakor je bilo želeti, ker izjem". To je velika resnica. Mi je bil rok za reklamacije namerna «mo to vedno vedeli in vsledtega tako kratek. Ni dvoma, da je iz- Um o se samo režali ter govorili puščenih iz volilnih imenikov o- "kaj nas briga" če so se zadnjih gromno število ju gosi o venski h vo- trideset let vsiljevala z velikim lilcev. Fašisti pa se pripravljajo, ropotom in kričanjem javnosti da preprečijo kar le mogoče na j-j''Kronska". "Diamantna" in večjemu številu Jugoslovanov drugače krščena grenka vina. Mi vemo, da bodo "krone" padle ter da se bodo "diamanti" izkazali kot nepristni. Naš izdelek. Tri ner.ievo Grenko Vino bo kmalo obhajal svojo tridesetletnico ter bo doživel še več obletnic, či zapustiti. Ko ta odide, vstavi se pred ženo in reče porogljivo: "Kdo pa ti verjame, Rebeka. ako trdiš, da David ue laže? Da ti ga. le živali, ki so bile skrite med nji- je z zaničevalmmi po-| Frederick Cornell iz Johannes- mi. gledi poslešala ta pogovor. Nato burga, Anglež, ki je prospektiral.! Če bo našla londonska ekspedi-. . pa reče z bridko porogljivostjo: tao je iskal kovine celih dvajset'cija poročilo kot utemeljeno ter Dementl taJne francosko - angleš- " Kakor vidim, snubi se moj de- let v angleški Južni Afriki, jam-jse lahko polastila trupla te živali nar, ne moja osefoa. Ako je vama či za naslednje izvajanja. Tudi-ki je razširjal i tak strah, bo zna-prav, odstopim vam polovico svo- londonski Times je objavil njego-jnost s tem veliko pridobila, kajti jega premoženja, samo da mi pu- vo poročilo in londonski muzej za;na razpolago ne bo le okostje zi- odvrne « trepetajočim glasom:'stite s^0«*0-" {praktično geologijo je sestavil ek- "Bom. uam na ljubo "__Tihota nastane v sobi. Soproga špedicijo, ki ?.»o odpotovala v Kap "Ali naj ukažem juho prLnesti'si v zatdrc«i menjata poglede. — sko kolonijo ter vprizorila lov na na mizo, teta?" pojiraša vstopivši .Znal° ** ie Karpelesovki, da ji je zver v močvirjih Orange reke, v - - - - ponudba po godu, njenemu so- katerih se baje skriva. progru pa ne. A k sreči se vrata I Bilo je v septembru leta 1919, odpro, in Samuel vstopi. ko je dobil pisec tega članka od "Ali je res, oče, da moram jutri nekega svojega sorodnika v Lon- ke pogodbe. Iz Haaga poročajo, da angleška vlada dementira nemške vesti o tajnem franeoiko - angleškem dogovoru, po katerem naj bi imela Severova zdravila vzUrzujejo zdravje v družinah. I Ozdravite j s svoje živce. pf Kadar počutite, da ste utrujeni, zlo- S J vpljni, nervozni, ako se lahko razje- ™ « zite, ako vas vznemirja Sum in ro- ■ ■ pot, nemorete storiti boljega, kakor M - če vzamete SEVERAL NERVOTON i H 1 i "Na Saluela še čakamo, ki na - . , , . . i • i * i vsak čas pride", odgovori Karpe.'2aPet odpotovati, kaikor mi je donu pismo, v katerem se je gla les namesto svoie Tm* knjigovodja zdaj-le povedal!" da je nem Cornell iz Jolian Samuel neprijetno iz--burga poslal nekemu članu - mnml predno jo umrl. Skrajna za-■ 4,T>I , - , . -.-.jp,, 1 Aldwich klub:* pismo, v katerem jo: Bleda s,, ljuba Arabela. Ali,nei!aC^n- mu je naznanjai, da ^ prebivaJci te zob še vedno muči*" Kes» ,es ' prizmi starec. in ■•> •» * . ± 'izostal bo«; kakor sem izračunil. Richtersveld okraja strasno raz- vali, temveč tudi koža te živali, o kateri se je domnevalo, da je že Francija akcijsko svobodo na-davno izumrla. pram Nemčiji. Bistveni del angle- ške politike tg popolna sloga s Francijo in zato ne more biti govora o kaki pogodbi, ki bi škodovala franeoskii^ interesom v Rusiji in Mali Aziji. Živega so pokopali 'dva to. meseca. Opravila zahtevajo radi neke velikanske ži .vali, ki baje plava po brzinah O- J Samuel ga začuden pogleduje. fa"ke [eke ter je tako velika, da Skilave oči starca Karpelesa pa lahko trga najvišje veje dreves so se obračale na vse strani. Sa-0A Malenkost", odgovori mrzlo deklica, vzame neko knjigo in gleda vanjo. "Ah, Arabela", začne sedaj Karpelesovka z do-brikavim gJa-1 som, a pazua se ji, da ji ne priha-| ja iz srca.