Poštnina plačana v gotovini
Cena Din 1.50
l1	uprava:
M '	4 1 e k s a n d r o v a c. št. 11/1.
Nai . .1.^:
letno Din 80.—, polletno 40.—, četrtletno 20.— Oglasi po ceniku
Čekovni račun št. 16.536 / Telefon št. 2365
Leto II. Št. 7
Maribor, 17. februarja 1934
Izhaja vsako soboto
Pravljica o bogati in veseli Sloveniji
in bridka resnica o tem, kar nas teži in skrbi
Našo slovensko deželico sodijo gotovi krogi vse preveč po zunanjosti; ker so naše revne kmečke; hiše čedno pobeljene, ker kmet in delavec ne hodita baŠ strgana okoli, in ker smo včasi tudi veseli pri vincu in peklu, pa smatrajo Slovenijo za nekako bogato provinco in Slovence za ljudi, ki vzlic splošno težkemu položaju živijo vendarle nekako v sijajnih razme-
rab	v
Posledica tega napačnega presojanja naših razmer jeta, da plačujemo po mnenju raznih inšpektorjev še vse premalo davka, da našim tožbam o težki gospodarski in socialni krizi, ki nas tlači, ne verjamejo ni jih Imitirajo z nekim ironičnim nasmehom. Posledica pa je tudi ta, da je po mnenju južnih krajev pri nas še Vedno dovolj in preveč kapitala, tako da ga je treba potom raznih bank in denarnih zavodov odvajati drugam, da se v denarju ne zadušimo.
Saj srno po mnenju takih ljudi še vsi predobro oblečeni in se naš želodeci povsod še ni navadil na golo čebulo in korenje. Vrhtega srno tako srečni, da spustimo toliko in toliko denarja s tobakovim dimom v zrak ter pri tem pretakamo težke milijone po grlu kot pristni in navdušeni uničevalci alkohola.
Tisti, ki bodisi iz nepoučenosti, sodeč samo po zunanjih znakih, bodisi nameroma, vidijo pri nas samo blagostanje in nam radi tega skušajo naprtiti nova bremena, računajoč pri tem na našo lahkomiselnost in na našo potrpežljivost, pa ne grešijo samo proti interesom našega naroda, ampak tudi proti interesom države.
V vseh vinorodnih krajih je bilo in je ljudstvo pod vplivom alkohola vedno bolj lahkomiselno in zapravljivo kakor drugod, kar velja tudi za naše vinorodne kraje, ne glede na to, ali ležijo v Sloveniji ali na Hrvaškem ali drugod. Tudi prebivalstvo, ki pride iz takih krajev v mesta, se te takorckoč prirojene lastnosti ne odvadi.
Navsezadnje pa ti izdatki, čeravno so ogromni in čeravno iz obče gospodarskega stališča niso pravilni, na en ali drugi način vendarle prihajajo državi v korist in je to, ako gledamo te izdatke s stališča primitivnih pa vendar efektivnih državnih dohodkov, zopet velik 'plus, s katerim sc Slovenija lahko ponaša v dr
'(h!tc)\g> bt^se dal ves denar, ki ga v Sloveniji zakadimo in s katerim dajemo državi težke milijone, porabiti doma na drug način z napravami in ustanovitvami ki bi odpravile pri nas mnogo bede, mnogo lakote in mnogo trpljenja ter bi mogoče državi šele v nekaterih letih in to pri dobri zunanji konjunkturi donašale iste dohodke, kakor jih država dobiva
sedaj neposredno.	, ,	. x .
To velja tudi za porabo alkohola, s katerim se ne glede na to, ah je to iz drugih razlogov priporočljivo in produktivno ali ne, vendarle prenese toliko in toliko denarja v žep naših vinogradnikov, ki vina v inozem-
Maribor, Slovenska ul. proti Aleksandrovi
stvo ne morejo prodati in ki bi sploh ne mogli eksistirati, če hi se vino ne konzumiralo v deželi sami.
Tudi na ta način dobi država zopet toliko in. toliko dohodkov na davkih in na trošarini. In če pri nas ljudje še nekaj gledajo na obleko in za to nekaj več denarja porabijo ali pa mogoče si privoščijo tudi kake druge dobrine, ki so kulturnemu človeku potrebne, prihaja tudi to le v korist splošnemu gospodarstvu, ker se pri večjem izdatku za vse te dobrine povečava promet in vzdržuje toliko in toliko obratov ter družin, kar je pri povišanem prometu v prvi vrsti tudi v korist države.
Ni nobena umetnost, na vagone prodajati prašiče, denar zakopati in se braniti vsega napredka.
Istotako pa tudi ni nobena, niti gospodarska, niti državljanska zasluga, če se kopičijo prihranki in če se jih potem, na teh ali onih, samo nekaterim znanih potih spravlja v inozemstvo, namesto da bi se jih spravilo v promet doma.
Zato pa je treba, da vedno in vedno ter na vse strani s potrebnim poudarkom ugotavljamo ta-le dejstva :
Pri vseli prej omenjenih slabostih je naš narod navajen, da na deželi kakor v mostili vsak delavni član rodbine išče kruha, bodisi zase. bodisi v pomoč rodbine.
'Ni to samo grda lastnost, da silijo ženske in moške delavne moči iz dežele v mesto, ampak je to posebno pri sedanjih razmerah, ko poljedelstvo in delo na deželi ne doprinaša skoro niti več vsakdanjega kruha, pri resnem stremljenju za zaslužek celo hvalevredna lastnost; čeravno sledi tej težnji po kruhu in zaslužku mnogokrat bridko razočaranje, ker se kapitalisti, ki investirajo svoj kapital enkrat tukaj, enkrat tam, na to ne ozirajo ter brez vsega puščajo na cedilu in v bedi toliko in toliko delavcev, prepuščajo jih odtrgane od domače grude in domačih vez, popolnoma njihovi usodi. Kadar se tem kapitalistom namreč zazdi, da v tem ali onem kraju, v tej ali oni industriji, v tem ali onem podjetju nimajo več zadostnega zaslužka, če nalagajo svoj kapital namesto pri človeških delavnih močeh, rajši v racijonalizaciji in večji nabavi strojev.
Ker je ravno pri nas zemlja deloma borna in se vse tiste dobrine, ki se pri nas pridobivajo, ne morejo spraviti v denar, bodisi da se sploh ne umrejo prodati, ali pa, da se prodajo samo za ceno, ki niti truda in izdatkov ne povrne, je jasno, da mora iti toliko ljudstva, ki se je prej izseljevalo v druge države in druge dele sveta, iskat kruha v mesta, v tovarnah in podjetjih in je zaradi tega tudi razumljivo, da se je pri vsej naši pridnosti polagoma nabralo toliko brezposelnosti, da postaja naravnost nevarna.
če k delavcem, ki so brez posla, prištejemo še veliko množino obi t-
Ljubljansko pismo
Nam Slovencem je resno pričel pohajati ne samo denar, ampak tudi humor. Saj enega in drugega nikoli nismo imeli bogvekoliko, vendar take suše na polju cvenka in plenka, kakor vlada danes po naši deželi, pa menda tudi stari Kranjci ne pomnijo. Saj brez denarja se navsezadnje tudi da živeti, to je znano, ampak kako se da živeti brez humorja, to mi povejte, prijatelji-
Ne. To ni nič. Vse preveč resni smo postali, zato pa nam je tako težko. Bratje Hrvatje imajo vsaj Se »Koprive«, mi pa nimamo pod milim nebom nič. Dolgočasni ratujemo V občinskem svetu, v banovinskem svetu, v narodni skupščini, v senatu, — nikjer ne pade noben dovtip več, in v sejnih poročilih je opazka »veselost« (v oklepajih) postala že rariteta. Včasi je naš Pavlič, mali človek, kako veselo sprožil (kaj je z njegovo gardo malih ljudi?), zdaj se menda tudi on zavija v resnoben filozofski molk.
Saj pravim, Hrvatje še imajo nekaj humorja. Tn Hrvatje so imeli tudi Radiča. Ta je bil šaljivec, in njegovi dovtipi so često imeli večjo sugestivno moč, kot pa vsi stvarni argumenti. Če svojim volilcem ni mogel prinesti nobenih pridobitev, jim je pa
pripovedoval vesele anekdote. In so mu bili volilci tudi za to hvaležni. Radiča pogrešamo danes tudi na po-prišču političnega humorja. Vsekakor je v naši državi z Radičem legel v grob politični odnosno parlamentarni humor.
