Naročnina listu: = Celo leto . . K 12-— Pol leta . . „ 6-— Četrt leta . . „ 3*— Mesečno . . „ P— Zunaj Avstrije : ===== Celo leto . . K 17'— Posamezne številke :: 10 vinarjev. :: Inserati ali oznanila se računijo po 12 vinarjev od čredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik ::: popust. ::: „Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek ::: popoldne. ::: Rokopisi se ne vračajo. Meodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. Uredništvo in npravništvo : Maribor Koroška ulica 5. == Telefon št. 113. Dr, Kukovec — se pere* (Od odličnega somišljenika ne-poslanca.) V -roke mi je prišla 248. številka „(Slovenskega Naroda“,, iv kateri priobčuje dr. Kukovec svoj govor, katerega nje iri^el v; nedeljo, dne 26. oktobra v Žalcu. Ko sem prebral poročilo, sem se spomnil na neki govor dr Kukovca pred kratkim, v 'katerem je povda-rjal dolg,ocano-sajmozavestno, kakor to zna le on, da bo on prvi, ki bo častita! „klerikalnim“ poslancem, če se bo obstrukcija končala brez -škode za Slovence in priborila Slovencem kake koncesije. Zlgodilo se je, da so se zopet dosegle podpore iza vinograde in se je pokopal zloglasni (Wastianoy načrt šolskonacizoroval-nega zakona, dovolile so se okrajem podpore za ceste in dobili še dve šoli, katerih bi brez- obstrukcije nikdar ne dobili, a — dr. Kukovec -ni častital našim poslancem, temveč jih napada tako 'kakor ob času obstrukcije. Se več; on celo naravnost želi, da bi se obstrukcija naj nadaljevala, ker smo Slovenci — premalo dobili. Zajnimivo je, konstatirati, da je dr. Kukovec pri svojem boju zoper obstrukcijo pbvdarja! kot veliko pridobitev prejšnjih poslancev! | potom obstrukcije izvojevano kmetijsko išolo v St. Juriju, a sedanje, dosti večje pridobitve, naših poslancev se mu pa zde — malenkostne. 'Zlanimivo je omeniti, da se je dr. Kukovec še le sedaj spomnil ina velike dolgove nemške večine, na katere je v boju zoper obstrukcijo pozabili. Zares zanimiva in za resnega politika malo čudna so poročila dr. Kukovca, katera pusti dobesedno v .„jSlov. Narodu“ objaviti, da more cela javnost občudovati njegovo; politično modrost. Marsikdo je mnenja, da se dr. Kukovec norčuje iz sebe, ali iz svojih volilcev-, ali pa iz sebe in svojih volilcev. Do take misli mora priti vsak, kdor bere, da je zasluga Narodne strajnke, da je prenehala obstrukcija, da je Narodna stranka pripravila poslance S. K. Z., da so spremenili taktiko glede učiteljev itd., stvari, o katerih dr. Kukovec sicer ponosno govori, v dnu srca pa je 'živo prepričan, da so le navadna baharija, da služijo le v to, da pokažejo vs-pehe — dela Narodne stranke, katerih nikjer ni. Kdor ( natančneje prouči ' cel položaj Narodne stranke, pa spozna takoj, da je dr. Kukovec pral v Žalcu — zavoženo deželnozborske politiko Narodne stranke. Med gorostasniitìi zavijanji in neresničnimi trditvami je povedal marsikaj, (kar potrjuje, da je dr. Kukovec pral v Žalcu sebe in celo deželnozbors-ko politiko Narodne stranke. Saj je javna tajnost, da je med pristaši Narodne stranke mnogo mož, ki ne odobravajo Kukovčeve deželnozborske politike, ker imajo toliko -narodnega čuta, da vidijo, da se morajo vsi Slovenci strniti v boju zoper Nemce v močno fa-lango, ker vedo, da se bode na graških tleh izvoje-val boj spodnještajerskih Slovencev ' zal ravnopravnost in ker dobro vedo, da pomenja nastop dr. Kukovca unikum v parlamentarnem, življenju. Manjšina v deželi bori z večino boj za najprimitivinejše narodne pravice, a tej manjšini pade v hrbet — istorodni liberalni poslanec samo radi -tega, da bi za redko sejane pristaše svoje stranke ' ka.j pridobil in ne vidi velike narodne škode, katero s svojim 1 postopanjem povzroča. Manjšine na Češkem, v Galiciji in na Tirolskem imajo dosti več pravic, kakor mi, so že dosegle v marsikaterem oziru ravnopravnost, a kljub temu bijejo neizprosen boj z večino. Ce tudi obstoje te manjšine ,iz zastopnikov raznih strank, vodijo boj za narodne pravice skupaj vse stranke, in ni nikomur niti na um prišlo, da bi postopal tako, kakor postopa dr. Kukovec proti slovenskim poslancem v boju z — Nemci. Ker je več uglednih piož Narodne stranke izrazilo svojo nevoljo radi deželnozborske politike stranke, je dr. Kukovec V potu svojega obraza pral sebe in slikal ^vspehe“ svoje politike, da potolaži nezadovoljneže 1 in — ohrani svoj mandat. Iz govora dr. Kukovca pa odseva tudi — strah, da bi utegnilo učiteljstvo zapustiti Narodno stranko in bi Narodna stranka izgubila Še ono malo število pristašev, katero ima, Dr. Kukovcu gotovo ni neznano, da že mnogo učiteljev in sicer ,najboljših, obsoja delo Narodne stranke, da se umiče iz vrst stranke in da vstrajajo pri stranki le oni kričavi elementi v u-čiteljstvu, (kateri ne pomenijo ne v šoli in izven šole — nič. Radi tega zaklinja 'vodja liberalne stranke u-čitelje,' da naj za božjo voljo ostanejo v stranki, ker sicer — je stranka fuč in vse luč. -, Dr. Kukovec jbi ne prišel ' v tako mučen položaj, !da bi moral ovirati beg iz stranke in zagovarjati ponesrečeno liberalno -deželnozborsko politiko, če bi se zavedal, kako važno delo ga čaka kot edinega slovenskega zastopnika itrgov in mest. Gotovo ve, da je njegova naloga, paralizirati delo nemjšklh trških in mestnih poslancev Wastianai,- 'Orniga, Negerja, dr. Negrija, Marckhla itd. Poslanec trgov in mest bi moral posvečevati vso pozornost (uradniškim, vprašanjem, ker ima uradnike imed svojimi volilci, dočim jih kmečki poslanci nimajo, spremembi volilnega reda za trge in mesta, okrajne zasltope itd., 'imel bi skrbeti za razvoj slovenske obrti in 'trgovine* v ’ me- stih in trgih, — dela dovolj, ,pri katerem bi našel podporo pri vseh zavednih Slovencih. Ali bi to delovanje bilo za volilce v trgih in mestih koristnejše, kakor boj proti, slovenskim poslanqem, ki se bore za dosego ravnopravnosti Slovencev v deželi, naj presodijo volilci v trgih in mestih ter — merodajni pristaši Narodne stranke. i Vprašanje orijentalskih železnic* Konflikt med Avstrijo in Srbijo 1 radi Albanije je poravnan. (Srbija se je uklonila in oblastni naši o-ficiozi so si priborili novo lovoriko, sicer zelo dvomljive vrednosti. Pri nepristopni in gospodstvaželjni naturi naših vodilnih faktorjev je pa povsem opravičen strah, da pride pri reševanju med Avstro-Ogrs-ko in Srbijo visečih vprašanj ' do novih razburjenj. Vprašanja, ki - se imajo še rešiti, so sicer le gospodarske narave, toda gospodarstvo in politika sta, pač tako tesno združena, da ni mogoče rešiti enega od drugega, 'Pred vsemi prihaja tu v poštev vprašanje orijenta;! škili železnic in priključitev srbskih železnic na bosanske. O orijentalskih železnicah piše publicist Saint Brice v pariškem „Journalu“: „Med vsemi balkanskimi vprašanji, ki še čakajo rešitve, ne povzroča nobeno, toliko mednarodnih težkoč, kakor vprašanje orijentalskih železnic*'Da se to prav razume, treba vedeti, da se v tem vprašanju reasumira vse, kar more Avstro-Ogrska še rešiti od svoje nekdanje balkanske politike in vsa nada bodočnosti. Znano je, kako je v zadnjem času izgledala ta politika, ki je izražena; v prosluli formuli „prang nach t Osten“ — siljenje na vshod. Po Hohenzollern-cih pregnana iz Nemčije, se je habsburška hiša obrnila proti Egejskemu morju. 