-"Tvoja ponižnost pre-l . . sega vse meje. Kako si se danesln*in- w . zopet pripro«5to oblekla! Moje hi-|slu^a. ^r?ze z. Jeddl' šinje so vse bolj naLišpane od te-U, easa Je tlh-°.iP° ^"-jjemu prijatelju v Aldwich klubu be. Ljubka, na zunanjost ne «n*lCu3e ^ Sa,1U> r0p0t ^roiailkov, no-člove k nikdar pozabiti. Ln ti, svojim velikim premoženjem, Nesrečnež se je skoraj dva dni rj umrl. Sk nikmost oblasti. muel ga razume in se takoj po-Nato se vsedejo k mizi, in V februarju leta 1920 sem dobil od svojega sorodnika nadaljno in formacijo glede te čudne zveri. Cornell je baje zopet poslal svo- je on na "Slovenski Narod" piše: Poročajo nam o temle neverjetnem dogodku r Pri Sv. Petru na Medvedovem selu blizu Rogaške Slatine so pred tedni na pondeljek pokopali 801e1 nega užitkarja — Čorbeka. Položili so ga v jamo in površno zagrebli. Ko so opoldne šli učenci iz šole mimo pokopališča, so slišali iz jame milo ječanje in stokanje. Obvestili so o tem župana, učitelja in župnika. Ljudje na zunanjost ne sme'V"J\ ~ "" pismo ter dostavil, da g.zev in vilic Samuel in Arabela se la&tne ^ videl te„a brontozavra.!od blizu in daleč so drli na poko- ti komaj dotlkat^ doeim Jlh Isto je tudi -poročil enemu izmed |pališče in poslušali ječanje, ki je skopariš in se oblačiš kakor Kar*>eIes z največjim tekom po-|kliStosov londonskega muzeja za dekla." .uživa. Karpelesovka pa opazuje praktično geologijo. V družbi do- • Zato pa bo moj bodoči soprogi*sak predno ga nese k n^inov je ležal številne ure v za- tem večji zapravljive«", odgovori ustom* in neprestano nad sedi sredi močvirij reke Orange, Arabela zbadljivo in zapre knji-|kuharieo' ki ni ba^e ^^ P0 11 Jle" n? neki oddaljeni točki, kakih sto go. "Sicer pa ne vem. teta kaj,nein okusu napravila. 'milj od izliva ter bil končno na- vidite nedostojnega na moji oble-i "Zakaj ste tako tUli> otroci grajen s pogledom na žival, ki je ki. Ali sem morda umazana? AliJ1?" za^ne Karpeles in povzročila tako razburjenje med pa raztrgana, ali kaj?" idrgne pod mizo ob sinovo nogo v Hotentoti. ne daj, Arabela tako hu-lznamenje' naj kaj Sovot'1' "S^Jl ~ Orange reka je na točki, — do nise/t menila Tvarina tvoje lie 1)0 večna, temveč le za- kjer je čakal, izvanredno hitro te- obleke je fina in dragocena, samo^3'" lko^a- Nol?e? ne ob~ kroj je preveč pripro^t - in neko- Samuel P^eda zmožen najprej stati v njej. Cornell pravi, da je liko nališpana bi morala oblekakm' kakor da 56 ho^'e s tem po-naenkrat čul, kako je žival pri- tudi biti", izgovarja se Karpele- gledom ohrabrit^ Potem pa se plavala po re.i navzgor in sicer st;vka ozre na Arabelo in reče naposled proti toku, ks.terega bi ne mogel , .. . bojazljivo: Izmagati noben hipopotamus. — v i veste, teta, da ljubim jaz J J 7 - , f , - - od nekdaj priprlo«, kakor lju- "A'1 res. Arabela! SmemJi u- 2>"l n, bila podobna nobeni .z-bite vi Jl£>an«t \ odvrne Ara- ko se povenem, iz- kar „h z.v sedaj. _ bela porogljivo. Karpelesovka se premaguje po teh besedah in reče prijazno: polni že dolgo gojena želja, da te'Vrat se dvigal in padal v votli bom smel imenovati srvojo?" Iieseda je bila izrečena. Samuel obmolkne ter čaka skoro brez sa z nekim "Vem, da ljubiš čednost, Arabela, in spoštujem tvojo prijaznost Menila sem samo, da bi se ___ ko je Samuel doma, njemu na reM,o povem", iiadaljuje w«ieje,'^ubo «^asotila. Ženim j ttHl, uiem prt^egajo njegove "b.mdujejo svoje neveste",!^ sedetj ter uJro' laži. TI si ga v svoji prenapeti lju- kon« uje karpelesovka l»Hzni p«i|>4>luoma pokvarila, Rebe-ka. Samuel mi je ljubši. Se danes sem se propričal, da se je iz Hamburga mnogo boljši .povrnil, kakor pa je tja AeL In dasi imam jaz za seboj marsikaj, kar bi rad, da bi sf ne bilo nikdar zgodilo, veoeii me vendar vedeti, da bi bili moji otroci boljši od mene. Da pa ko* deblo velikega drevesa in na vrhu je čepeia majhna glava, a majhna le v primeri z ostalim te- prihajalo iz groba, -a nihče ni hotel živopokopanega siromaka izkopati, češ, da že "trpi v vicali" in da se ga zaradi tega ne sme rešiti iz jame. Župan ni ničesar u-krenil, župnik pa se je baje izgovarjal na oglednika mrličev, ki je napisal mrtvaški list in katerega dolžnost je, da stori, kar se mu zdi potrebno. Siromak pa je kli-' cal na pomoč in ječal ves pondeljek in torek in šele po 30urnih neizmernih mukah končno utihnil . . . Beležimo ta dogodek, ki se nar zdi skoraj neverjeten, da ga