Bog ima rad vesele ljudi, pravi pregovor. Kako naj nas Slovence Bog ima danes še’ rad, ko smo tako čemerni! Kam neki je izginil tisti zadnji humor, kolikor smo ga še premogli? Ali je prepovedan ali zarubljen ali kaj-H? V državni proračun (prosvdta) bi vsekakor morala tudi priti kaka postavka iz naslova »pospeševanje humorja«. Humor spada med kulturo. V kulturi humorja pa strašno nazadujemp, gospoda moja.
Vse to sem zlasti bridko občutil na pustno nedeljo, ki sem jo »preve- j seljačil« malce tudi pri radiu. Radio i je najboljši prikazovalec razpoloženja narodov. Pa moram reči, na vseh valovih sem nalovil veliko pustnega razpoloženja, na našem domačem valu pa . . . Nočem nič reči, samo to rečem: Povsod so bili pustni, mi pa pusti.
Za vraga, mar se drugim bolje godi kot se nam? Po vsem svetu kriza, beda, trpljenje, solze — pa ljudje zato vseeno še niso izgubili humorja. Na Francoskem afera Staviskega —• presneto huda reč za to republiko.
Toda že dolgo ni francoski dovtip tako briljiral kot baš v teh dneh. Vidite, to so Francozi! Pa Nemci? Zadnjič sem govoril z nekim potnikom iz rajha, pripovedoval mi je tužne stvari o ondotnih življenjskih razmerah. In je dejal, da je pri nas tu pravcati »Schlaraffenland«. A na pustno nedeljo zvečer so nemške radiopostaje priredile skupno pustno zabavo — v desettisoč dvoranah hkratu, kakor je napovedal Berlin. In tralala, hopsasa,
'— vsa Nemčija je rajala veselja, da se je zemlja tresla.
Na obhodu popoldanskih programov sem se ustavil malo v Leipzigu in vjel baš humoristično predavanje: Najnovejša vest! Davek na pleše v Nemčiji. Obdavčijo se vse pleše . . . progresivno po izmeri površine . . . čim večja pleša, tem višji davek . . . kdor skrivi komu las, bo odlikovan, ker pomaga množiti državno premoženje. Kdor skrivi las nacionalnemu socialistu, bo pa celo povzdignjen v plemiški stan.
Evo, gospoda moja, to je v hitlerjevski Nemčiji politični humor. To je zares humor!
No, zdaj sem pa srečno iztaknil enega tistih kompleksov, ki so pravzaprav krivi, da je pri nas s humorjem tako žaltava.
Napoleon (z Napoleonom rad dražim naše filistre in te in one stran-
karske zagrizence) je rekel: Državljan ima to dolžnost: plačevati davke, in to pravico: zabavljati na davke.
Mi pri nas pa ne zabavljamo na davke, vidite, to je eden tistih vzrokov, da nimamo nič humorja. Ali je pa narobe: ker nimamo humorja, zato ne zabavljamo na davke. Prejšnja leta smo imeli še nekaj humorja, zato smo krepko robantili čez davke, — pa smo jih tudi rajši plačevali kot jih pa danes.
Kdor zabavlja, ta kupi — pravi trgovski pregovor. Velja pa tudi za davke: kdor zabavlja, plača. In bolj ko more zabavljati, rajši plača.
Sem bil zadnjič na nekem davčnem uradu. Natlačeno ljudi. Banke vse prazne, tu pa žvenketajo tolarji in šumljajo bankovci, da je veselje. Pred blagajno kmetič, se krega, priduša, robanti. Mene je kar groza, kaj bo. A gospodje davčni uradniki se dobrodušno smehljajo in potrpežljivo poslušajo. Poznajo svoje klijente. Ko se je kmetič pošteno izrobantil, je pa plačal.
Halo, pa kako je že tista zgodba o davkarju Peri? Kje smo jo že slišali? Ali jo je Nušič napisal, ali smo jo v »Politiki« brali, ali jo je nekdo v skupščini povedal?
Tam doli v stari Srbiji je bil vedno križ z davki. Za vraga, davčni
nikov, ki so propadli, in njihovih pomočnikov, kakor tudi vedno večje število brezposelne inteligence, moramo računati s tem, da imamo v Sloveniji najmanj 50.000 ljudi brez vsakega zaslužka.
Pa ne smemo pozabiti tudi na tiste družine na deželi, ki se čez zimo komaj preživljajo in ki so primorane hoditi kot poljedelski delavci čez vsako mejo, ki se jim odpre.
Kdor vidi pri nas samo ljudi s celimi oblekami, ki hodijo na cesto, noče pa videti tistih, ki se ne zbirajo na mestnih ulicah, ampak čepijo lačni in raztrgani doma in se živijo samo od miloščin, kdor ne vidi, s kako težkočo se preživljajo listi delavci, ki ne spadajo še med brezposelne, kako si kmet skoro ne more ničesar več kupiti in koliko so izgubile na vrednosti ne samo kmetije, ampak tudi razne industrije, kakor lesna industrija itd., ta ue ravna niti v našem, niti v državnem interesu.
Ali res ne opazite, da je ravne v Sloveniji in tu pa najbolj v bivši mariborski oblasti, največje pomanjkanje na denarju, pri katerem so v prvi vrsti oškodovani vsi tisti pridni varčevalci, ki so z moko in s trudom zbirali svoje prihranke v zadružnih hranilnicah in posojilnicah, kakor tudi v. drugih denarnih zavodili, in zdaj od dneva do dneva zgubljajo upanje, da se jim' sploh še kaj vrne?
Kam je prišlo to mravljišče pridnih delavcev, kmetov, trgovcev in podjetnikov, po svoji veliki večini znanih po svoji solidnosti, in kam so prišli milijoni ljudskega premoženja, ki se je nabralo po pridnosti in varčnosti?!
Zato je dolžnost vseh tistih, ki pri tem gospodarstvu vedrijo in oblačijo, da se vendar enkrat nekaj temeljitega stori za čimprejšnjo in pravilno odpomoč.
Mnenja smo, da samo z golim 12 letnimi čakanjem na boljše čase kmetu ni pomagano.
Tisti kmet, ki doslej ni mogel plačati svojih dolgov niti popolnoma, niti deloma, niti v majhnih, niti v velikih obrokih, jih tudi v bodoče ne bo mogel.
Od kod naj vzame, če so njegovi pridelki vedno manj vredni, tako da ga včasi več stane, če jih spravi na trg, kakor če jih pusti doma?
Kako bo plačal kmet z gozdnim posestvom, ko pa za les komaj toliko dobi, da plača davek in si kupi živež, ker od lesa ne more živeti?
Kako naj plača dolgove vinogradnik, ki za trgatev preteklega leta komaj toliko dobi. da plača davek in delavce za bodoče leto, o katerem ne ve, če mu bo sploh kaj prineslo?
In vsa ta negotovost bi naj bila podlaga za to, da se naše zadruge in drugi naši denarni zavodi še 12 let mučijo z umiranjem, ker ne mo-
urad Gloigovec ni mogel izterjati niti 20% svojega kontingenta. Kmetje tam so celi puntarji, nevarna reč z njimi. Noben davkar ni nič opravil v Glogovcu, dokler niso poslali dol davkarja Pera iz Banata. Pero, star, prefrigan fiškal še iz mažarske šole, ta jih bo že ugnal. In res: koncem leta je„ davkar Pero izkazal 100%. V ministrstvu so kar zijali: Za Boga, kako je to mogoče? To je čudo! In je nekega inšpektorja gnala radovednost, da bi na lastne oči videl to čudo. Dospel je v Glogovac na pa-zarni dan, v davkariji se drenjajo kmetje, ko na kakem radikalnem zboru. Vse kriči, vihti palice in psuje, psuje, da se gospodu inšpektorju kar lasje ježijo. A kdo najbolj razsaja, bije s pestmi po mizi, psuje in zabavlja na vlado, na ministre, na poslance? — Davkar Pero! In to je kmetom všeč. »Tako je, gospodine Pero, ti si naš čovjek, tebi hočemo platiti,« — in razvezujejo mošnjičke.
Vidite, go.spoda moja, ta davkar Pero je imel humor, vi ga nimate.
Pa saj ga ti tudi nimaš! mi boste vrgli v brk. Toda oprostite, gospoda moja, če nihče na Slovenskem nltna humorja, niti na pustno nedeljo ne, kje naj ga tedaj vzame
Aemonus.
rejo vedeti, kaj bodo izterjali in kaj bedo uk gli izplačati.
To je popolnoma nezadostna pomoč.
Če se ne dobijo sredstva za to, da se kmetski dolgovi potom ene ali druge transakcije prej uredijo, in s tem uredi tudi vprašanje naših denarnih zavodov v Sloveniji, je perspektiva bodočnosti jako slaba.
Popolnoma nepravilno pa je, da se iz te denarno itak dovolj izčrpane province denarna sredstva vlečejo v druge velike denarne zavode in se na ta način poslovanje naših denarnih zavodov še bolj otežknje.