1 Bila je velika1 sposobnost Bismarcka, ki je vdahnila to novo orijentacijo, ki je izbrisala želje po osveti za Sadovo ter privezala Avstrijo na Nemčijo tem tesneje, ker je predslra-ža germanizma na Balkanu bila v konfliktu s slovanstvom, torej z Rusijo. Od leta 1868 dalje :so pogledi AvStro-Ggrske obrnjeni na Solun. V kaki meri1 so dogodki1 zafdnjih mesecev vplivali na to politiko? Nade na terijtorijajlno ekspanzijo so uničene. Bodočnost Balkana ’ je sedaj v rokah balkanskih 'držav in tudi ostane tako. 'Ali je s tem rečeno, da je partija definitivno izgubljena? Nika- F O DL, 1ST E K. Dve siroti. Megla, gosta megla je razprostrla svoj vlažen plašč čez mesto. Bil je 2. november. Ljudje so počasi in zamišljeno hodili po ulici, ki ,vodi na pokopališče. .Nihče ni prestopil praga žalostnih vrat, da bi ne prinesel svojim rajnim kake reči v spomin. Grobovi so bili pokriti s šopki in venci vsake vrste. Mlafda gospa v lepi, črni obleki je počasi šla po pokopališču'in pokleknila na majhnem, belem grobu. Ovila je bršljanove vejice okrog križa in vrgla ovenel šopek cvetlic k zidu in ga nadomestila ß Šopkom belih rož. Beli nagrobni križ je imel napis: „(Tukaj počiva Roza Smrekar, Štiri leta stara.“ Mlada mati se nagne do napisa in pritisne tja svoje žareče ustnice, iz njenih prs pa, se izvije globok vzdihljaj. Dolgo je ostala v bolestni zamišljenosti, svoje lepo, bledo lice naslonjeno na (križ. Potem vstane, pusti na cvetlicah poljub in solze in gre proti izhpdu pokopališča. V tem trenutku prideta dv.a revno oblečena o-troka. i Njuno nedolžno govorjenje jo je zanimalo, da jima je sledila od daleč. Manjši otrok je večkrat nekoliko zaostal, in potem se je njegova sestrica z nekakim mrdnim obrazom obrnila in mu rekla: „Pridi, Janezek,, ostani pri meni, drugače 1 se izgubiš.“ „iO ne“, ■1 odgovoril je deček, 1 čegar poglavitna čednost ni bila ravno popolna pokorščina. Ravno si je hotel skozi omrežje ogledati majhen grob, kjer je uboga Roza počivala med rožami. Deklica je opazila, kako je Janezek stegnil že roko skozi omenjeno mrežo, da bi vzel šopek. J0“, zakliče ogorčeno, ,„)Janez, kaj delaš? Ničesar se ne smeš dotakniti!“ „Jjaz hočem te cvetlice imeli“, reče deček ter začne z nogo teptati in se jokati. ,„(Mrtvih se ne sme okrasti“, reče osorno sestrica Marica. JJaz jih hočem imeti, * še enkrat ti povem,, hočem jih imeti!“ „(Pazi, — povedala bom, vrtnarju, zaprl te bo v ječo!“ i„jTöda“, odvrne Janezek, „,glej vendar, vsi i-majo cvetlice, samo midva ne. Zakaj tako?“ .jMidva 'sva uboga;“, odgovori zalaj deklica in skuša nevošljivega bratca pobegniti od (mreže. Ta pa je jokal še huje in stegoval svoje drobne ročice za šopkom, ki je ležal ob grobu male — Roze. V tem trenutku pride (vrtnar. „Gospod“, reče Marica in močno zardi, „kaj ne, vi zaprete otroke, ki kradejo rajnim cvetlice? Pokarajte Janezeka, on hoče vzeti oni-])e šopek!“ .„Ovenel je“., reče deček. i„'Poglejte sem, gospod, tukaj je popolnoma svež šopek) in jaz bi rad starega“, nadaljuje ,in glasno zajoka; ,„jmati tam spodaj nimajo nič cvetlic.“ In z roko pokaže na skupni križ, kjer počivajo zapuščeni, ki nimajo nagrobnega kamena in ki jim jev revščina ostala delež ,tudi po smrti. Solze zalijejo vrtnarju oči. Janezeka prime za roko. „Ali nimata več starišev?“ vpraša. „Pred osmimi1 dnevi so nama mater zainesli — semkaj“, odgovori deklica in si z roko briše oči. „In vajni oče?“ „On je bil tukaj že pred materjo", odvrne Marica. „In kje bota sedaj vidva?“-„ 'Midva sva popolnoma sama. Jaz pazim na Janezka in sestre .nama prinašajo živeža. Danes j(e na- ma rekla sestra Alojzija: Vernih duš dan je; pojdita na pokopališče* molite za mater in poslala vama bo angelja iz raja! In vzela sem Janezka za roko. in zdaj sva tukaj!“ „Toda, če materi ne bova prinesla cvetlic“, reče deček, „nama ne bo poslala angelja!“ ,,'Mati ,ne leži tukaj, Janezek“, reče Marica resno. .„Sestra Alojzija je rekla: duša ima peruti, da zleti. v nebesa in iz nebes naju gleda.- / Pojdi, pojdi, da moliva pred velikim križem.“ In vleče bratca seboj. Bil je pretresljiv prizor: dva otroka., naslonjena drug ob drugega, klečita na vlažnih. tleh, oči so povzdignjene proti nebesom, kjer je, kakor sta verovala, bila duša dobre matere. Se sta molila, ko neka roka položi ob vznožje križa velik venec belih rož. ,„0“, vsklikne Janez, .„to so one sveže in lepe cvetlice ! “ Gospa Smrekar se nasmehne vsa ganjena pod črnim pajčolanom, objame oba otroka in ju poljubi, ter reče Marici: .„'Ti imaš prav, malčka; duša ima peruti in vajina mati vama pošilja apgelja, da vaju tolaži in o-greje; pridita, uboga moja otroka!“ To noč nista Janezek in Marica prezebala gor v svoji mrzli podstrešni sobici in prazna hiša gospe Smrekar je imela pri ävojem ognjišču oba osirotela otroka.------: — Pa brez zamere. Napisal Feliks Grogi. „Kaj je, virt, boš mi dal Še en frakelj?