preiščejo poklicane oblasti. Ali si je mogoče misliti takšno surovost ali praznovernost, da ljudje noče-j* pomagati iivopokopanemu človeku ? * pe na odgovor. Karpelesovka 2a-lle*°ra: Cornel! trdi"da je ta žival t ... „ tcutovito pociobna prazgodovin- prisiljenim glasom. Mož jo pomenljivo pogleda, kakor da se ji hoče zahvaliti, da je enkrat odločno besedo izustila. "Nisem še njegova nevesta", odgovori Arabela mračno in po-s-tane nekoliko bleda. "Kar še ni, pa bo, hčerka moja", zakl iče Kanpeles ves ljubez- ."jčne nekoliko hitreje jesti; Kar 2 peles pa ne more več od samega , veselja, da je sin vendar enkrat mir- gleda na uro pravlja si lasuljo, natoči vina ter zre z nepopisljivo mehkobo na A-rabelo. Toda Arabela molči ter lupi hruško mirno naprej. Kanpeles pa vzdigne naposled kozarec vina, vstane in reče: "ALi smem čestitati novima zaročencema?" ** Arabela", za kliče Samuel že semu brontozavru in da bi bilo treba nekaj storiti, da se jo ujame ter ohrani za znanost. KAKO SO PREGNALI KAR0LYJA IZ ITALIJE OPOMIN. Tiste rojake tam v Forest City. Pa., prosim, da mi vrnejo, kar so dolžni, v najkrajšem času. če ne. jih napišem s polnim imenom. Naj pošljejo na naslov: Frank Jerin. 1367 E. 53. St.. Cleveland, Ohio. (14-16—5) Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Peno Ave. Pittsburgh, Pa. Dr. Koler ]• naj-■tarejil slovenski sdravnfk SpecJ«.-llat v PJttBburrbu. kl lma 24-letno prakso v »dravJJe-nju THk molkih bolunL SsjitraplJ«nJe krvi sdravt s ffla-•ovltrai »O«, kl j« lstimel Ar. pro«. Erllch. Č"e Imate mosolj« sil mehur-6ks »k> telesu, v srtu, lspadanje las. boledne v koeteh. prldlto ln lsCtotU vam bon kri. Ne Čakajte, ker ta bo-f«en naleze. Vse molke bolesnl sdrevim po o-krajlanl metodi. Kakor hitro opaxlte a vam prenehaj« sir&vje, ne čakajte. temveC pridite ln ju vam gm bom sopet povrnil. Hyroeolo ali vodno kilo ozdravim r SC. urah in dcer brez operacije. Boiezn! mehurja, kl povzročajo bo- lečlne v križu ln hrbtu ln vfailh tndl pri puščanja vod«, oseravim c goto-veetjo. Revmatlsem, trganje, bolečine o-tekllne srbečice, Skrofle ln druge kolu« bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi. ozdravim v kratkem času fa nI potrebno letal. Nekateri drugi zdravniki rabijo tolmač«. da vas razumejo. Jas snam ie is starega kraja, zato vas lalje cdravlm. ker vas razumen slovenski. Uradne ure: ob delavnikih od I. do I. nh ivl I Ao t P (Severov Nervoton) pravilno zdra.- B m vilo in tonika. Namenjen je za take ^ ™ slučaje. Umiri ter ublaži živce, pav- ™ ■ iroci «oanje, ki osvežuje in pojača ^ g vaš živčni sistem. Cer.a $1.25. = Dobite ga pri vašem lekarju, Vpra- B ■ sajte za Severove^a. Ne jemljite i* = drugega. W.-F, SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Iščem svojega brata FRANKA STIB1L, rodom iz Ustja j»ri Ajdovščini na Primorskem. Pred 10. leti se je nahajal v Bandolf, Missouri. Najlepše prosim brate Jugoslovane, če je komu kaj znanega o njem, ali je živ ali mrtev, naj mi blagovoli naznaniti, do groba mu bom Hvaležna; če pa sam čita ta oglas, naj se mi javi, ker imam zanj mnogo novic iz domovine. — Miss Christine Stibil. c o John Sku-rich, Box 5G2. AVatsonville, Cal. Rad bi vedel, kje sta moja rojaka VALENTIN T*RP»ANČ1Č in FRANK RTTAR. doma iz Volč pri Tolminu. Delata v gozdih največ okoli Norwich, Pa. Prosim rojake drvarje, ako kateri ve. kje se nahajata, da ju opozori na ta oglas, da se mi javita. Prišel sem iz starega kraja i/ Volč št. 18 in jima imam nekaj važnega sporočiti. — Ivan Gaberšček, 1819 E. 33. Street. Lorain, Ohio. (14-16—,")) SLOVENKA DOBI SLUŽBO pri slovenski družini, mož, žena in dva otroka od 10 do 15 let stara. Dober dom. Vprašajte pri: V. J. Kubelka, 550 \Y. 145. St., New York City. (13-14—5) Toda ne živo. kajti porušila bi Predno so ga izgnali, je bil par sleherni zoologieni vrt. Vsa ta korespondenca me je na- dni zaprt. Pobrali so mu veliko denarja in blaga. . i .... - ne volj en, ker ga draži njeno mol- Davtal ne bo bolj«, to že lahkojniv in ji potrka na ramo. "Dajčanje, 4tali nočeš kpolniti moje in danes r gotovostjo trdim. — Kar pa /ad«*va tvoj s»rd na Arabelo, povem ti, da »e premagal ješ, ako noče« in celi rodbini škodo- vati. Poglej