Bolj kot kdaj čutimo v teh razmerah potrebo po gospodarski de-centralizacio in dekoncentraciji.
Ne verjamemo, da bo iicf podlagi starega načina mogoče pri neposrednih davkih v prihodnjem letu toliko več dobiti iz liudstVal kakor misli gospod finančni minister.
Nasprotno bodo novi davki posebno pri nas. kjer naši natančni davčni uradniki res zajamejo vsak dohodek, promet samo otežkočili in s tem ubili vsak vir dohodkov.
Bolj, kakor katerakoli druga dežela. je Slovenija odvisna od dela in prometa.
Čim več je pri nas gospodarskega življenja, čim večkrat se denar obrne, tem več lahko dobi država na račun davkov, katere so dosedaj Slovenci plačevali brez resnih ugovorov.
Primerna dekoncentracija, oživ-licnjc zaledenelih vlog. nadaljno znižanje obrestne mere itd., bo že ^a-mo na sebi prineslo odgovarjajoči prihranek in bo ugladilo pot tistemu premišljenemu gospodarstvu, ki ga je treba utrditi za različne gospodarske edinice posebej.
Ravno v naši državi bi se interese tistih dežel oblasti in okrajev, katerih razvoj sloni na agrarnem
napredku, pri primernem načrtnem gospodarstvu lahko krasno združilo z interesi tistih krajev, ki težijo po industrijskem razvoju.
Ako pomislimo, da samo industrija in obrt našemu poljedelcu za hrano plača okoli 4 in pol milijarde dinarjev in izvršuje pri tem naša trgovina vlogo dobrega posredovalca, moramo priznati, da je industri-ja, obrt in trgovina in sicer delodajalci istotako, kakor delojemalci kot skupnost, ravno tako važen ekonomski faktor kakor poljedelstvo, in je treba radi tega spraviti ene in druge interese v pravilni sklad in dati vsem tem interesomi pravilno načrtno smer v svrho primernega izpopolnjevanja.
'Pako, kakor je treba pri nas vse storiti v ta namen, da kupna moč ne nazaduje še bolj s tem, da se pritiska na delavske in uradniške plače in je treba iskati večjo davčno potrebo v prvi vrsti v omogoče-nju večjega prometa, tako moramo
Jacques Deval: Gospodična. Debut ge. Mlekuš-Pugljeve.
Deval si posebno zadnji čas osvaja evropske odre, morda bolj radi aktualnosti tudi brumnemu meščanu znosne družabne kritike, kot radi oderski dinamike. Njegova '»Gospodična« nam prikazuje lažnjivo in hinavsko moralo zgornjih desetih tisočev, med katerimi živi od službe že čisto otrdela družabnica že skoro odrasle domače hčerke. In ko ta zanosi, se v družabnici nenadoma vzbudi nekak materinski instinkt in posreči se ji z najrazličnejšimi zvijačami in žrtvami rešiti otroka zase, svojo varovanko pa očuvati sramote. Zgodba je torej prav preprosta, tehnično morda nekoliko nepopolna, a kljub temu topel spomin vsemi »neznanimi junakinjam«, ki so jih moški in družabni red zagrenili.
Naslovno vlogo trde, resnobne in na videz nečuvstvene »gospodične« je z izredno rcalistiko kreirala ga. Kraljeva. Videti je, da nam še vedno ni pokazala vseh svojih igravskili možnosti in zmožnosti. — Njena varovanka, razvajeni a brez prave
pri tem paziti na to, da porabimo v državi čim več tistega blaga, ki se v državi sami prideluje.
Dosti je stvari, kakor semen, olja, volne, sočivja, cvetja itd., kar bi pri pravilnem gospodarstvu lahko pridobivali doma in s tem dali agrarni in industrijski produkciji novih temeljev in novega napredka.
V zvezi s temi pa je treba v tistih krajih, kjer so dani vsi predpogoji za tujski promet, od državnih in javnih korporacij storiti vse. da se take kraje, h katerim spada v prvi vrsti tudi Slovenija, v vsakem oziru podpre.
Zato pa je treba zbuditi v ljudstvu več gospodarskega interesa, več interesa za gospodarski svet in za novo gospodarsko ureditev države, kakor za stare fraze bivše politike.
Samo v takem dobro premišljenem načrtnem razvoju bo mogoče najti uspešnega leka za vedno hujše skrbi, ki se zgrinjajo na nas.
i ljubezni vzgojeni otrok, je bila ga. Mlekuž-Pugljeva. Morda je preveč gledala na zu-1 nanjo bliko pretenj in gibov in pustila doživetje vnemar. Preveliko resnobnost, ki jo je vlila tej vlogi, je menda pripisovati režiji. Njen oče, vedno zaposleni advokat (Kovič), njena svetska mati (ga. Savino-va) in njen lahkoživi brat (Skrbinšek), so zaključili, krog dejstvujočih oseb, Izven tega kroga sta intrigantski sluga Valentin in plahi gospodičnin brat lioutin, ki fungi-rata kot gonilna sila. Prvega je odlično in z mojstrsko masko odigral g. Furijan, drugega pa s precej plastike, kljub temu, da to ni njegova vloga, g. Nakrst. - Ostale , manjše vloge so bile v stilu.
Režija je gledala na primerno živahnost in tempo, efektnega uspeha v občinstvu pa igri ni mogla priboriti.
V četrtek 8. in petek 9. febr. je v Ljudski univerzi predaval univerzitetni profesor g. dr. Ivšič iz Zagreba o kapitalizmu in boljševizmu ter o fašizmu. Velika aktualnost stvari je privabila mnogo poslušalcev, ki se pa menda z njegovim prikritim simpatiziranjem s fašističnimi metodami in
ideoloKUo. i/. katere da bi se dalo tudi za '
naš mnogo koristnega povzeti, niso TOTrTsf |
strinjali.
Jaro Dolar.
KUHARSKA RAZSTAVA V HOTELU »OREL«
je bila znamenitost za Maribor in je zbujala tako živahno zanimanje ne samo našega ženskega, ampak tudi moškega sveta, da bi bilo priporočljivo, če bi se priredila v Mariboru kdaj tudi kaka splošna kuharska razstava.	, ,,	,
Že lani ie priredil hotel »Orel« (gospod in gospa Zemljič) prvič tako razstavo izdelkov svoje kuhinje, ta letošnja razstava pa ie bila aranžirana v še večjem obsegu in posebno umetniškem slogu: zato pa tudi tako privlačno, da se je vse dni občinstvo kar drenjalo okoli miz, kjer so paradirale same najjzbranejše delikatese.
Pokazala je ta razstava, na kako visoki stopinji stoji dandanes kuharska umet- j nost, kuhinja hotela »Orel« pa je z razstavo gotovo še bolj povzdignila svoj renome. Saj pregovor, da gre ljubezen skoz f želodec, velja od začetka do konca sveta, dobra kuhinja je prvo in glavno, kar privlači gosta.
Nad severno Evropo je minuli teden razsajal silovit vihar in med drugim tako-le raznesel radio - oddajni stolp na letališču pri Hamburgu.
KULTURNI RAZGLED
Jos. Fr. Knaflič:
Pod pisanim zmajem
Roman skrivnostnih razodetij.
(I. nadaljevanje)
Mandarin je spet zadovoljno kimal, jaz pa sem premišljeval, kaj bi napravil, da se mu še bolj prikupim.
Lokal se je med tem polnil z gosti: prihajale so vesele razigrane družbe, gospodje s svojimi damami, večinoma znani mi obrazi, tudi nekaj imenitnikov našega mesta je bilo med njimi. A kar me je silno začudilo, nihče da se ne zmeni za ekscelenco mandarina! Kaj ga ne poznajo? Najbrže še ne vedo, da je že prišel v deželo, da že biva med nami... Torej sem jaz prvi, ki to ve! me je radostno prešinilo. Ha, to bo zdajle senzacija! Prsi so se mi kar napenjale zanosa in ponosa. Zdaj je prilika za-te, bratec, sem si dejal, po sto letili ie vendar enkrat prišla prilika, da se tudi ti prerineš do vlogice tu v Mariboru. To bodo ljudje zijali, videč, da si veleinožnega gospoda mandarina osebni prijatelj in zaupnik tako-rekoč. .. To bo naenkrat zrasla tvoja veljava! Njegovi ekscelenci se boš pa tudi silno prikupil, ko mu bo ua tvojo pobudo zbrano občinstvo priredilo navdušene ovacije... Torej dve muhi na en udar!