“ se je oglasil stari Sure v kotu pri peči, ki pa ni bila zakurjena, Ali kaj to mar našemu možakarju, saj: je trdil, da nimata mraz in toplota nanj nobenega vpliva več, odkar je bil zadnjič bolan. Virt, kakor ga je klical po navadi ‘vsak Remš- kor ne. Brutalno osvajanje je zastarelo* Zahteva toliko energije, kolikor je morejo razviti le mlade države, ki še niso trpele pod slabečim vplivom. napredujoče civilizacije in katerih edini vir je moč. Velesile imajo druga; sredstva in druge cilje. To, kar hočejo one 'pred vsem, ni razširjanje vlasti, temveč razvoj kupčije. Njih orožje ni puška, ampak kovček. Njih cilj je razvoj interesnih sfer in ekonomično razširjenje. Ta program je imela Avstro-Ojgrska že pred krizo leta 1912. Avstrijci so si znali zagotoviti dva aduta: protektorat katoličanov in železnice. Ce tudi jih sedaj križa srbska trobojnica, ti aduti niso ničesar izgubili na, svoji vrednosti* Videli smo, s kako energijo je Avstrija razvijajla svojo versko-politjčno akcijo v albanskem vprašanju. Manj očitno, a morda še živahnejše je bilo njeno delovanje v vprašanju železnic. Glavna žila polotoka, proga, ki druži srca Evrope s Solunom preko Niša, Vranje in Skopjja, s stransko progo iz Soluna v Niš, je last družbe ori-jentalskih železnic pri kateri so bilji avstrijski kapitali močno zastopani. V zadnjem mesecu so na .ravno tako vstrajen, kakor odločen način dobili v roke večino delnic te družbe. Avstrija ima torej efektivno kontrolo nad velikimi prometnimi poti nove Srbije. V tem ' je nevarnost položaja in potreba) pametnega sporazuma, brez katerega, moramo pričakovati najtežjih komplikacij. Ta sporazum je možen in ■ celo lahek, ako bosta obe stranki imeli dobro voljo, ker njiju interesi si nikakor niso protivni. Srbija ima pred vsem strategične, Avstro-Ogrska pa gospodarske interese. Ti interesi se morejo spraviti v soglasje, a pod pogojem, da vsaka stranka prizna nasprotne interese. Do tega pride, ako bo hotela Srbija, zasledovati odkupno politiko in če se ne bo Avstrija branila dati potrebnih, garancij za neobhodno potrebno neodvisnost. Med tema dvema ekstremoma se mora doseči sporazum, od katerega je odvisen mir.“ Tako francoski publicist. Bojimo se pa, da bo naša vlada pri svoji prosluli nerodnosti ubrala napačna, kriva, pota. Da bi se motili! Katoličani in volitve v Italiji. Do sedaj je znanih 507 izidov. Izvoljenih pa je 238 pristašev sedanjega ministrstva, '53 radikalcev, 19 pristašev ustavne opozicije, 27 katoličanov, 11 republikancev, 39 oficijelnih socialistov in 19 reformiranih socialistov. Treba je še 101 ožjih volitev. Manjka še izid volitve iz okraja Galipoli, kjer si stojita nasproti radikalec Deviti di Marco in socialist Senapi. V ožjih volitvah je 100 pristašev ministrstva, 29 radikalcev, 5 ustavnih opozicionajcev, 13 katoličanov, 39 oficijelnih socialistov, 6 reformiranih socialistov in 10 republikancev. Italijanski katoličajni /so z dosedanjim ifeidom volitev lahko zadovoljni, kajti število ‘katoliških poslancev je naraslo. 'Med L izvoljenimi1 najdemo pred vsem ravnatelja katoliške ^Italia“, Filipa Meda, ki je premagal svojega tekmeca socialnega demokrata s 3000 glasovi večine. V industrijskem volilnem okraju Monza je zmagal inženir Naval z 98® glasovi. Mesto Neapel pošlje v zbornico zasluženega prvobo-ritelja za katoliške šole ;'Rodino. V Trevigliji se je borii starosta katoliških delavskih organizacij. Came-roni kar proti 5 kandidatom, toda premagal je vse z ogromno večino 3000 glasov. Profesor Montresor je pa združil v volilnem okraju Bardolino zopet imponu- ničan, je dobro slišal Surcevo ponpno povelje, toda ni se hotel vzdramiti. Vlekel je pridno iz pipe, popravljal si kakor nalašč brke in gledal zamišljeno skozi okno. Surcu, čeprav dobra duša, je vendar posebno ob takih slučajih rada vskipela, kri in potem ni, bilo milosti. Toda danes je bil naš junak popolnoma krotak. Čakal je potrpežljivo, da je prišel virt rojimo njega in mu pri ,tej priložnosti še enkrat ponovil svojo željo ter polglasno pridjal: „Veš, pa danes nimam drobiža. Plačam ti že v nedeljo.“ Virt ga je malo po strani ' pogledal, kakor jje že bila njegova navada, potem pa je vzel steklenico ter šel po žganje. Med nalivanjem pia mu šine v glavo neka dobra misel: .„iSurc, veš kaj ?“! je nagovoril1 ! nalašč glasno starca, ,.(gospod Smrekar \ti plačajo dn frakelj, ako še nam poveš enkrat, kako se ti je godilo tedaj, ko ste bili pri Hiršmanu na lovu.“ „Seveda, seveda“, se oglasijo sedaj tudi gospod Smrekar, ki še Surca poprej niti opazili niso v kotu. „Ta frakelj plačam jaz, pa povedati nam morate!“ Lukežu so se samega veselja zasvetile oči: prvič, ker je pripovedoval to zgodbico iz svojega, življenja najrajši in drugič, ker je vedel, • da ta frakelj gotovo ni zadnji, ki ga pije nocoj. Med tem mn je prinesel virt žganje. Sure ga je hvaležno pogledal‘ ter takoj pošteno nastavil. Popravil si je še malo razmršene brke, potem pa začel: „Ja, Bog mu daj nebesa, stari ' HirŠman je bil dobra duša. Kolikokrat sva ga pila skupaj, koliko zajcev je padlo pod najino združeno .močjo. No, pa naj bo, kar je. Saj je že v nebesih. Zadel sem pač le navadno jaz, čeravno sem morajl, kar sem tudi Še rad. pustiti čast njemu. joče število glasov na-se; < tudi grofa Roberta najdemo med izvoljenimi. V Veralanuovi je pa sijajno prodrl neustrašeni branitelj pravic katoliške cerkve Longinotti. Svojega protikandidata socialista je naravnost uničujoče porazil. V novi zbornici najdemo torej vse one može, ki so si že priborili nevenljivih zaslug1 za pravice in svobodo katoličajnov v Italiji ;( njih pozicija je sedaj trdnejša, kakor kedaj poprej. V sedmih volilnih o-krajih so pa prvič zmagali katoličani nad najeks-tremnefšimi elementi in ravno ,to 'je, kar navdaja italijanske katoličane s posebnim ponosom. : Kakor vse kaže, si bodo tudi v ožjih volitvah priborili katoličani nekaj takih mandatov,, ki so jih sedaj smatrali, za domene najradikalnejših svobodomiselcev. Kjer so pa katoličani podpirali kandidate zmernih1 strank’, so ti tudi vsepovsod ( prodrli. Na voliščih so vsepovsod obležali vsi dni liberalni 'kandidati, ki se za glasove katoličanov niti zmenili niso! Z izidom volitev: v Itar liji so lahko italijanski katoličani povsem zadovoljni. Razširjena, volilna pravica jim ni prav nič škodovala. V novi parlament je pa le s pomočjo katoliških glasov izvoljenih čez 200 liberalcev, ki so si tudi v svesti, da so bili izvoljeni lie s pomočjo glasov katoličanov in ravno to dejstvo je vesel rpojav za gibanje katoličanov v Italiji. Staj ©rei w Skadru. Na novo vstvarjena Albanija še nima nobene določene državne oblike in tudi ne nobenega kronanega vladarja. Vojaštvo in meščanstvo iz vseh dežel je zbrano v Skadru; vojaštvo, da vzdržuje glasom londonskega sklepa velesil mir in red. (civilno prebivalstvo, kot trgovci, obrtniki, da * gre po svojih opravkih itd. Po t ulicah šetajo častniki in vojaštvo velesil. Konsulatna poslopja: in tudi javna poslopja so zastražena po vojakih velesil in tudi v važnejših u-licajh korakajo patrulje, po dva in dva » vojaka, gori in doli, kakor ‘ hitro se je zmračilo. Kakor znano, je tudi Avstrija odposlala en bataljon tv Skader in sicer od štajerskega 87. pešpolka. O življenju naših vojar kov v Skadru poroča list (’„Bohemia“ : „V rue internationale, v prijazni , palači, je nastajnjeno poveljništvo ‘avstrijskega ! vojaškega! oddelka. Vhod straži avstrijski vojak; na svetlih, ko-vinastih ščitih čitamo (imena) podpolkovnika .Otmarja Kailerja in stotnika Cvitkoviča. » Avstrijci so se nastanili ■ tukaj prav po domače, ker vedo, da ne bodo tako kmalu odpoklicani in računajo na Vsaj dveletno bivanje v Skadru. V največji, nekdaj turški vojašnici1 v sredini mesta, delajo naši c. in kr. profesionisti, ; mizarji, ključavničarji in pleskarji, ‘ da zbrišejo vse sledove opustošenja pdvodom obleganja mesta in da popravijo vojašnico. Moštvo je prav. zadovoljno. .Hrana je obilna in izvrstna, vsak dan z vinom; moštvo dobiva vsakdan doklade in služba ni naporna, Pred avstrijsko kuhinjo za moštvo prihaja vsak dan veliko število mestnih beračev, žensk in otrok, ki prav pridno odnašajo ostanke obilne menaže. Avstrijci so napravili r a di o t el d g r a.f i č n o postajo. katere se poslužujejo vsi narodi. Tudi Angleži so upeljali signalno službo med angleškim vojaštvom v mestu in med angleško bojno ladijo, ki je zasidrana ob izlivu reke Bojane v morje. Vse mednarodne čete imajo .tudi vsaka po eno vojaško godbo. Avstrijska vojaška; .godba je štela pr- Tako je nas remšniške lovce povabil tudi neko zimo na lov. Bil je precej debel sneg in mrzlo. Bili smo že zvečer na mestu. Vedeli smo dobro, zakaj! E, pa tudi ne tajim, lovec je pač zmiraj potreben. A mi, kot Remšničani, smo pa bili Še skoraj bolj kot potrebni in tako smo se ga precej navlekli. Jaz sem opazil že zvečer zahrbtno šuntanje, pa mislil sem si : E, frdajt ajni, naj , imajo, kar radi! In seveda, kaj so mi napravili ti ptički? Jezili so se namreč žp dolgo nad menoj, da mi nobeden zajec ni ušel in po bi bil še tako prebrisan. Pobrali so mi zato kroglje iz zabojev, prepričani, da s samim smodnikom vendar ne dobim zajca. In to jim je bila zabava cel večer. Jaz seveda tega nisem vedel in kdo bi tudi mislil na take neumne šale. Potem pa ,so stavili vsi z menoj, da jutri ne dobim nič. „Frdajt ajni“, sem rekel, ,„isamo če sploh kaj bo, Če pa nič ni, potem pač nič ni. Vsegamogo-čen pa žalibog nisem.“ Stava, .je veljala in vsi so že bili trdno prepričani, da plačam 16 litrov vina), kajti bilo jih je 16. Pa grdo so zavozili* Drugo jutro smo se razpostavili in jaz sem dobil, kakor še nikdar, enega najboljših prostorov, — kajti prepričani so bili, da danes nisem nevaren. Psi so začeli goniti in jaz bi bil ,moral biti seveda za vsak slučaj pripravljen. Pa kakor se to zgodi večkrat v življenju, je bilo tudi pri meni zdaj. Nepričakovano sem moral slediti — drugi potrebi, in kakor božja kazen, ravno v tem tragičnem trenutku prileti zajec. E, kaj hlače, sem si mjislil in že. je počilo prvič. Zajec pa je šel še zmiraj in sicer zmiraj bolj proti meni. Vstrelim drugič in zdaj — 1 se je postavil na zadnje noge, vzdignil svoja dolga ušesa., kvišku in me začel gledati. In Čeravno nisem boječ, še vraga samega bi se ne vstrašil — pa tedaj me je vendar obletela groza in nehote sem se stegnil po ,^rožen- votno i le 20 mož. Ko so pa videli, da so imele druge velevlasti popolno vojaško godbo,; (je tudi avstrijska vlada spravila; vojaško godbo ' na ' popoln^ število. Brzojavno so jih poklicali v Skadjer. Na takoimeno-vanem ljudskem vrtu igra vsak dan vojaška godba, vsakokrajt od druge velesile. Po dovršenem programu se igra še himna velesile, h kateri pripada dotična vojaška godba. Vse vstane, častniki salutirajo in prebivalstvo posluša himno z odkrito glavo. Zvečer so navadno vojaški koncerti v hotelih in kavarnah. Avstrijski vojaki so pri domačinih! jako priljubljeni. Tako na primer si je neki mlad avstrijski poročnik zbral četo mladih albanskih prostovoljcev, ki jih po vojaško izfvežbuje, da si le prežene. dolg čas- Italijansko vojaštvo je nastanjeno \ v neki na novo zgrajeni vojašnici izven mesta. Vsak dan jih vozijo v mesto in iz mesta vojaški avtomobili. Angleži se ne brigajo za ničesar drugegaj, kakor za svojo službo in službe prosto vojaštvo igra na dvorišču vojašnice nogometne igre. Kot nekak čudež se mora smatrati velikanska priljubljenost avstrijskega vojaštva). Za Avstrijo ne delajo samo nalašč za to plačane osebe, ampak tudi domače prebivalstvo in ono ob obrežju je Avstrijcem skrajno naklonjeno. (Radovedni smo le, kje se neki v avstrijskem budgetu vknjižujejo oni milijoni, ki grejo v Albanijo?) Med vojno so tukaj vsak dan računali s tem, da bo zdaj pa zdaj Avstrija teajsedlia Skader in v vsaki avstrijski bojni ladiji, ki se je prikazala na obrežju, so videli predznake okupacije po Avstriji. Albanci so še danes na stališču, da • se jim zamore le od zunaj pomagati* Kak princ sam tega ne more storiti. On mora s seboj pripeljati tudi neodvisne tuje uradnike, kajti (Albanci pravijo sami, da za sedaj iz lastne. moči še niso dovolj zmožni za redno upravo Albanije . . Davek ma peneča vina. Poslanska zbornica je v sredo, dne 29. t. m., sprejela davek na peneča vina. Tla davek je gotovo popolnoma opravičen, ker ljudje, ki takšna vina prodajajo, oziroma pijejo, niso ubogi in ne žive v pomanjkanju, temveč ravno nasprotno. Tla novi davek ' ne, zadene našiega kmečkega ljudstva, kajti naši vinogradniki ne pridelujejo tega vina, ampak navadna namizna vina, katera pa bodo še zanaprej popolnoma davka prosta, Davek na šampanjec bo znašal po tej novi postavi od ene steklenice, ki obsega od 425 do 850 kubičnih centimetrov (to je nekaj več kakor tri četrt litra, ali stari polic) 80 vinarjev, toda. od 'šampanjca, ki je napravljen samo iz vinskih jagod in od šampanjca, ki je iz sadja napravljen, salmo 20 vin. Za steklenico od 230 do 425 kubičnih centimetrov (pol steklenice), je tudi davka samo polovica od zgoraj navedene svote. Kdor šam,panjec prodaga, Če. itudi ga dobi iz katerega drugega davčnega okoliša, kakor se je pridelal, mora to v teku 24 ur naznaniti tamkajšnji finančni oblasti. V. slučaju, ako kdo, (ki je šampanjec, naročil iz drugega finančnega okoliša, kakor se je pridelal in ga po sprejemu 1 zopet drugemu pošlje, mora to v teku 48 ur naznaniti finančni oblasti. Na vsaki steklenici mora biti na listu označeno, za koliko je obdačena in se ne sme pi-eje, kakor se odpre, ta listek odstraniti, ker !ako finančna ob- krancu.“ Pa žalibog žep je bil prenizko. V tem se je pa tudi stvar že obrnila na boljše. Zajec mi je, kakor da bi se me sramoval, obrnil hrbet in se hotel posloviti. Pa bilo je že prepozno. — Med tem sem se namreč zavedel, pri čem da sem in „pumst“ puško za zajcem* In kaj si mislite? Zlomil sem, mu obe zadnji nogi in prisiljen je bil, me počakati. Nato sem ga pošteno izpovedal in hajd v torbo ž njim.