ta papir", nadaljuje vznemirjen, vzeium iz lurtaiee pb»-mo. "Vsi smo danes berači, ako nam ne pomaga ArabeLin denar. Pa š«* uekajpristavi mirneje in vtakne pismo v listnico. "Ravno sem ti hirtel povedati da mi dane« pomagaš s avojo zgtJVornoKtjo, da *** danes» Arabela zaroči s Samuelom. On mora jutri namesto inen«* po opravkih odpotovati. Mogoče, da ga dva meseca ne bo nazaj. Za naše upuike o naslonjaču in da se menjajo barve na njenem licu. "N vem ti druge pomoči. Sicer pa", nadaljuje, ko je zopet enkrat ob hodil sobo, "trdi, kar hočeš, ali boljše nweste od Arabele vendar iti za Samuela." **Da, da, ko bi ona ne bila — ko bi ona ne bila —" toguje x neko groco Karpelesovka, a stavka ne konča. 4'O, ti usmiljeni Bog" vzdihne potem, oči kvišku vadšg-niviSi, "da ne veš otroke, najstarejši 115 in najmlajši let star. K»-r bi jih rad redno v šolo pošiljal, .rato iAčem j pošteno, dobrosrčno žensko v svr- ho ženit ve, najsibo dekle ali vdova v starosti od 27 do let. Katero vest*li ta ponudba, naj mi piše. — Joe Slovenie, ii. R. S, Box 158' -'». Pittsburg. Kansas. ca. In tebi, Rebeka, tebi ne preti i več revščina; naša hiša stoji zopet na trdni podlagi." Karpelesovka prikimava, .Od 200 knjig jih je našel samo 6. I Na k ves t uri je zaman izprašcval. •zakaj da ga izženejo. Hotel je br-ne zojaviti Giolitiju, pa mu ni bilo more prav deliti moževeiga vese-[dovoijeno ^ policije mn je re-Ija. Samuel pa se obnaša, kakor kel na kratko. _ vi ste stanovali da ni cul očetovih besed, ter zre- higi nekega soeijalista, VI ste ------, —— - . ----— -— ~ j* ™ i • kupčiji ima denar veljavo, samoel, Arabela pa »pusti takoj sobo.J čemerno predse. jLDslje prihodnjič.) [čitali socijalistične knjige, javno I mnenje vaa obdoliuje, da rte vi I Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO Jadranske Banke m vseh njenih podružnic. Jugoslavija: Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana; Maribor, MetkoviČ, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. Italija : Trst, Opatija, Zadar. Nemška Avstrija: Dunaj. Izvršuje liitro in poceni denarna izplačila v Ju-slaviji, Italiji in Nemški Avstriji. Izdaja čeke v kronali, lirali in dolarjih plačljive na vrpoglecL pri Jadranski banki v vseh njenih podružnicah. Prodaja parobrodne in železniške vožne listke na vse kraje in sa vse črte. Izstavlja tudi čeke plačljive v efektivnem zlatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali angleških šterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanredno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za one, ki se bodo posluževali naše banke. Slovenci, prijatelji in poznavalci naše banke so vljudno naprošati, da opozorijo na ta naš oglas svoje znance iz Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške ia Črnogore. FRANK SAKSER STATE BANK FRANK SAKSER, predsednik. I GLAS NARODA, 14. MAJA 1921 309 (Nadaljevanje.) — Za vraga, — je mrmral ča&tnik. — Na srečo vem, da se temu dečku ni treba več dosti bati, kajti drugače bi mi ta prizor zlomil srce. Častnik je spremil Claire do vrat a se nato vrnil k Canollesu, ki je bil omahnil ves razburjen, na stol. — Ni zadosti biti srečen, treba je imeti tudi sočutje. Vaš sosed, vaš nesrečni tovariš, oni, ki bo umrl, je sam. Nikdo ga ne tolaži in on bi vas rad videl. Na svojo odgovornost sem privolil v to prošnjo. Seveda morate privoliti tudi vi. — Gotovo privolim. — je vzkliknil Canolles. — Jaz ga sicer ne poznam, a ua pričakujem z odprtimi rokami. — On pa vas najbrž pozna. — Ali ve, kaj ga, čaka? Ne, vsaj mislim, da ne. Vi razumete, da ga je treba obdržati v nevednosti do zadnjega ... — O, bodite brez skrbi. — Cujte torej. Ura bije enajst. Jaz se vračam ua svoje mesto. Od enajstih naprej so ječarji edini gospodarji v notranjosti ječe. Visi ječar je obveščen. On ve, da se bo nahajal vaš sosed pri vas ter iid bo odvedel ob določenem času nazaj v eelieo. C'e jetnik ničesar ne ve, potem mu tudi ne sporočite ničesar. t'e pa ve kaj, potem mu rceite, da ga mi vojaki obžalujemo iz dna svojega srca, kajti umreti ni nič, a biti obešen, to je dvojna smrt. — ALi je torej gotovo, da mora umreti? — Pretrpeti mora isto smrt kot Riclion. To so