In že sem se dvignil in se odhrkal za blesteč nagovor: Posluh, gospoda moja! Srečen sem, da vam morem oznaniti prč-radostno vest — —
Tedaj pa je mandarin, ki je luganil, kqj nameravam, položil prst na usta in strogo zaukažal: »Tiho! Niliče ne sme'vedeti, .laz sem tukaj incognito. Naj me imajo za potujočega kitajskega trgovca. Jaz hodim1 kakor slavni kalif Harun-al-Rašid nepoznan
po deželi, da se prepričani na lastne oči in ua lastna ušesa, kako se godi ljudstvu.«
»O steber državniške modrosti, o svetli zgled vsem vladajočim, kako neizmerno je moje občudovanje!« sem se mu priklanjal in prilizoval... »O, ko bi smel vašo ekscelenco spremljati na teli blagorodnih potih, kako srečen bi bil, in kako dragocene bisere bi lahko'nabiral za zgodovino tega slavnega veka!«
»No, bomo videli. Morda vas vzamem s seboj,« je milostno pomajal z glavo. Jaz pa sem brž porabil priliko, da storim nekaj domo- in rodoljubnega.
»Prepričan sem. ekscelenca,« tako sem zgovorno pričel, »da boste na teh svojih potovanjih po naši deželi zadobili najboljših vtisov. Saj so simpatije Slovencev do Kitajcev in Japoncev takorekoč že starodavne. Dovolite, da omenim predvsem zgodovinsko dejstvo, da sta med prvimi misijonarji, ki so se podali na Kitajsko, bila dva slovenska patra.
»Mhm, yes, spominjam se tistili dveh malharjev,« je kimal mandarin. »Senu jima dal našteti vsakemu petdeset na podplate!«
»Pa dovolite,- ekscelenca,« sem nemoteno nadaljeval, »da spomnim na dejstvo, da je naše dobro, verno ljudstvo vedno imelo odprte roke za uboge kitajske sirote. Naše revne dekle so si utrgavaie marsikak trdo prislužen groš za misijonske namene.«
»Če se ne ‘motim, sem tistima malliar-jepia pobral tudi ves denar,« je mrmral^ mandarin v svojo brado in se zalival z riževko.
To tega starega lopova nič ne gane, sem si dejal na tihem, . Moram že izigrati kak večji trumi. Pa sem nadaljeval:
»Takrat, ko so Japonci navalili na Šanghaj, so bile naše simpatije odločno na strani Kitajcev. Vam lahko pokažem časopise iz tistih časov, ekscelenca. Pa tudi sicer
nam je bila kitajska kultura vedno simpatična. V Mariboru smo celo priredili sijajno reduto pod imenom »V zemlji smehljaja« in z devizo: »Kinezarji vseh dežela — zedinite se!«
»V Šanghaju je tekla kri, tukaj ste pa norce brili!« ie zarenčal mandarin, »J brki so se mu grozeče zazibali.
Prestrašil sem se. Zdaj si ga pa polomil! sem si dejal. Vražja riževka, saj se mi že kar meša v glavi. Brž kaj drugega, da spraviš ekscelenco spet v dobro voljo. 1 a
I
I
sem dejal:
»In tudi kitajsko trgovino smo podpirali. Po prvi. svetovni vojni so vaši krošnjarji delali pri nas prav dobre kupčije. In tudi'japonski dumping ie Prišel pri nas na svoi račun. Jaz osebno, ekscelenca, gojim do vašega trgovstva še posebno tople in rekel bi, hvaležne simpatije. Sem kupil nekoč od 'kitajskega krošnjarja opico, tako-le majčkeno, srčkano, iz pisanega alabastra izrezljano opico. Ta opica je postala moj talisman. Še isto leto sem si pridobil ljubezen najlepše deklice.«
»In kje imate zdaj tisto opico?«
»Ušla mi je z deklico, pardon: deklica mi je ušla z opico!« sem r.ekel z otožnim
obrazom.
Zdaj se je pa mandarin spet grohotal, da mu je debeli trebuh kar poskakoval. Pa sem se žuril, da njegovo dobro voljo šc bolj
podkurim.
»Tttdi Majske in japonske literature imamo že vdiko prevedene na slovenščino, ekscelenca. Gradnik, eden naših najboljših poetov, je na primer prepesnil vašega slavnega Li-Tai-Poa. Imeniten dečko ta Li-lai-Po! Kakor naš Prešeren. Nekatere njegove znam na pamet. Na primer tisto o treli pajdaših.
REVIJA MARIBORSKIH PODJETIJ
Ernest Zelenka — Maribor
To je zelo znano ime. Pod to firmo poznamo eno naj večjih mariborskih tekstilnih tovarn: Zelenka & Co. v Linhartovi ulici. Tudi to tovarno je pokrenil taisti k. Zelenka, ampak je njen imejitelj zdaj g. Schonsky.
Je pa še eno podjetje pod firmo Zelenka, stroke: pohištvo, tapetništvo, dekoracije, ki je etablirano v Ulici 10. oktobra. In to podjetje hoćemo tu malo predstaviti čitateljem »Razgleda«.	w , s
Ljubljana in njen okoliš, zlasti St. Vid nad Ljubljano, slovita po svojih mizarskih izdelkih'. S to obrtjo, ki je na visoki stopnji, se smiemo Slovenci po pravici ponašati. Paviljon pohištva na ljubljanskem velesejmu je vedno nekaka parada naših domačih
mizar jev-umetnikov.
Pa v tem se kakor Ljubljana tudi Maribor lahko postavi. Mariborska pohištvena industrija uživa odličen sloves, na čemer ima vsekakor veliko zasluge tudi firma Zelenka.
Elegantna in zares vseskoz okusna oprema Velikega, modernega hotela »Orel« v Mariboru, ki napravi na vsakega gosta tako simpatičen vtis, to je vse izdelano v delavnicah g. Zelenke, istotako oprema kavarne »Central« in deloma tudi oprema »Hranilnice Dravske banovine«. (Na opremi te poslovalnice, ki ie zelo dekorativna, je namreč sodelovalo vec podjetij, in moramo priznati, da je to mojstrovina, ki dela čast mariborskemu mizarstvu.)	...
Napravimo obisk v trgovini in delavnicah g. Zelenke, kjer je videti marsikaj zanimivega in hkratu poučnega. Malo se tako-le seznanimo z eksotičnim lesovjem, ki prednjači v modernem pohištvu ; kavkaški oreh, indijska roža, zebrano, makaser ... da, to je zdaj moda, zlasti pa v komt-binacijah. Tako vidimo v delu jedilno sobo, kombinirano: kavkaški oreh in makaser; dalje kombinacijo jedilnice in salona v kavkaškem orehu ter najmodernejšo spalnico iz istega lesa. To je naročeno od neke mariborske rodbine, bo do Velike noči izgotovljeno in tedaj tudi nekaj dni razstavljeno, — ker to bo nekaj eks-
kvizitnega.	n
Pa kaj je Še trenutno v delur1 U, ljuba domačnost:	kmečka soba iz
mecesnovine, to bo prijazen kotiček pod gostoljubno streho. Ko bo miza pogrnjena z belim prtom, na lesenem krožniku prijetno duhtel hleb domačega kruha in v kozarcih se zlatilo rujno vince...	...
Kaki kontrasti v taki-le mizarski delavnici: tam eksotična spalnica »le dernier eri« — tu soba v našem starodavnem narodnem slogu, — in i-11 spet nekaj drugega: »trezna stvarnost« : trd les, bel emajl — oprema za ordinacijsko sobo zdravnika.
»V cvetočem vrtu sam sedim pri vinu.
Zakaj bi sam se dolgočasil? Hoj!
Kaj ni nikogar, da bi pil 2 menoj?
Pa pride mesec: Pu sem, bratec, zdravo!
Za njim še tretji: moja senca. Bravo!
O senca, mesec, vražja mi pajdaša,
prisedita, saj ni še prazna čaša.
Pozdravljena mi, dobrodošla druga!
Hoj. pijmo! Naj se gre solit vsa tuga!