“ Vsi so se zagnali v glasen ,smeh in hvalili ta Surcev junaški čin. Ta pa se je pošteno pokrepčal, ter zadovoljno pridjal : „Pa brez zamere, gospod Smrekar! Taki lovci smo bili včasih,, pa ne kakor dandanes, da bi komaj bilo, da bi zajec lovca streljal.“ „Prav ima% Sure“, se je oglasil nato virt. — „Tebi enakih res ni več in zaslužiš si, da tudi svet izve kaj o tebi!“ ,--------- Za smeh* Kam naj pripada? — Kaj pa jokaš, fantiček? = Kaj ne bi jokal? Oče pravijo mami zmerom: stara mačka; mama pa pravijo očetu: stara kamela. — Zaradi tega pa vendar ni treba tebi jokati. = Kaj ne bi jokal ? Ce so mama mačka, oče pa kamela, kaj sem pa potem jaz ? Ugank a. — Kakšen razloček je med giljotino in pa ljubeznijo? = Nobenega, obe pripravita človeka ob pamet. Eden izmed mnogih. — Pomisli, danes zopet piše časopis o meni! = Ni mogoče! — Da. List piše, da ima) London 5,000.000 prebivalcev, prebivalec Londona sem pa vendar tudi še jaz! last pri pregledovanju zapazi, da ni tega listka, — mora dotičnega/ naznaniti pristojni oblasti, 'Pridelovatelj šampanjca mora po preteku enega meseca po razglasitvi te postave najpozneje v 14 dneh pred otvoritvijo razpečavanja te obrti naznaniti finančni oblasti,, ali sam izvršuje, ali kdo drugi namesto pjega, Tudi ime dotičnega prodajalca se mora naznaniti. Prostor, kjer je obdačeni šampanjec, mora biti ločen od neobdačenega. Vsajka sprememba se mora linančni oblasti naznaniti. državni zbor. Dunaj, 80. okt. Položaj v parlamentu je še vednoi nerazjasnjen. Presoja ,se ga sicer 1 nekam bolj optimistično, toda pozitivnih vzrokov zato pravzaprav ni. Glavna trenutna zavora vspešnega parlamentarnega dela — rusinska obstrukcija — še ni odstranjena. Sicer so se izkazale rusinske grožnje, da [bodo pričeli s hrupno obstrukcijo, za prazne, vendar definitivno odloženo obstrukcijsko orožje Še ni: sporazum radi ga-liške volilne reforme med Poljaki in Rusini 'še ni sklenjen. Gališki cesarski namestnik Korytowski je prispel sicer na Dunaj in se je že govorilo, da bo vladni predlog, ki ga bo predložil strankam, gotovo sprejet. To je sicer bilo še prezgodnje veselje, ker so Rusini vladno predlogo odklonili, toda upanje še ni izginilo;. Danes je zadnja plenarna seja pred prazniki, prihodnja se vrši Še le v sredo, dne 5. nov. Ta petdnevna pavza je v prvi vrsti namenjena polj-sko-rusi.nskemu sporu in !' bo vlada napela vse sile, da bi v teh dneh dosegla vspeh; Če se ji to posreči, je seveda drugo vptrašanje. Prevladuje ; pa optimizem. Kot ugodno predznamenje se smajtrai dejstvo, da je zbornica zelo deloljubna. 'Sprejela je davke na luk-sus že v tretjem branju ’’ in nadaljuje neumorno z drugim čitanjem; davka na žganje. Čeprav je rusinsko-poljski spor zat nadalnje parlamentarno delo odločilnega; pomena, vendar tvori središče zanimanja pododsek za paroplovne zadeve, v katerem se nadaljuje razprava o Canadian panama. Imel je seje včeraj in danes. Trgovinski minister 'Schuster in sekcijski šef Riedl dajeta obširne in podrobne odgovore naj najrazličnejša 1 vprašanja, čita se uradna in privatna korespondenca, prebirajo se celo nravstvena spričevala, ai prave jasnosti Še ni. 'Vlada je Amerikancem grozno nasedla) (in Če se ji tudi ne more naravnost očitati, jda se je dala podkupiti, vendar je gotovo, da je s svojo lahkovernostjo, kratkovidnostjo in zaupljivostjol dala priljiko za smrdečo korupcijo. V, odseku sta v glavnem dve struji. Ena, ki stoji na stališču, da je /vse goljufije zakrivila samo Canadian Pacific, koje voditelje in njihove agentu pe so zaprli, med tem, ko se drugim družbam ne more dokazati nič zločinskega, če prav so se vršile tudi pri njih preiskave. Druga pa skuša zmanjšati krivdo Canadian s tem, da dokazuje, da druge (pool) niso nič boljše. Na čelu prvih stoje krščanski socialci, na čelu drugih socialdemokrati in nekateri Poljaki. Vlada se pa izgovarja, in zagovarja ter zagotavlja, da hoče proti vsem družbam postopati z enajko strogostjo. Kakor pa že zgoraj omenjeno, je brez dvojbe, da je cela umazana zadeva prišita na dan v prvi vrsti iz konkurence nemškega, poo-la proti Canadian. Agentje teh nasprotnikih družb so si gledali na prste in iz zavisti poskrbeli, da se je panama razkril. Za čuječnost in razboritost vlade in njenih organov ni to seveda ravno najjvečja čast, če prav se namenov vlade, M se je hotela, otresti nemškega paroplovnega trusta (poola) ne more grajati. Danes je bila debata zaključena, in sprejejj predlog Poljaka dr. Kolliseher j ai, ki odobrujje vladine namene in jo poziva, da obrača vsem izseljeniškim družbam najstrožjo pozornost. Iz pododseka pride zadeva najprvo v proračunski odsek in od tam v «borni-co. Poročevalec bo dr. Steinwender. * * * Sredina plenarna, seja je bila precej suhoparna in brez poskusa! obstrukcije. Najprvo; ' je ministrski predsednik grof Stiirgkh v posebnem dopisu naznanil, da so sklicane delegacije za dne 18. novembra na Dunaj. Volitve se izvrše v posebni in izvanredni seji. Zbornica je nato nadaljevala specijalno debato o predlogi glede davka na peneča vina. Kot zadnji govornik je govoril manjjšinski poročevalec posl. Hillebrand, nakar je bil zakon sprejet v drugem čitanju. Odklonjeni so bili vsi spreminjevalni predlogi. — Nato je bila seja v svrho sestanka klubovih načelnikov in sestavitve nadalniega delovnega, pro-grapia-, zaključena. Po zopetni otvoritvi seje Je pričela zbornica z razpravo o vladni predlogi glede zvišanja davka na žganje. Poročevalec dr, Steinwender je otvoril razpravo, nakar je podal poslanec dr. l'miniard svoje mi-noritetno poročilo. Nato so govorili še posl. Kraft, ki je utemeljeval svoj nujni predlog glede Izpopolnitve telefonskega omrežja, minister Schuster ter poslanca Seliger in Hoffmann pl. Wellenhof, .nakar je bila razprava prekinjena. Po izvolitvi generalnih govornikov in po več vprašanjih na predsednika je bila seja zaključena. v današnji seji tudi ni bilo nikake obstrukcije. Precejšnjo važnost ' pa je doseglaj današfnja seja s tem, da je predložila danes vlada novo brambno predlogo. Predloga razdeljuje zvišanje rekrutnega kontingenta na pet let,,, tako da bo končno zvišano stanje doseženo leta 1918. Od novincev, ki pripadejo na skupno armado, bo vpoklicajnih leta 1914 3212 mož.' Število se stopnjuje nato v letih ,1915 in 1916 po 3269 mož in v letih 1917 in 1918 po 287 mož. Od kontingenta za deželno brambo odpade na ■ leto 1914 zvišanje za 4580, leta 1915/za 1205, leta 1916 za 964, 1. 