popolne represa-lije. Midva pa klepetava, dočim čaka on nestrpno. — Le pojdite ponj, gospod, in verujte mi, da sem vam hvaležen za vse, kar ste storili zume. Častnik je odšel, odprl vrata sosednje celice in Cauvignac je vstopil v sobo Canollesa, sicer nekoliko bled, a visoko vzravnan ter ponosen. Častnik je napravi) Canollesu zadnje poslovilno znamenje, se pomilovalno ozrl v Cauvignaca, šel ven ter odvedel svoje vojake, kojih koraki so odmevali od kamenitih tal. Kmalu je pričel ječar s svojim obhodom, kajti čuti je bilo rožljanje ključev. Cauvignac ni bil prav nič pobit, kajti v tem človeku je prevladovalo nepremagljivo zaupanje v samega sebe in svojo srečo. Pod mirno zunanjostjo pa se je vendar skrivala bolest, ki je razjedala njegovo srce. Skeptična duša. ki je vedno dvomila o vsaki drugi stvari, je pričela sedaj dvomiti o sami sebi... Izza smrti Richona ni Cauvignac ničesar več jedel in tudi spati ni moirel. Ko je stopil v sobo Cauollesa, je sledeč svoji običajni previdnosti čakal, dokler se častnik ni odstranil, nakar je šel proti Canollesu ter mu ljubeznivo stisnil roko. Kljub resnosti položaja se ni mogel Cauvignac vzdržati smehljaja, ko je zapazil pred seboj lepega kavalirja, .<•• katerim se je bil rn dvakrat sestal vspričo tako izvanrednih okoliščin. Tudi Canolles je spoznal v Canvignacu človeka, s katerim se je bi! že dvakrat sestal in ker je bilo to srečanje ugodno zanj, je še bolj pomiloval moža, katerega je čakal tako strašen konec. Vhled tega ga je sprejel z največjo dobrohotnostjo. — No, irospod baron, — je rekel Cauvignac, — kaj pravite k 1 oložaju, v katerem se nahajava? Meni se vse dozdeva, da je ta položaj kočljivega značaja. H —Da, tukaj sva jetnika in Bog ve, kedaj bova zapustila to ječo, — je odvrnil Canolles, ki je skušal biti miren, da z upanjem nekoliko olajša zadnje ure svojega tovariša. — Kedaj bomo zapustili ta prostor! — je rekel Cauvignac. — Bog daj. da ne tako kmalu. Skozi svoje okno sem videl radovedno množico bežati in hiteti proti nekemu kraju, ki mora biti po mojem mnenju esplauada. Ali poznate esplanado, moj dragi baron, in veste, za kaj služI f — Mislim, da pretiravate najin položaj. Res je, da je vrel narod pi-oti esplanadi, a najbrž, da prisostvuje kakemu vojaškemu kaznovanju. Cirdo bi bilo, če bi morala midva trpeti /.i smrt Richona. Niti eden, niti dmgi ni kriv npegove smrti... , Cauvignac se je stresel ter uprl v Canollesa pogled, ki je kazal sočutje. — Ila. — si je mislil, — zopet eden, ki se moti plede svojepra po 1-zaja. Jaz mu moram povedati, kako stopi stvar. Zakaj pustiti ga v lepih nadah, ko bo vendar udarec potem strašnejši? Ko je dolfo časo pozorno motril Canollesa, sa je prijel za obe roki ter rekel: — Moj dragi gospod, zahtevati hočeva par steklenic dobrega vina iz Branne. Jaz bi ga lahko pil ,kolikor bi ga hotel, če bi ostal dalj časa poverner in celo priznavam, da me je moja požresnost pri-\edla do tega, da sem se potezal za to mesto. Bog me je sedaj kaznoval za to požreanost. — Popolnoma všeč mi je, — je odvrnil Canolles, ki je potrkal na vrata. Nikdo se ni oglasil. Potrkal je zopet in trenutek pozneje se je približal otrok, ki t* je igral na hodniku. — Kaj hočete t — je vprašal otrok. — Vina, — je rekel Canolles. — Tvoj oče naj prinese dve steklenici vina. Otrok se je odstranil, a se kmalu vrnil ter rekel: — Oče govori v tem trenutku z nekim gospodom, a bo takoj prišel k vam. — Oprosti, — je rekel Cauvignac, — ali mi dovoliš par vpra-fiaojf A y — Le vprašajte. — Prijatelj moj, — je nadaljeval Canvigac fladko, — s katerim goepodom pa govori tvoj oče T — Z velikim gospodom. — Ta otrok je dražesten, — je rekel Cauvignac. — Čakajte in marsikaj lahko izveva. — Kako pa je oblečen ta gospod f — Popolnoma Črno. — Za vraga, ali čujetet Popolnoma črno. In kako imenujejo tega velikega črno oblečenega gospoda? — Imenujejo ga gospod Lavie. • — Aha, — je rekel Cauvignac, — odvetnik kralja. Mislim, da nama ni treba pričakovati ničesar slabega od njega. Porabiva to priliko Ur govoriva tudi midva. _ ____ _ . z_ Potisnil je denar skozi vrata spodaj ter rekel; —Vzemi to, prijatelj moj, da si lahko kupiš igrače... Povsod je treba imeti