»Okrogla pesmica, kaj, ekscelenca? Prava pivska. Ej, na zdravje!«
Trkala sva in si nalivala iz vrča. Mandarin je bil čedalje boljše volje, prišla sva na razne pogovore in mi je zaupal celo to n ono državno tajnost, iako sem izvedel, da namerava Tokio germansko raso sploh iztrebiti Prvič iz osvete, ker se je Hitler nredr/ il Japonce proglasiti za manjvredno raso M tudi iz pacifističnih interesov, kajti doklerP ue bodo ti damned Germans docela zatrti, ne bo na svetu ljubega ntiru. Japonci na hočejo zdaj, ko so ves svet ugnali v kozji rog, enkrat za vselej imeti mir. Samo v muzejske svrhe nameravajo ,^pon,<"J n®‘ voj čistokrvnih ffermanskih rodbin (te se bodo našle) naseliti na samotnem otok“ di Tihega oceana, da ne bi to pleme Pot» -noma izumrlo. Zakaj, kar je ustvarila naravo to treba ohraniti. Ali bi ne bilo škoda nko bi na zemlji ne bilo več vran? je za
Äf'iSeÄt'Saä
v mdo,„10«„o	pri|iodn.ič)
'l	■	r 'lil'
Že vso zimo hodim na lov. Zdaj sem pa vendar prinesel zajca.
llfrmo se"vračah z lova, ga je povozil |
Na vprašanje izvemo, da se vsa ta dela izvršujejo po načrtih mariborskih arhitektov gg. ing. Černigoja in Deva, a ko gledamo delavce pri njihovem delu. s kako skrbnostjo, natančnostjo in pa tvorno ljubeznijo oblikujejo predmete, si pravimo: kjer se najdejo mojstri arhitekti z mojstri rokodelci, tam mora naravno nastati tudi mojsterski izdelek.
Malo si še ogledamo druge prostore v podjetju g. Zelenke, tai>et-ništvo, skladišče odnosno trgovino.
povsod mnogo lepega in zanimivega, cela razstava: vsakovrstne salonske garniture, kauči — spalni divani, jedilnice, spalnice, od preprostega do najfinejšega, od mehkega lesa do hrasta in mahagonija, pohištvo za revne in bogate, za vse pa lepo ...
In ko odhajamo, se srečamo v vratih z mladima zaročencema. In si nevestico seveda za hiirček pogledamo, ker to je že novinarski poklic: vse si pogledati. In ugotovimo, da je zelo srčkana punčika. In smo sigurni, da si bo izbrala tisto apartno spalnico iz indijske rože. Ker indijska roža .. . no, nadaljna premišljevanja o tem prepuščamo srečnemu ženinu.
To in ono iz Maribora
O romantičnih, pa tudi praktičnih rečeh.
Maribor se modernizira. Zdaj morajo verovati v to tudi lepi stari kostanji na Aleksandrovi cesti, ki jih je komuna obsodila na smrt. Tragična usoda, ki je niso zaslužili. Vsako pomlad so tako lepo cve,-teii in duhteli, poleti delali senco in hlad in ščitili hiše pred prašino, jeseni pa sipali na tla zlatorumene liste in takšne fino-lakirane srčkane žogice za igračko otrokom, skratka: prizadevali so si po najboljših močeh biti mestu v okras in korist.
Toda zlo tiči vedno pri korenini. Pa so strokovnjaki prišli na to, da korenine kostanjev kvarijo asfaltirani tlak. Asfaltirana naša Aleksandrova sicer še ni, toda bo, pravijo, — in zato morajo najprej kostanji proč. Takšna je usoda: misliš, da koristiš, pa najde svet, da si škodljiv.
Škoda ie teh dobrih starih kostanjev, in Mariborčanom ie žal za njimi. Vidi se to ljudem na obrazih, ko postajajo in gledajo, kako delavci s trudom izpodkopavajo ta drevesa, ki se nerada ločijo od koščka zemlje, kjer so zrasla in ki jim je bila dom. Postajajo ljudje in jemljejo slovo od teh starih kostanjev kot od dragih prijateljev. Žalost je na obeh straneh.
Toda ne dolgo — in kostanji na Aleksandrovi bodo pozabljeni. Cas ho hitro zabrisal spomin nanje, nihče jih ne bo več pogrešal, in morda bo samo kaka stara razglednica še pričala, kako je nekdaj izgledala Aleksandrova.
Aleksandrova, ki zadobiva novo moderno lice, z manj romantike, pa zato z več svetlobe in prostornosti. Sicer je pa to tudi romantika. Pravi se ji pač: nova romantika.
Pa bo s to novo romantiko Aleksandrove treba spraviti v harmonijo tudi staro romantiko mariborskega gradu, ki ie določen za bodoči sedež mestnega županstva. Menda bodo s preobnovitvijo tega poslopja že v kratkem pričeli, in smo radovedni, kako bodo naši arhitekti to težavno nalogo rešili, namreč, da ostane slog obvarovan, a da pridejo hkratu do veljave praktični interesi, tisto, kar je potrebno pri
takih rečeh: dulce cum utili. Treba misliti na oboje. Nič ne dvomimo, da bodo spretni arhitekti slvar dobro izvedli.
Ampak zanima nas na primer že zdaj, kaj bo nastalo iz tistih grajskih prostorov tam na fronti; Trga Svobode. Veste, kaj bi preprost dijak tam najrajši videi:	kako
mlekarno ali pa vsaj točilnico brezalkoholnih pijač ali pa kar oboje, to bi bilo še najboljše. 1 • 1
Se bobkoma ta želja zazdela naivna, vendar je -vseskoz upravičena. Saj baš v pogledu mlekarn zaostaja Maribor precej za drugimi mesti: poglejte Ljubljano, ali pa druga alpska mesta, Gradec, Celovec, na vseli koncili in krajih vidite čedne, moderne higijensko urejene mlekarne, — koliko jih pa je v -.jVlariboru?
Maribor je na glasu, da ima dobra vina: kdor pride obiskat Maribor in ljubi vinsko kapljico, ta si jo tukaj privošči in vzame še kako steklenico s seboj za domov, če pa pride v štajersko metropolo mladina, ki je vajena piti mleko, pa mora iskati po mestu, preden iztakne kje kako mlekarno. Koliko je bilo v tem, pogledu že pritoževanja: šole na izletih, dijaki na ekskurzijah, skavti, turisti, športaši, to vse si želi dobrega, zdravega mleka, zlasti poleti, a ga v Mariboru ni mogoče dobiti na vsak korak kakor po drugih mestih. Vsakemu pa tudi ni dano, da bi šel v kavarno, kjer stane skodelica mleka 3 dinarje.
Preskrba prebivalstva z dobrim, zdravim higijenskim zahtevam ustrezajočim mlekom, ki je najboljša, najtečnejša in tudi najcenejša ljudska hrana, to ie zadeva, za katero se dandanes brigajo vse uprave velikih mest, pa bi zelo želeli, da bi tudi naša mestna uprava temu vprašanju posvetila potrebno skrb. Z zdravim, higijenskim mlekom ie Maribor vse premalo preskrbljen: da, celo to se v poletnem času večkrat primeri, da mleka sploh primanjkuje po mestu, da kislega mleka ali yoghurta nikjer ne dobiš — ga je zmanjkalo, ti povedo v mlekarni ali pa v kavarni. Okoliški kmetje
Grajski kino v Mariboru
Od sobote, dne 17. do vključno četrtka, dne 22. februarja 1934
Sijajna weseia opereta w nemškem jeziku
ŽIVLJENJE JE LEPO
V glavni vlogi: Alfred Piccaver, komorni pevec, prvi tenor Dunajske državne opere in član Metropolitan opere v New-Yorku. Szoke Szakall, najboljši in najveselejši komik, kar jih ima filmska industrija.
Nora Gregor, šarmantna, mlada, lepa, elegantna filmska zvezda.
Susi Lanner, vesela, črnooka In črnolasa Dunajčanka.
Krasni posnetki na Lldu.
Predobjava.prihodnji spored: ,,Lu« planin“. V gl. vlogah: Leni Riefenstahl, Mathias Wiemann
Za nami volkovi . . .
Doživlja] v Sibiriji.
Jasnega zimskega popoldne sem po str-
aa nreko razvodja rek Kan in Han. Nemalo sem se veselil, da spet lahko sedem v fai sem že več ur trudoma stopal v f"1’ 7n menoj Pa je vozil neki sibirski kmet, srtg; Z il ie bif Prav tako Ilansk.
Snh ce je bleščalo na jasnem, brezob-
So	Niegovi žarki pa niso greh, m
lačnem nebu KTčutnejši. Polne škornje
semmimel Snega, sköS vse šive ovčjega
silil silen, “.f	Li
oblak lesketajočih ^vezđ'C, kadar Je kom zavozil v zamet in si pr«aJe ptlral p°t; 'Okrog „as se je lila nepregledna ravam v bleščeči belini so se razprest rale bele
ravnine, v temni modrim so se v lde'e ce holmov. Na naši desni pa se je dvigala kakor stena tajga, sibirski pragozd.