1917 za 96 in leta 1918 za 193 ,mož. Koj v začetku seje so bile sprejete predloge o davku na avtomobile, ; totalizaterje: in šampanjec v tretjem branju. Nato je govoril en govornik k drugem čitanju dajvjka na žganje in temu je sledilo nadaljevanje debate o telefonski mizeriji. Pri debati o izpopolnitvi telefonskega omrežja je povzel besedo tudi dr. Korošec ter kazal na slabe telefonske razmere na Štajerskem, Kranjskem in Goriškem. Telefoni se dajejo dosedaj le mestom in industrijskim krajem, treba pa jih je dudi visoko razvitim agrarnim, okrajem. Toda trgovinsko ministrstvo misli, da mora biti nasprotnik agrarnega prebivalstva. 'To se kaže tudi v tem, kako to ministrstvo obravnava brzojavne in avtomobilne zadeve, ki; bi naj bile v korist kmečkemu ljudstvu. Brzojavnim postajam v Ribnici na Pohorju in Solčavi se delajo ne samo težave, apnpak naravnost občutne škode. Celo pri podelitvi javtomobilnih koncesij, ki ne stanejo ministrstva nič, razen pole papirja, se postopa z največjo malomarnostjo in lenobo. Po še raznih drugih govorih, ki so jnapravili debato prav živahno, je bil Kraftov predlog sprejet in odkazan narodno-gospodarskemu odseku. Želeti bi bilo, da bi ta debata obrodila (tudi kake vispehe, ker naše telefonske razmere so res škandalozne: drage in počasne. Kmalu nato je bila seja zaključena. $ * * Dne 30. t. m, sta imela poslanca dr. Korošec in dr. Verstovšek daljšo konferenco z ju-stičnim ministrom dr. pl. Hochenbhrgerjem, kateremu sta podala obširno poročilo o nezriosnih sodnijs-kih razmerah ; na Spodnjem Štajerskem in Koroškem. Zlasti sta se pritožila glede Pittreichovega ) nastopa in njegovega stališča glede! nastavljanja uradnikov in uradovanja pri sodiščih- * # * V četrtek je vodil poslanec jdr. ÌV? e r, s t o v * š e k kot predsednik odseka Hrvaško-slovenskega kluba v svrho obrambe narodnih pravic deputacijo zastopnikov vseh slovenskih kronovin, sestoječo iz gospodov poslancev viteza Pogačnika, Fona, Grafenauerja in Povšeta k železniškemu ministru Forster-ju. Deputacija je predložila ministru vse pritožbe glede državnih železniških prog, jnastavljanja slovenskih uradnikov pri direkcijah v Beljaku in Trstu in pri prometu, nadalje glede nestrpnosti nemških u-radnikov in uradnic, zlasti na Koroškem, in zahtevala odločno, da železniško ministrsivp ugodi upravičenim zahtevam Slovencev. s» * 9 Poslanec R o š k a r ' je vložil ’ dne 29^ oktobra predlog za vse po uimah poškodovane v političnih okrajih Maribor in Ljutomer. Z opisom raznih nesreč, kajtere so to leto zadele ljudstvo,,1 je zahteval zadostne podpore vsem prizadetim, a dobile pa bodo podporo le tiste občine, pri katerih je;bila škoda cenjena in odpis davka dosežen. Politični pregled. Nemčija in Anglija v Aziji. „Berliner Tageblatt“ poroča o pogajanjih med nemško in angleško vlado, da so v principu sklenjena. Gre pred vsem za portugalske kolonije, za Mario Azijo in za bagdadsko železnico. Glede te železnice se je dosegel sporazum, da dobi Francoska, ki je bila doslej udeležena s 30%, ‘druge kompenzacije. Anglija si zagotovi Koveit, Nemčija pa sme graditi železnico do Basre. Francija, zgradi več železnic v severni Anatoliji proti vzhodu in dobi koncesijo za zgradbo pristanišč v 'Jalfi, Haiffi in sirskem Tripolisu. Zato posodi Turčiji 28 milijonov. Prestolonaslednik. .... Včeraj, dne 30. L m.,, zjutraj, je( dospel naš prestolonaslednik Franc Ferdinand v Wildpark, odkoder se1 je podal s .cesarjem Viljemom v Göhrde, kjer se vrše te dni veliki dvorni lovi. Finančni minister Zaleski — odlikovan. Pozornost vjzbuja povzdignenje viteza Zaleske-ga v jgrofovski stan. Zaleskemu se zdravstveno stanje baje slabša. Napetost med Unijo in Mehiko. Napetost med Združenimi ameriškimi državami in Mehiko postaja vedno večja. V pristanišču Veracruz je neka mehikanska vojna ladij a ustavila neki ameriški trgovski parnik in mu ni (pustila jpr?išita)ti. Na parniku se je nahajala tudi družina ameriškega poslanika Linda, vsled česar,1 je vzbudil dogodek v Washingtonu veliko senzacijo. Ameriška vlada je vložila v Mehikji najostrejši protest proti takemu postopanju. Unija je dobila tudi obvestilo, da namerava'mehikanski predsednik za časa volitev suspendirati ustavo in uvesti splošno preki sod, da tako izsili pri volitvah vladno večino. Ameriška vlada je izjavila, da bi tega nikdar ne mogla pripustiti,, kajti sicer pride čisto gotovo do oboroženega konflikta med obema državama. Nasprotno pa je izjavil predsednik Huerta, da zahteva od Unije, še bolj odločno kakor prej, da prizna Huertino vlado, sicer je vojna med obema državama neizogibna. Bavarsko. Bavarska zbornica je sklenila, naj regentstvo preneha in bo sedanji princ-regent Ludvik proglar šen za kralja. Kralj Otto je, kakor znano, že čez 20 let blazen in na njegovo ozdravljenje ni misliti. S tem bi bilo prestolonasledstvo na Bavarskem zopet urejeno. Raznoterosti. P. n. župne urade še’ .enkrat n u j n o prosimo, da že takoj zdaj naročijo spoivedne liste in druge potrebne tiskovine, ker se bodo take reči decembra, januarja in februarja radi pre-obilega dela in raznih drujgih vzrokov najbrž prav težko' dobile. 'Tudi črnilo je treba z d aj naročiti, k (er se po zimi radi mraza navadno ne da pošiljati. * * * Tudi posojilnice opozarjamo, da dado hranilne in zadružne knjižice in druge reči, ako jim bo istih kmalu že zmanjkalo, iz istih razlogom že zdaj tiskati, da ne pridejo! pozneje v zadre g o. Tiskarna sv. Cirila. Iz politične službe. Okrajni komisar pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Mariboru Emil Schaffenrath je pomaknjen ad personam v 8|. čin. razred. Ponesrečil se je dne 29. t. m., ob 4. uri po. poldne, velečastiti gospod duhovni svetnik in dekan vuzeniški v pokoju Tomaž Mraz v Gradcu. Pri sprehodu na Murskem trgu ga je prevrnil tramvaj. Padel je na.:hrbet in na ostrem tlaku se preqej ranil na glavi ter obležal brez zavesti. Zanesli so ga v bližnjo hišo, kjer ga. je zdravnik obvezal za silo in dal prepeljati v bolnišnico usmiljenih bratov. Upamo, da bo častitljivi starček kmalu okreval. Dr. Leo — predsednik avstrijske delegacije. Predsednik avstrijske delegacije postane Poljak dr. Leo, ker pripade sedaj po običajnem redu mesto predsednika avstrijske delegacije državnemu zboru, in sicer tokrat na Slovana. Zato je določen za predsednika avstrijske delegacije dr. Leo. Pomanjkanje častnikov pri domobranstvu. — Glasom dunajskih poročil vlada v .'avstrijskem domobranstvu