prijatelje, — je dostavil Cauvignac, ko je vstal. — No, gospod, — je rekel Canolles, — vi ste rekli... — D, da, — jaz sem rekel, da se mi zdite v veliki zmoti glede usode, ki naju čaka, kadar stopiva iz ječe. Vi govorite o esplanadi, | vojaški kazni in tujcih. Meni se pa zdi, da je govor o naju in da gre za naj boljšega, — Pojdite vendar! — Vi vidite stvari v lepši luči kot jaz. Ali veste, kdo sem pravzaprav jaz, gospod moj: — To je čudno vprašanje. Vi ste kapitan Cauvignae, governer iz Branne, se mi zdi. — Da, za trenutek. Jaz pa nisem imel vedno tega imena. Pogosto sem izpremenil svoje ime ter si nadel razne časti. Tako sem se tiaprimer nekega dne imenoval baron de Canolles prav tako kot vi. Canolles se je presenečen ozrl v Cauvignaca. — Da, — je nadaljeval slednji, — jaz razumem. — Kaj ne, vi vprašale, če sem norec. Pomirite se, jaz sem v polni posesti vseh svojih duševnih zmožnosti ter nisem bil še nikoli tako zdrave pameti. — Torej pojasnite. — Nobena stvar ni lažja. Gospod vojvodu de Epernon... Kaj ne, vi poznate gospoda vojvodo? — Po imenu, a videl ga nisem še nikdar. — To je bila moja sreča. Ko sem našel gospoda vojvodo nekega dne pri neki dami, kjer so vas, kot sem dobro vedel radi trpeli, sem bil tako prost, da sem si izposodil vaše ime. — Kaj hočete reči s tem, gospod moj ? — Že dobro, že dobro. Ali hočete gnati svoj egoizem tako daleč, da ste ljubosumni na žensko v trenutku, ko se hočete poročiti z neko drugo i In tudi če bi bil, kar je pač v človeški naravi, ki je oči-vidno zelo nizka životinja, mi boste vendar takoj oprostili... Preveč tesno sem zvezan z vami, da bi se mogla kregati. — Jaz ne razumem nobene besede tega, kar pravite, gospod moj. — Jaz pravim, da imam pravico, da postopate z menoj kot z bratom ali vsaj kot svakom. — Vi govorite v ugankah ter ne razumem prav nič več kot preje. (Dalje prihodnič.) Tatinski JM&imHUI $ t KRETANJE PARNIKOV KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLU JEJO IZ NEW YORE A. DELNICE JUGOSLOVANSKE BANKE D. D. v Zagrebu (preje ZEMAUSKA BANKA.) Avtorizlran kapital: K200,000,000.00 Popolnoma vplačan kapital: K100.000,000.00. Rezerva: K98.000.000.00 Glavni urad v Zagrebu. 10 podružnic v Jugoslaviji. 1 v New Yorku. LASTUJE OZIROMA FINANCIRA 3t TOVARN IN OBRTNIŠKIH PODJETIJ V JUGOSLAVIJI. Cene po pravem kurzu Zaorebike borze, a ne na špekulacije In na nevednost. Kdor želi vložiti svoje prihranke v delnice Jugoslovanske Banke D. D.. ki je z a tirom na. vplačaa tn rezervni kapital ena največjih, a z ozirom na in-dustrijalno podjetnost najnaprednejša banka v Jugoslaviji ter tako osifeu-rati avoj dalež pri razvoju in dobičku tega velikega ban kovnega, podjetja, naj aa blagovoli obrniti na: S. KUCICH, Broker 70 Cortlandt St., New York DOCTOR LOREWZ ■DINI SLOVENSKO OOVORBČI ZDRAVNIK ftPBOIJALtBT MOftKIKBOLSZNI €44 Penn Ave Pittsburgh, pa. Moja Jtroks Js sdravljonjs akutnik in kroaiinik kolesni Jas mm is idrnin nad 28 let Ur imam .skninja ▼ wh bolssnik in M ■nam slovensko, sato vas morsat popolnoma raaumeti in sposna tl vaio bslsssn, da tss ozdravim in vnism mo8 in adravja. Sko* si 28 1st mb pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju mdW bolezni. Zato tee morete popolnoma pa Je, da vas popolnoma eptevim. «e iimpreje. Dr. LORENZ Ave. PITTSBURGH, Italijanski delegati za sklepanje trgovinske pogodbe so dospeli aprila meseca v Bel grad. Na kolodvora jih je sprejel dr. Milan Todorovič kot odposlanec ministrstva za trgovino in industrijo. Načelnik italijanske delegacije g. Lucioli je načelnik trgovskega oddelka v laškem trgovinskem mi nistrstvu. ••• Naše razmerje z Italijo je znano. Najboljše ni. — Vsaj v srcih ne, kako je na papirju, to je druga stvar. Z Italijo ir.ia naša država sklenjenih baje že več političnih pogodb. Ker živimo v demokratski državi, ljudstvo seveda za take tajne pogodbe ne sme vedeti. — Sedaj bomo dobili z Italijo še trgovsko pogodbo, ki bo brez dvoma skLenjena več ali manj na korist Italije. To nam dokazuje že kurz lire, ki neprestano raste. Državniki bodo sicer rekli, da je pogodba sklenjena tudi na našo korist, toda to so stvari, katerim se lahko verjame ali pa tudi ne Če hočemo vrednosti kake