Naenkrat sta postala konja nemirna, na-rahlo sta rezgetala ih se ustavila. Vprpp' joče sem se obrnil h kmetu, čegar oči so prepadeno zrle iz bradatega obraza. »V0IK1.« je vzkliknil prestrašeno. »Volkovi? Dobro,« sem se smehljal. »Volkov sem srečal ze nad sto« — kar je bilo precej pretirano, ker vet kot dvajset jih gotovo ni bilo — »in to J strahopetna, plašna drhal. Jaz sein že od maja v tej blagoslovljeni deželi in se spoznam.«
Kmet me je zhčudeno gledal. »Volkovi poleti!« je dejal nato zaničljivo. »Tedaj so krotki kot psi.« Hipoma pa je poblede . Na parobku gozda,1 kakili dvesto metrov dalet, so se vitka, temna telesa premikala po sne-
gu, eden, dva^-Pet, sedem! Bili so volkovi. Jaz pa sem bil brez orožja.
Volkovi pa se očividno niso za nas zmenili, plazili so se ob gozdu in tam izginili. »Vidiš,« sem zmagoslavno dejal kmetu, »bojijo se naju!«	,	, KT.
Kmet pa je zmajal z glavo. »Niso nas zavohali. Veter je za nas ugoden. Štiri vrste je še do prve vasi. Kraguljčke dol! In če konja ne bosta tekla kot zajca, potem...« Obmolknil je v praznovernem strahu, da ne bi z besedami priklical nesrečo na nas. Tudi mene se je polotil nemir. Kraguljčke sva snela konjema in jih spravila. Sedla sva na sani, se zavila v odeje in pognala konja. Nemirno sta tekla dalje.
Naenkrat, tik pred vrhom, se je oglasilo zateglo tulenje sestradanih živali, ki vzbuja grozo v sibirskih samotah, tisto strahotno in grozno zavijanje, pomešano z nekakim kratkim laježem. Kakih dvanajst enakih glasov se je odzvalo. Bilo je, kot da ima ves gozd stotine grl, iz katerih prihaja nepopisno tožeče petje. V istem hipu je bilo z mojo samozavestjo pri krAJU. nie je švigal po konjih in že smo bili na vrhu. Zdaj pa ie šlo v divjem diru navzdol, vedno ob tajgi, od časa do časa pa tudi skozi gozd, koder se je razprostiral v ravan. Sneg ie pršel in mi poganjal v obraz zgoce prhe. Za menoj pa je prhal kmetov konj. Z iztegnjenim vratom in vihrajočo grivo je bil vedno tik za menoj, da se mi ie zdelo, da čutim vročo sapo, udarjajočo iz njego-
vih nozdrvi.	, . , . x .
, Tedaj pa zaslišim za $eboj kričanje
kmeta: »Prihajajo! Bič! Udari!« Ozrl sem se 7a nami več sto metrov daleč, se je podila tolpa volkov, trideset, Štirideset zverin menda. Jaz pa sem mislil, da so že tik za nami. In zdaj sem razumel ; W svojem konju naj udriham. Joda zakaj. Saj je
pa imajo mleka toliko, da ne vedo, kam z njim, in ga ponujajo za vsako ceno.
Ce bi se v Mariboru bolje organizirala prodaja mleka, bi se tudi povečal kon-zum mleka. O teni ni dvoma. Veliko ie že bilo govora o ustanovitvi mlekarske zadruge, ki bi imela po mestu svoje mlekarne. — kaj ie zdaj s to zadevo? Mestna občina naj bi to akcijo energično vzela v roke ali pa naj bi se kar sama lotila te reči in etablirala mestno mlekarno. Občina vodi v svoji režiji že itak razna podjetja, pa naj jim pridruži še mlekarsko podjetje, ki bo gotovo rentabilno, saj imajo tudi po drugili deželah te in one mestne uprave lastne mlekarne.
Na vsak način pa je treba Mariboru več mlekarn, ličnih, modernih, higijensko urejenih takih lokalčkov, ki bi v prijazno lice Maribora prinesli tisti tipični kolorit modernih mest, ki ga danes še pogrešamo. Mislimo pa tu zlasti take lične lesene paviljone, kakor jih često vidimo po dru-gih alpskih mestih, takozvane poletne mlekarne, kjer strežejo mlade ljubeznive dečve in kjer se rad zaustavi vsak turist, da po-užije Čašo dobrega mleka. Ali ne bi se tudi v Mariboru kje na primerni točki v središču mesta podal kak tak paviljon?
Iz športne kronike
V	športnem življenju je bilo v zadnjem času več zanimivih dogodkov. V Celju je s prav lepim uspehom branil državni prvak v umetnem drsanju Polo Schwab svoj naslov, dočim je moral v mednarodni konkurenci prepustiti zmago Gradčanu Zettel-mannu. Naravnost zadivila pa je številne gledalce ga. Schrittwieser, ki je z neverjetno dovršenostjo zarisala igraje tudi najbolj fantastične like na ledeno ploskev.
V	Celju je bila preteklo nedeljo tudi skakalna tekma na skakalnici v Lisci. Najdaljši skok je z 28.5 m dosegel Gradčan Erlinger. Od domačih je odnesel zmago Čop, dočim je postal prvak Tkalčič.
»Kilometer lance« i smučarjem i motociklistom ni dal miru. Poizkusili so se v motornem skikjöringti in dosegli v Maistrovi ulici nič dobrega obetajočo brzino 110 km na uro. Pred tern je bil skikjöring v Kamnico in nazaj. Zmagovalci so bili Vreznik in Pobežin. Čerič in Štangl ter Da-dieti in Štangl.
V	nedeljo je bilo troje smučarskih tekem na Pohorju. Pri sv. Martinu je Valter Puh iz Maribora pustil domačina Korena in Kapuna za seboj, v smuki s Peska je bil prvi Vodenik in v klubskem prvenstvu Rapida so .zmagali gdč. Heller, Lettner in Schmiderer.
Mariborske prireditve
Narodno gledališče: V nedeljo 18. februarja ob 15. uri »Scampolo«, znižane cene. Ob 20. uri opereta -»Mala Floramye«. Znižane cene.
Grajski kino: »Življenje je lepo«, opereta.
Kino Union: filmsko veledelo »Grand Hotel«.
Angleška
sukna
Najnovejše tkanine za damske obleke nudi tvrdka
MAJER FRANJO
Maribor, Glavni trg štev. 9
žival gnal itak bič divjega strahu. Kako dobro je bilo, da sem konja poprej bil razbremenil in šel navkreber peš, da se ni preveč utrudil.
Počasi se je bližala tolpa. Kmet pa je s svojimi sanmi čedalje bolj zaostajal. Kakor nor je udarjal po upehani živali. Pokrajina je bliskovito švigala mimo. Za prvim gozdnim izrastkom se je morala pokazati vas. Napol sem se ozrl. Kratko rezko bevskanje volkov se je že presneto blizu oglašalo. Kmet je bil že dvajfet metrov za mano, prvi volk pa oddaljen komaj trideset metrov. Kmet se je globoko zaril v svoje sani in udrihal po konju, udarci so neprestano padali in z divjimi kriki ie spodbujal žival, ki so bili skoraj podobni tulenju volkov.
Tedaj pa zaslišim pred seboj rezek glas. Neka žena je stala tam na parobku in mi naproti molela otročiča. Kaj je kričala, nisem razumel; najbrže da naj vzamem otroka k sebi. Potegnil sem za vajeti, in za trenutek se je divji lov ustavil, komaj za hip, a je zadostovalo, da sem pograbil jokajočo deklico, jo posadil v sani, in konj je že zopet drvel dalje. Zensko bo že kmet vzel, sem si mislil. Slišal sem, kako je tulenje volkov postalo tišje. Pred menoj pa sem že videl vasico. Saj se strahopetne mrcine ne upajo tako blizu vasi!
Po par minutah sem že bil v vasi, kmetove sani So se že tudi bližale. Skočil sem s sani in planil k njemu, toda bil je sam na saneh! Ko sem zavpil nad njim, kjer je ženska, je začudeno zrl vajne. »Saj ona ni iz moje vatö.« je dejal. Zbobnal sem vaščane, in ko smo čez pol ure prihiteli na kraj nesreče, srno našli samo še čevelj, v kate-rem je še tičala noga.
Nikdar več niš'em zaničljivo govoril O volkovih ...
S. S. Van Dine:
V oblasti demonov
Kriminalni roman
(I. nadaljevanje)
Torek. <>. novembra, ob Ilih dop.
Na prvi pogled stno lahko spoznali, da je Chester Greene silno razburjen. Toda njegova razburjenost ni pri meni zbujala nobenega sočutja. Od vsega začetka mi je. bil zoprn. Bil je srednje-velike postave in skoroda korpulenten. V njegovih oblikah je bilo nekaj mehkužnega, v obleki pa preveč poudarka: manšete so bile preozke, pravtako ovratnik, pisana svilena rutica pa mu je preveč visela iz prsnega žepa. Lase je imel mestoma že redke, oči izbuljene. Debela usta in podbradek sta izpopolnila tip tega sitega brezdelneža.