pomanjkanje su.bal)ternih častnikov (tačas-no baje okrog 300), tako da ima večina stotnij samo po enega frontnega častnika. Da se temu odpomore, namieravai vojaška uprava! reaktivirati večje število sposobnih nadomestnih častnikov-aspirantov. Napadi na poslanca Pišeka. O tej stvari smo dobili sledeči dopis, katerega priobčujemo : Slavno u-redništvo! Z ozirom na razna zavita in neresnična poročila v nasprotnih listih o sodni razpravi med g. poslancem Pišekom in Anton Lobnikom Vas prosim kot zastopnik g. Pišeka, da priobčite sledeče pojasnilo: Nasprotni listi slikajo stvar tako, kakor da bi bile posamezne priče one obdolžitve, katere je dvignil Anton Lobnik proti) g. Pišeku, potrdile. To pa ni res. — Gospod Pišek je razširil obtožbo na nekatere posebno drastične trditve Antona Lobnika ter se bode moral Anton Lobnik tudi radi tega zagovarjati. Natančneje o stvari poročati v tem štadiju ni dopustno. Pač pa bode sodba, katera se še žal ni mogla izreči, ker je bilo zaslišati še nekaj prič, prinesla v stvar popolno jasnost. Zahvaljujoč se za sprejem tega pojasnila, beležim z odličnim spoštovanjem udani — dr. Leskovar. Ekscelenca Sieghart dvanajstkratni upravni svetnik! Na izrednem občnem zboru Solvay družbe je bil izvoljen za predsednika poznati guverner dr. Sieghart, bivši sekcijski načelnik. Dr. Sieghart je sedaj že piri dvanajstih delni(ških družbah (bankah, tovarnah in železnicah) v, upravnem svetu, a pa ne morda samo kot navaden upravni svetnik, marveč že skoro povsod kot predsednik. Pravcati kralj milijonov prav po amerikanskem vzorcu. Zakaj nismo Armenci? Večkrat1 smo že imeli priliko pisati: Zakaj nismo Albanci? Ganljiva skrb naše vlade za albanske divjake nam je izsilila to tožbo. Nič manj ni opravičena, varijacija: Zakaj nismo Armenci? Le poslušajte! Ruski minister zunanjih del se je mudil te dni' v Parizu in v Berolinu. Tam je z vodilnimi državniki razpravljal o raznih aktualnih Vprašanjih, med drugim, posebno o razmerah, v katerih žive Armenci jv turškem cesarstvu. Tiurki so večkrat Armence tako klali, kakor časih Srbe in Bolgare in so v tistih deželah vedno nemiri. Rusija, ki meji ob armenske pokrajine, dela zdaj na to, da bi Armenci že enkrat postali deležni miru in narodne ravnopravnosti. V ta namen je stavila turški vladi sledeči predlog:! Vseh šest vilajetom, v katerih prebivajo Armenci, - je združiti v eno provinco s kristijanskim generalnim guvernerjem. Ta naj vlada provinco s pomočjo narodnega sveta,, v katerem naj bodo zastopani Armenci in Turki po (razmerju narodnosti. V uradih naj se v vsem notranjem in zunanjem uradovanju uvede popolna ravnopravnost armenskega in turškega jezika: Armenci in Turki naj dobe šole v svojem jeziku in naj bodo otroci vsake narodnosti vezani, da morajo obiskovali šolo svoje narodnosti. Uradniki morajo biti v: vsakem kraju tiste narodnosti, katere je prebivalstvo in smejo turški uradniki poslovati samo za Turke, armenski pa-samo za Armence. (Turška in kristijansra vera naj bosta popolnoma enakopravni. Kakor poročajo ruski listi, se sicer v Berolinu nič prav ne ogrevajo za ta načrt iSaisonowa, pa le ker iščejo si pridobiti in utrditi simpatije jTurkov, v ostalem je upati, da stvar v bistvu zmaga, saj je Tfurčija že sama načeloma vse odobrila in se le upira združitvi vseh šestih vilajetev v eno provinco ter hoče • ustvariti dve provinci. Tako bomo Slovenci kmalu z zavistjo gledali tudi na Armence! Spominu naših dragih ranjkih bodo posvečeni bližnji dnevi. Jutri je god vseh svetnikov, v pondel-jek pa dan vernih duš. „Na tisto tiho domovanje, kjer mnogi spe nevzdramno spanje . . .“ bo v vseh teh dneh veliko romanje. Brlele bodo lučke, duhtele bodo rože, iskrile se bodo solze, v srcih bo nam pa mehko in turobno: počivajte v miru dragi, ljubljeni, pokoj vašim dušam! Pax! Smešno. Kako smeŠnoLmalenkostni so liberalci, dokazuje zadeva pletarske Šole v Sv. Barbari v Halozah. Prosila je za. deželno podporo in ker mora biti taka prošnja po opraVilniku podpisana od katerega izmed poslancev, jo je podpisal dr. Kukovec, — kajti vodstvo omenjene Šole je vselej zvesto liberalni stranki. Finančni odsek je prošnjo izročil poslancu Klammerju, ki Jima vse tozadevne referate, in v odseku je bila soglasno brez debate sprejeta. Ravnota-ko v zbornici soglasno in brez debate. Sedaj je liberalna stranka zadevo obesila na velik zvon in dr. Kukovec si pripisuje zaslugo,, da Je podporo izposloval. Sigurno pa je, da bi dr. Kukovec s svojo brez-vplivnostjo in slabo zgovornostjo podpore gotovo ne rešil, ako bi bila v nevarnosti. Morali bi zopet drugi priskočiti na pomoč. Smešno je, kako se dr. Kukovec sedaj, ko ga vse zapušča,, Ilovi za vsako še tako slabotno bilko. Nov trik proti Vzajemni zavarovalnici. Od Sv. Križa pri Litiji in Adrugih krajev se nam poroča, kako delajo potniki tujih zavarovalnic, da pridobe naše ljudi, da podaljšajo svoje zavarovanje, ali celo o-puste Vzajemno zavarovalnico. 'Skliče yse zavarovance in jim pri tej priliki razlaga seveda namenoma napačno zadnjo bilanco Vzajemne' iz leta 19il2. Pravi: Vzajemna zavarovalnica je res dobra, a kaj pomaga to, ko ni nič denarja. .Zavarovalnina., ki jo plačajo udje, znaša le 262.787 K 79 vin., zavarovano je pa zelo veliko. Pri tem opusti namenoma delež pozavarovalnice, kajti v resnici je znašal prispevek članov in drugi varnostni zakladi skupaj 673,356 K 87 vin. Ta znesek je pravi zaklad, kateri jamči u-dom za varnost zavarovanja pri Vzajemni zavarovalnici, kaiteri popolnoma zadošča in kateri se od Jeta do leta poviša s prispevkom novih udov in s tem se morajo povišati tudi varnostni zakladi. Iz tega se Vidi zlobnost tujih potovalcev, da pravi, jamstvo te Vzajemne zavarovalnice obstoji le iz zneska 262.787 K 79 vin., dočim znašajo v resnici varnostni zakladi 673.356 K 87 vin. Naše somišljenike pa opomnimo, naj takim neresničnim poročilom, ki skušajo Vzajemno zavarovalnico prav tako z lažnjivimi podatki napadali, kakor se je to zgodilo pred par tedni fv, nesramni gonji proti Ljudski posojilnici. Vsem pa, ki še niso zavarovani pri Vzajemni zavarovalnici, kličemo: Pristopajte k tej edini domači zavarovalnici, katera ima tudi pri požarih največje sočutje doi svojih rojakov, kar dokazujejo mnoge zahvale v, Časopisih. Nemške skrbi. „Per 'Oesterreichische Volkswirt“, v katerega; pišejo med drugimi tudi profesorji dunajskega vseučilišča I— in ki, bodi omenjeno mimogrede, večkrat zelo tehtno kritizira avstrijsko zunanjo in gospodarsko politiko — graja