pogodbe pravilno presoditi, se mo ramo vprašati: Kaj daje meni pogodba in kaj nasprotni stranki? Kaj hoče nasprotnik doseči in zakaj ? Za katerega je pogodba važnejša, ali za mene ali za nasprotnika? Pogrlejmo najprej na Italijo. — Italija je revna dežela. Ima pa številno prebivalstvo, ki hoče kru ha in zaslužka. Svojih gladnih množic Italija ne more preživeta s svojim velekapitalistfSnlm siste^ mom na kmetih, ampak jih mora pošiljati ali v tujino, ali pa jih mora zaposliti v industriji. Za industrijo je dvojno potreb no: treba je imeti doma polefr delovnih moči tudi snovrine in pa odjemalce za blago. Italija nima doma ne surovin ne odjemalcev oboje išče pri nas. To je ravno tista važna točka zaradi katere trgovska pogodba z Italijo ne sme in ne more intere sirati le meščanskih krogov, am pak tudi industrijalno delavstvo v prvi vrsti v Sloveniji, ki bo zelo prizadeta, če izpade trgovska pogodba z Italijo popolnoma v smislu italijanske politike. Italijanska gospodarska politi ka stremi za tem, da dobi iz naše države kolikor mogoče po ceni suroviife. Zato bo tem cena rasla ker bo veliko povpraševanje po njih. Transport je tudi po ceni. ker se \rši večinoma po morju Laški delavci delajo tudi ceno zato bo konkurenca laškega indu-strijalnega blagr silno pritiskala na ceno naših industrijskih proizvodov in s tem tudi na plače naših delavcev, če ne bo vlada za varovala naše industrije umetno To bo pa težko storila, če bo pogodba sklenjena nepremišljeno CALABRIA 17 maia — Trat POCAHONTAS 19. maia — Genoa FINLAND 21 mala — Cherbourg LA SAVOIE SI maja — Havre ARGENTINA 24 mala — Trat AQUITANIA 24 maja — Cherbouro ZEELAND M mala — Cherbourg AQUITANIA 28 mala — Cherbouro LA LORRAINE 28 maja — Havre PRES. WILSON 28. maja — Trst REGI. d» ITALIA28 maia — Genoa ZEELAND 1 luni. — Cherbourg ADRIATIC 1 luni. Cherbouro P. MATOIKA 2. Junija — Genoa OLYMPIC 4 Junl. — Cherbouro FINLAND 4 luni. — Cherbouro PESARO 4 luni. — Genoa PANNONIA 4. Juniia — Trst LAFAYETTE 4 luni. — Havre ROUSILLON 7 luni. — Havre LA TOURAINE 7 Iunlla — Havre MAURETANIA 9 Junl. — Cherbout j SAXONIA .9 luni. — Cherbouro FRANCE 9 iunl. — Havre LAPLAND 11 Junl. — Cherbouro BELVEDERE 11 Junl. — Tret AQUITANIA 14 lun. — Cherbouro CANOPIC 17 Junija — Genoa KROONLAND 18 Junl. — Havre Slede asa za vat IMM la «aa <111a 1 —- -1 CENIK KNJIG katere se dobi pri Slovenic Publishing Co. 82 CordandtSt New York ,65 »35 .60 A0 Pontine Hitri računar Nemški abeednik Nemško-angleški tolmač Pravilo dostojnosti Slovensko-angleiki slovar, trdo v platno vesta USO Slo vensko-nemški slovar (Janežič Bsrtol) 4.00 81o vensko-n rmiti slovarček un Zabavne ix ma§ drogi jcnijfe. Amerika In Amsrikan- ci 5*00 Knjiga sa lahkomiseln« ljudi, spisal 1. Cankar 1.75 Pet tednov v zrakoplovu 2.00 DoU s oroftjem JO Zbrani spiai Jako* Aleievee Kako sem se jas likaL Prvi del Drugi del Tretji del lonbljamke slika. No v Amerik^ del SJS ffledallika Igra, Bevfek Andrajiak LA SAVOIE 18 iunl. — Havre ROCHAMBEAU 18 junl. — Havre AMERICA 22 Iunl. — Cherbouro FINLAND 25 Junl. Cherbourg COLUMBIA 28 lun. — Trat BERENGARIA 30 lun. _ Cherbourg POCAHONTAS 30 iunl. — Genoa LAFAYETTE 2 lull. — Havre ZEELAND 2 iul. __ Cherbourg AQUITANIA 5 Jul. — Cherbouro LA LORRAINE 6 Jull. — Havre ADRIATIC 6 lull. — Cherbourg FRANCE 7 lull. — Havre PRES. WILSON 9 Julija — Trzt CRETIC 12 Jull. — Genoa MAURETANIA 14 Iul. — Cherbourg LA SAVOIE 14 jull. — Havre P. MATOIKA 14 lull. — Genoa LAPLAND 16 lull. — Cherbourg ARGENTINA 21 l-l.ls — Trst SAXONIA 21 Jul. — Cherboura AMERICA 23 lull. — Cherbourg ROCHAMBEAU 23 lull. — Havre PARIS 27 jull. — Havro KRCONLAND 28 lull. — Cherbourg FINLAND 30 jull. — wherboura WASHINGTON 30 lull. — Cherbcurq BELVEDERE 11 auo. — Trat »■a miMJunllt. obrnit« m n* tvrrffca. FRANK SmKSSR STATE BANK U Cortlandt SL. Now York Rad bi izvedel za svojega brata JERNEJA TAVČAR, podoma-če Župnikarjev, doma iz Gorenje Dobrave nad Škofjo Loko. Prosim cenjene Vojake sirom Amerike, če kdo ve za njega,' da mi naznani njegov naslov,1 za kar nm bom zelo hvaležen.' če pa sam bere te vrstice, naj se mi takoj oglasi, ker jaz bom šel v stari kraj in mu imam prav važnega sporočiti. Rad bi tudi izvedel za mojega prijatelja FRANCETA TAVČAR. podoni.J Pov-evnikov. Tudi on je doma iz Gorenje Dobrave nad Hkofjo Loko. Ce pa sam bere te vrstice, naj se mi javi. Saj on dobro ve, zakaj bi rad izvedel za njega, ker sem mu veliko pomagal in za to dobroto pa niseni niti toliko vreden, da bi mi vsaj eno pismo .pisal. Naj ga bo sram od nog pa do glave! — John Tavčar, 222 Andrews St.. Rochester, N. Y. (i:t_i4—5) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi Cosulich črta DinhtM potovanje v (Grsvoea) in Trst. ARGENTINA ...... 