Potem ko ie dal Markhamu roko, in ga je ta nama predstavil, se je vsedel, vzel cigareto in jo pričel vtikati v jantarjev ustnik.
■Zelo bi vam bil hvaležen, Markham«, je pričel, prižigaje si cigareto s slonokoščenim vžigalnikom, »če bi osebno vodili preiskavo v stvari, ki se je včeraj dogodila v našem brlogu. Policija itak ne bo ugotovila, kaj je bilo. Na mene ima sicer dobre, toda... ne vem, kako bi se izrazil, toda nekaj je na včerajšnjem dogodku, kar me posebno vznemirja.«
Markham ga je nekaj sekund ostro opazoval. »Kaj mislite, Greene?«
Greene je ugasnil cigareto, čeprav jo je bil šele prižgal, in je nervozno bobnal po naslonjalu. »Sam bi rad vedel, kaj naj mislim! Vem samo, da tiči za tem nekaj, kar bi hudiča samega razgibalo, če se nam ne posreči, zaustaviti ga. Razložiti tega ne morem, imam samo tak občutek.«
»Nekoliko ste psihopata, kaj. Mr. Greene?« Pilo je nedolžno gledal predse.
Mož se je naglo obrnil in pogledal Vanceja zaničljivo-agresivno. Potem je zopet vzel cigareto in se obrnil k Markhamu: »Rad bi, da bi se vi zavzeli za to zadevo.«
Markham je okleval. »Gotovo imate posebne vzroke, ki vas silijo, da se obračate na mene.«
»Zveni čudno, toda, nimam nobenih.« (Zdelo se mi je, da se Greenova roka trese, ko si je prižigal drugo cigareto.) »Toda instinkt mi pravi, da teorija o tatvini ne bo prava.«
Težko je bilo reči, da-li ta človek odkrito govori ali namenoma nekaj prikriva. Toda jaz sem imel občutek, da je vzrok njegovemu razburjenju — strmih. Jaz za svojo osebo sem bil prepričan, da je pri tej katastrofi ostalo njegovo srce popolnoma hladno.
»Moje mnenje o tej stvari je, da se domneva policije o vlomu popolnoma ujema z dejstvi,« je odločno menil Markham. »Saj poznamo nešteto primerov, ko so vlomilci naenkrat izgubili glavo in brezmiselno postreljali ljudi.«
Green je nenadoma vstal in začel hoditi sem in tja po sobi. »O tem' slučaju ne morem reči nič pozitivnega,« je mrmral. »Ne vem, da-li me razumete, vse je onstran razumljivega. Moj Bog« — s topim pogledom je gledal sodnika — »mrzel pot me obliva, če samo pomislim na to!«
»Vse, kar poveste, je negotovo, nič prijemljivega,« je prijazno grajal Markham. »Mislim, da Vas je ta tragedija spravila ob živce. Počakajte dan, dva —«
Greene je zamahnil z roko. »Motite se, Markham! Povem vam, da policija nikdar ne bo našla dozdevnega tatu. Čutim to — tukaj!« Patetično je položil svojo manikirano roko na srce.
Vanče ga je s skrivnim veseljem opazoval. Potem je iztegnil noge in gledal v strop. »Oprostite, Mr. Greene, da motim vaša mistična razmotrivanja, toda ali vam
je znan kdo, ki bi imel kako korist od tega, ako spravi vaši dve sestri s sveta?«
Mož je nekaj časa prazno gledal predse. »Ne,« je končno odgovoril. »Ne bi vedel nobenega. Kdo pa bi tudi čutil potrebo umoriti dve nenevarni ženski?«
■ Nimam pojma. Toda ker teorijo o tatvini zavračate, po drugi strani pa sta vaši sestri napadeni, vendar lahko domnevamo, da je hotel nekdo njuno smrt. Mislil sem si, da vi kot brat in poglavar družine mogoče veste, kdo je gojil morilne naklepe proti tema ženskama.
Z Greenovih ustnic je prišel sikajoč glas. »Jaz ničesar ne vem,« je pihnil z iztegnjeno glavo. Obrnjen proti Markhamu je z očitajočim glasom nadaljeval: »če bi imel še tako nesigureu sum. ali mislite, da bi ga prikrival? Stvar mi je šla na živce, vso noč sem o tem premišljeval, to je grozno ... res grozno.«
Markham je vstal in stopil k oknu. Z rokami, prekrižanimi na hrbtu, je gledal na pusto dvorišče jetnišnice.
Filo je Chesterja Greena ves čas ostro opazoval, čeprav je bil navidezno popolnoma ravnodušen. Ko se je Markham obrnil k oknu, se je zravnal. »Ali bi mi hoteli točno povedati, Mr. Greene, kaj se je včeraj ponoči zgodilo? Kakor sem čul, ste bili vi prvi, ki je prihitel k ranjenima ženskama.« Filojev glas je imel dobrikajoč zvok.
»Prvi sem bil pri Svoji sestri Juliji,« je ostro popravil Greene. »Ado pa je našel naš sluga Sproot. Nezavestna je ležala na tleh in krvavela iz rane na hrbtu.«
»Na hrbtu?« Fih> se je sklonil in dvignil obrvi. »Torej so od zadaj streljali nanjo?«
»Da.« Greene je nagrbančil čelo in ogledoval nohte, kakor da je tudi on našel na tem dejstvu nekaj vznemirljivega.
»In Miss Julija? Ali je tudi ona bila zadeta od zadaj?«
»Ne, od spredaj.«
»Čudno!« Filo je puhnil oblak dima proti prašnemu lestencu. »Ali sta se bili obe ženski že odpravili k nočnemu počitku?«
»Že celo uro preje. Toda kakšno zvezo ima to s stvarjo samo?«
»Tega ne moremo nikdar vedeti, kaj ne? Na vsak način pa je vedno dobro, če smo v posesti še tako majhnih podrobnosti, ako hočemo kaki tajni priti do dna. Prosili ste okrožnega sodnika za njegovo podporo, Mr. Greene, mislim, da vam bo hotel staviti nekaj vprašanj, preden se odloči.«
Markham se je obrnil od okna in sedel na rob mize. Vzbudila se mu je radovednost ih je dal Greenu razumeti, da je Filo uganil njegovo namero.
Greene je našobil ustnice in spravil ustnik v žep. »Dobro. Kaj hočete še vedeti?«
»Lahko bi nam na primer še enkrat natančno vse po vrsti povedali, kaj se je dogodilo, potem ko ste slišali prvi strel,« je z najslajšim glasom predlagal Filo. »Predpostavljam, da ste vi slišali strel.«
»Seveda sem ga slišal, — saj drugače ni bilo možno. Julijina soba je poleg moje in jaz še nisem spal. Takoj sem vstal, obul copate in ogrnil spalni plašč. Potem sem šel ven. Na hodniku je bila tema, splazil sem se do Julijinih vrat. Odprl sem jih, pogledal v sobo in sem videl Julijo v postelji, njena spalna srajca je bila na prsih rdeča od krvi. Sicer ni bilo nikogar v sobi. V trenutku, ko sem hotel pristopiti k njeni postelji, sem slišal drug strel, bilo je čuti, ko da prihaja iz Adine sobe. Trenutno sem bil tako zmešan, da nisem vedel kaj naj storim, ves trd sem obstal...
»Ne morem trditi, da bi vam radi tega kaj očital« ga je ljubeznivo-razumevajoče prekinil Filo.
Greene je prikimal. »Prokleto kočljiv položaj! Ko sem se zopet imel v oblasti, sem slišal nekoga prihajati, spoznal sem korak starega Sproota. Taval je skozi temo in slišal sem ga vstopiti v Adino sobo. Potem me je klical in pohitel sem za njim. Ada je ležala na tleh poleg toaletne mizice. Sproot in jaz sva jo položila na posteljo. Kolena so mi skoraj odpovedala, vsako minuto sem pričakoval, da bo počilo še v tretje, sam ne vem zakaj. Vsekakor pa je bilo vse mirno in potem sem slišal Sproota telefonirati doktorju van Blonu.«
»Ne morem si pomagati, Greene, toda v tem, kar ste nam sedaj pripovedovali, ne vidim ničesar, kar ne bi bilo v skladu s teorijo o tatvini,« je pripomnil Markham. »Razen tega pa trd je Feathergrill, moj asistent, dejal, da ie v snegu pred glavnim vhodom našel stopinje.«
Greene je molče skomignil z rameni.
»V ostalem, Mr. Greene,« Filo Vanče se je udobno naslonil in raztreseno gledal v strop »Prej ste rekli, da ste videli Miss Julijo v njeni postelji, ko ste stopili v sobo. Kako pa je to bilo mogoče? Ali ste prižgali luč?«
»Ne,« je odgovoril Greene, vidno zmeden radi tega vprašanja. »Luč je gorela.«
V Filovih očeh je zažarelo zanimanje.
»In kako je bilo v Adini sobi? Ali je tudi tam gorela luč?«
»Da.«
Filo je segel v žep, izvlekel dozo s cigaretami in skrbno izbral eno. Na njegovih, pretirano mirnih kretnjah, sem, videl, da je v notranjosti razburjen. »Tako, tako, v obeh sobah je gorela luč« je končno malomarno pripomnil.. »Zelo zanimivo.«
J udi Markham ga je pričakujoče pogledal.
»In —« (Filo si je mirno nažgal cigareto) »v kakšnem presledku pa sta si, po vašem mnenju, sledila strela. Mr. Greene?«
Greena je to izpraševanje očividno jezilo. »Največ dve do tri minute.«
Filo je zamišljeno, nagubal čelo. »Po prvem strelu ste, kot ste prej omenili, vstali, obuli copate in plašč, stopili na hodnik in se ob zidu dotipali do Julijine sobe, previdno odprli vrata, pogledali v sobo in se približali njeni postelji saj je bilo tako, Mr. Greene? Oni je nestrpno prikimal. To vse ste napravili, še preden je padel drugi strel, kaj ne da je bilo tako?«
»Da, tako je bilo.«
»Prav, prav! Torej dve, tri minute. Pa. najmanj toliko. Čudno!« Filo se je obrnil k Markhamu. »Ne bi hotel vplivati na vaše mnenje, dragi moj, toda če bi bilo po mojem, potem bi morali izpolniti Mr. Gree-novo željo in osebno voditi vso zadevo. Meni se godi tako. kot vašemu klijentu nekaj tajinstvenega mi pravi: Vaš ekscentrični, mali tat se bo izkazal kot neka iata morgana.
Markham je zaničljivo gledal Fila. Ne samo, da ga je način, kako je Filo zasliševal Greena, živahno zanimal ampak je tudi dobro vedel, da mu Filo ne bi stavil takega Predloga, če ne bi imel za to tehtnega vzroka. Zato se nikakor nisem čudil, ko se je po kratkem oklevanju Markham obrnil k Greenu in mu dejal:
»Dobro, Mr. Greene, bom videl, kaj se da v tej zadevi napraviti. Danes popoldne se bom oglasil v vaši hiši. Prosim, skrbite, da bodo vsi navzoči, da jih bom lahko zaslišal.«
Chester Greene mu ie ponudil svojo drhtečo desnico. »Vsa družina in osobje vam bo na razpolago, ko pridete. Z dostojanstvenimi koraki je zapustil sobo.
Filo je vzdihnil. »Nič kaj prijeten človek zares ne, Markham, prav nič prijetnega ne najdem na njem. Toda tudi jaz nisem bil njemu posebno prikupljiv, se mi zdi.«
»Nič čudnega, če pa tako norčavo ravnate z njim! S sarkazmom si pri soljudeh ne pridobimo posebne naklonjenosti.«
»Toda Markham, dragi prijatelj, govorite, kot da bi jaz hrepenel po njegovi simpatiji.«
»Vi mislite, da nekaj ve, ali pa da ima kak sum?«
Filo^ie skozi veliko okno gledal v sivo nebo. »Ce bi to vedel!« .le zamrmral predse. Po kratkem molku: Ali je Chester tipir čen zastopnik rodbine Greene? Zadnja leta imam zelo malo stikov z elito naše družbe in poznam te bogataše le v toliko, kar mi povedo drugi.
Markham je zamišljeno pokimal. »Mislim, da. Rod Greenovih je bil prvotno klen in zdrav. J'oda pri sedanjem rodu se že opažajo znaki degeneracije. Stari To-bija, Chesterjev oče, je bil sicer osoren, toda vendar občudovanja vreden značaj.
Žal zgleda, da je bil zadnji zastopnik Greenovih vrlin. Kar jih ie zdaj živih, niso posebno simpatični. P° mojem mnenju preveč denarja in premalo dela. Po drugi strani pa se Pri sedanjem rodu opaža neka gotova inteiektualnost. Izgleda, da so brihtne glave. I oda. preveč so površni In tavajo sem hi tja. Mislim, Vanče, da podcenjujete Chesterja. Ni tako neumen, kot se vam zdi.« ,
(Dalje prihodnjič.)


Iz skavtske kronike
Nov skavtski časnik. Prejeli smo na ogled prvo številko novega jugoslovanskega skavtskega časopisa — mesečnika »Skavtske noyiee«. Urejevan po načinu drugih časopisov obsega ideološki uvodnik izpod peresa starešine glavne uprave br. dr. St. Z. Ivaniča, novice iz prostranega skavtskega sveta, iz inozemstva in Jugoslavije ter polno drobnih zanimivosti.
Dravska župa je prejela povabilo kluba roverjev pri glaviii upravi, da sodeluje pri sestavljanju pesmarice, ki jo namerava izdati klub. Slovenski del sestavi znani pevovodja pri klubu »Bobrov«, brat Stanko Hribernik-Mači.
Na planini Zlatibor (izstopna postaja Užice) se je pričel 15. t. m. smučarski tečaj za skavte-vodnike in vodje, ki ga vp-
dijo bratje Kos Franček iz Maribora ter Tavčar Rado in Kopecky Dolfe iz Ljubljane. Tečaj bo trajal 14 dni.
Župna uprava je poslala več delegatov na pregled stegov. Domžalčane obišče br. načelnik ing. Ivan Pengov, Kamničane namestnika župnega načelnika brata Rado Tavčar in Boris Černigoj, Tržičane pa chiefscout brat Pavel Kunaver.
Tečaj o prvi pomoči in higijeni priredi Dravska župa s sodelovanjem higijenskega zavoda v Ljubljani.
Za bolj intenzivno delo v glavni upravi in v pomoč pačelnici za planinke sta kooptirani v glavno upravo sestri Olivera Jurkovičeva in Ljubica Petkovičeva, slušate-Ijici filozofije v Beogradu.
Križaljka
Vodoravno:	5.	francoski ministrski
predsednik. 8. tisto (srbo-hrv.). 10. vrsta jagnjedi. 12. vrsta sena. 13. zahteva po nečem,. 14. dalmatinski otok. 16. število. 17. javni beležnik. 18. zoper. 19. slavnostna pesnitev. 21. mesto ob Adiži. 22. oseba (lat.).
24. cerkven razglas. 25. mesec. 26. obžalovanje. 28. ročni delavec.
Navpično: I. velika poplava. 2. os. zaimek. 3. za (lat.). 4. madžarska ravan. 6. jezero na Finskem. 7. Kraljevina v F.vropi. 9. signalna naprava ob obalah. 11. trg na Notranjskem. 12. vsedlina. 15. Kača velikanka. 16. os. zaimek (dvoj.). 20. zaradi. 22. mesto v Srbiji (preproge). 23. iz apna. 26. orožje pri fantovskih pretepih. 27. odposlanec.
Rešitev zlogovne križaljke v štev. 6 Vodoravno:	1. Kalifornija. 4. sova. 5.
vaza. 7. posamič. 9. jeza. 10. note. 12. lesen. 14. Norma. 16. celina. 17. deka. 19. Turin. 20. para. 22. noga. 24. naprava. -7. vile. 29. klima. 30. Virovitica.
Navpično: 1. kava. 2 Formosa. 3. Java. 4. Soča. 6. zajec. 7. poza. 8. mično, 9. jesen. 11. tenor. 12. legenda. 13- dolina. 15. Maza-rin. 18. kapa. 19. tuga. 21. rana. 22. nova. 23. dnevi. 25. pragovi. 26. zima. 28. levi. 29. klica.
Urh je poštar in žigosa pisma. Uro za uro, dan za dnem leto za letom.
»Ali ni to strašno dolgočasno, vsak dan isto delo?« ...
»Zakaj? žigosam vendar vsak dan drug datum!«
HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
Podružnica: Celje
v lastni novi palači na oglu Oosposke-Slovenske ulice
nasproti pošte, prej Južnoštajerska hranilnica
Centrala: Maribor
Sprejema vloge „a knjižice in tekoči račnn proti Mj^n«^mU_^Änja.^jWll «n» naložba denarja, tojamči^a vloge pri
tej hranilnici Dravska banovina s
celim svojim premoženjem in z vso davčno močjo.
posle točno in kulantno.

Izdaja konzorcij »Razgleda«, predstavnik in urednik Josip Fr. Knallič v Mariboru: tiska Ljudska tiskarna d. d., predstavnik Josip Ošlak v Mariboru.