24. PRES. WILSON ____ 28. maja BELVEDERE ...... 11. junija l tet ko v. lamam sa n« kra-la v Juaoalovlll la Srftljl. •ot« arret*. «raiBi M ta ki lain* «>«•. PHELPS BROTHERS, & CO. 4 West Street New York French Line „lv CQMPA6H1E KKEMLE TRAMSATLAXT1QUE JUGOSLAVIJO PBEKO HAVRE NAZNANILO. Rojakom v dižavi Pennsylvania1 SAVOtE ...................... 21. maia naznanjamo, da jih bo obiskal na«!CH,CAGO .................... 21 • LORRAINE .................. 28. maia LAFAYETTE ................ 4. iunlla ANTON GtLAŽAR, touraine .................. 7. junua ki je bil 3 leta nepretrgano V sve-! Dlroktna Seleznlftka zveza Iz Pariza 9 tovni vojni. On je pooblaščen po- w" a,avne to6ke "J"00*'""* birati naročnino za Glas Naroda Hltrl oarniki o štirimi in dvoma viioko- ■____- -. _ , , . . i m«. Poseben zastosnlk Jugoslovansko in ga rojakom toplo priporočamo, vlade bo orlCakal ootnlko ob prihodu na- Sedaj se nahaja v Pittsburgh in ,,h p»rn,kov * Havru ter jih todno od- .... 0 prem 11 kamor so namen leni. okolici. Upravništvo Glasa Naroda. Lahko ae mm* — kitni pomaga pri VNETJU MEHURJA Vaafca pilala (mi^ mu ima CT* Varajte leponarcdb Parni ki Francosko Črte so transportlrall tokooi_ volno na tlsoCo tehoalorvaftklh vo* Jaov brez vso noprlilka Za ilfkarto In ceno vpraSalto v DRUŽBINI PISARNI, IS Stati St,, K.T. C. ali oa pri lokalulh aoontlh. Združenih držav .15 Kr»njak» doiel« Zemljevid Evrope .30 -Velika atenska mapa Evropo 2.50 Zemljevidi: New York« HL,KaM.,Colo.,MonL Pfc^Mmn., Wyow W. Ya., Alaska .«0 1.80 1.70 U29 Bajski Glasovi, t platn ovesano ▼ nanje Tesano t kost Testno Sveta Ura, T platno Tesano t nanje Tesano t kost Tesano 140 2.00 1.80 Trednost, bodisi MU poltBflk Na Madžarskem slabo kaže. Dnnajske vesti poročajo, da je Karlov prihod spravil sedanjo grško vlado v slabo luč in da je p rimo rana demisijonirati. Tudi badžarski parlament bo razpus-eeii in se bodo razpisale nove volitve. Nasprotstvo med Karlisti in njihovimi nasprotniki se utegne izcimiti v krvave nemire. — Če sq te vesti utemeljene, in se res razpišejo nove volitve, potem ■— adijo madžarski teror. Vprašanje Gorenje Slesije. "Petit Par:sien" poroča, da pride vprašanje Gorenje Šlezije v kratkem pred veleposlaniško — konferenco. Li«t omenja, da se je na mirovni konferenci prvotno predlagalo, naj se vrši ljudsko gla sovanje v Gorenji Šleziji Sele po preteku triletne uprave potom medzavezniake komisije. List pravi, da se vrhovni svet leta 1921 spomni sklepov, ki so bili sprejeti leta 1918. Kara vrsta spalne bolezni. Na univerzitetni kliniki v Halle je umrlo osem oseb za spalno boleznijo. Časopisje poroča da ta bolezen ni ona, ki jo poznamo iz tropični h krajev, ampak da je to nekako — še neznano — vnetje m ožgan. Japonci ne morejo pričeti z gradbo novega vojnega bredovja. Letošnji — proračun je namreč tak, da ni n-pati na izboljšanje dohodkov, v državi pa vlada velik goapodrska kriza. Amerika ee bo oddahni- NOVO! NOVO! ZNIŽANJE CENE veljavne od 15. marca naprej. Cene sa pristne slame Columbia gra-wrfw M padle od 15 do 40 odstotkov. Sedaj imate priliko kopiti pri nao gramofon sa nizko ceno. Piiite nam takoj pe novi realk m Mlini rrnaml ter ai prihranite precej dolarjev. Ivan Pajk 24 Main St, Conemaugh, Pa. Če imate kilo poskušajte to brezplačno. BRZOPARN1K Calabria Cunard-Anchor črte odpluje 17. maja V TRST Cena za m. razred $120.00 Cena za II razred $180.00 vat s vsi vojni davek. Za vsa pojasnila se obrnite na tvrdko I FKA1TC SAKSEB BANK STATE PREDNO SE ODLOČITE Prilagodi se vsaki kili, stari ali |sa svojo družino sOrodnSa ali , prijatelja naročiti vozni listek, ali novi veliki ali mali, in vi ste narp