v. številki od dne 25. oktobra t. L, ker se ni nihče najšel, ki bi bil reagiral vsled kršenja državnih ustavnih zakonov od strani upravnega sodišča, ki je v prvi vrsti poklicano, da varuje v ustaivi določene pravice. To sodišče je namreč priznalo češko ukjinjenjie ustave s patentom od dne 26. julija 1913. Zjlasti očita brezbrižnost nemškemu Nationalverbandu in pravi doslovno: Ali ni v celem nemškem Nation al verbalidu nikogar, ki bi tovarišem iz nemške Češke dopovedal, da imajo Nemci, ne iz svobodoljubnih motivov ' (ti dandanes silno malo tehtajo), ampak iz prostih narodnih motivov izmed vseh avstrijskih narodnosti največji interes na tem, da se ustava varuje? Ali Še ne vedo, da ima absolutizem v Avstriji mogočne pokrovitelje, ki ne nameravajo rešitve narodnostnega vprašanja ravno v smislu nemškega Volksrata na Češkem? Absolutistično mišljenje v Avstriji ni več tako tuje, da bi potrebovalo še okrepitve. In Če pri Nemcih v Avstriji ne zmaga kmalu ideja nad taktiko, potem utegne biti kmalu pod razvalinami ustave pokopano tudi prvenstvo (Vormatelitsteljung) Nemcev v Avstriji.“ — Res, težke so skrbi, ki mučijo treznejše nemške politike. Toda absolutizem radikalizma, ki je pri (Nemcih sedaj na krmilu, kaže in vodi z Jželezno doslednostjo k absolutizmu v ustavi. Da bi pa ta absolutizem radikalizma bil v doglednem Času premagan, na to ni u-pati. Toliko zdrave moči nemški narod nima več .v sebi. Ker potom poštenega sporazuma! ne gre, mora priti pa tem potom do preobrata. Poslanec Roškar je zopet toliko okreval, da se zamore, če tudi z veliko težavo, udeleževati sej na Dunaju. Dasiravno je vsled protina ena noga Še ta- ko otekla, da ne more obuti čevlja in hodi v opankih s klobučino, je vendar prišel že te dni v (zbornico. Bralci naj sami sodijo o grdih lažeh liberalnega časopisja, zlasti „Narodnega Lista“, ki je trdil, da ni šel poslanec Roškar v deželni zbor, ker ni imel trgatev. Vsakdo, ki je videl še sedaj Roškarja, ki komaj hodi, obsoja zlobnost liberalnega časopisja. Res je, da so ojb lepem vremenu pripeljali Roškarja k vinogradu in to že izrabljajo liberalni dopisuni, ki bi Roškarju iz strankarske strasti privoščili — najhujše zlo. Z „jarimi kaplani“ je obkladal zaspani liberalni general na žalskem shodu naše čč. gg. duhovnike. Z neizprosnim bojem liberalnemu časopisju in z neumorno 1 agitacijo' za naše lis tč naj duhovniki kvitirajo ta brezstiden napad, pa bodo kmalu vsi liberalci postali — jari. Pastorji, tam je vaše mesto. Iz Berolina poročajo: „Že delj časa je opažati v Berolinu močno gibanje za proglasitev brezverstva. Zlasti propagira izstop iz cerkve odbor ,„!Konfes|Sionslos“!, ki, ‘ prireja tudi velike shode. Tako je priredil tudi dne 28. okt. štiri velike shode v Berolinu, katerih se je udeležila ogromna množica prebivalstva. Po teh shodih je naznanilo 1328 oseb svoj izstop iz cerkve.“ ITika se to poročilo protestantov. Kot povedo številke, je protestantizem v popolnem razpadu in (razsulu. Pri nas sitnarijo po celem jugu iz rajha importirani pastorji, ki love odpadniške duše. Poslužujejo se-pri tem ne ravno najlepših sredstev in večkrat ;se vprizore naravnost ogabne gonje proti katoliški cerkvi. Žalostno stanje protestantizma v njegovi lastni domovjini bi le moralo te ljudi spametovati. Pastorji, Unaša cerkev vas kliče, Vaša cerkev vas rabi. Če vam je kaj za vero ' in ne samo za pangermiansko politiko, morate oditi domov in zastaviti pot grozno se razširjajočemu brezverstvu. Kaj vam pomaga, če naberete tu pri nas nekaj suhih vej, a se vam tisoči domačinov pogube v ateizmu. Božja sodba bo grozna. Zolbozdravniška umetnost v predzgodovinski dobi. Profesor za arheologijo na kolumbijski univerzi Marshall Seavili je pri izkopavanjih v severozm padnem Equadorju 1 v esmaraldski pokrajini odkril lobanje predzgodovinskih prebivalcev, ki kažejo, da so ljudje v sivi davnini poznali 1 zobozdravniško u-metnost. V čeljustih so našli zlate plombe in zlate krone, ki so izborno napravljene in prav nič ne zaostajajo za današnjo moderno zobotehniko., Namnbgih zobeh, zlasti prednjih, so našli okraske iz finih niti v obliki zvezde ali polumeseca. v Štajerska* Mariborske novice. Obesil se je. V sredo popoldne se ■ je v gozdu pri Studencih obesil železniški uslužbenec dan. Karner. Vzrok samoumora je baje malenkostna odpravnina, ki jo je prejel od južne železnice povodom v-pokojenja. iTruplo so takoj prenesli v studeniško mrtvašnico. Slovensko gledališče. Pri1 sobotni ’ predstavi dne K novembra t 1., „Četrta, božja zapoved“, ne bo svirala tamburaška godba, marveč orkester Glasbenega društva. V toliko se zadnja notica popravi. Na svidenje pri tej krasni igri! Železniški promet med Mariborom in Rušami za časa praznikov. V soboto, dne 1|. in v nedeljo, 2. novembra bosta med Mariborom in Rušami in narobe vozila ta-le nova vlaka: vlak štev», 419a iz Maribora glavni kolodvor ob 2.18 popoldne in dospe v Ruše ob 2.48. Vlak štev. 414-1 iz Ruš ob 5.56 popoldne in pride na mariborski glavni kolodvor ob 6.21 zvečer. Pastor Mahnert se dela zelo vpetega za protestantizem. Svetovali bi mu, naj se vrne na Prusko, kjer se protestanti po tisočih pogrezajo v: brezboštvu. Tam bo imel veliko hvaležnejšega in svetejšega dela, da bo vračal ljudi k Bogu, kbit ga ima pri nas, kjer širi razkol in seje versko nestrpnost. Bojimo se pa, da bo naš svet zastonj, ker je protestaitoviskim pastorjem več za prusko politiko, kot za Kristusove nauke. Maribor. Med ‘Mariborom in Sv, Lenartom v Slov. goricah je z nedeljo, dne 26. oktobra, začel voziti samodrč (avtomobil), in sicer po tem-le redu: Odhod od Sv, Lenarta ob 5. uri 30 minut zjutraj in 1. uri popoldne, pri gradu Hrastovec ob 5. uri 40 minut in 1. uri 10 minut popoldne, pri gostilni Siker. ob 5. uri 50 minut in 1. uri 20 minut popoldne, Sv. Marjeta (gostilna Kramberger) ob 6. uri 5 minut in 1. uri 35 minut popoldne, krčma Ferk pri Pesnici ob 6, uri 20 minut in 1. uri 50 minut popoldne, Lajteršberg (gostilna Bauman) ob 6. uri 35 minut in 2. uri 5 minut popoldne, Maribor (gostilna „Pri pošti“) ob 6. uri 50 minut in 2, uri 20 minut popoldne. — Odhod iz Maribora: ob 8. zjutraj in 3. uri 30 minut popoldne, Lajteršberg ob 8. 15 minut in 3. uri 45 minut popoldne, Ferk ob 8. 30 minut in 4, uri popoldne, Siker ob 9. uri in 4. uri 30 minut popoldne, Hrastovec ob 9. 10 minut in 4, uri 40 minut popoldne, dohod v St, Lenart ob 9. uri 20 minut in ob 4, uri 50 minut popoldne. — Posebno se Še pripomni: Jutranja vožnja preložila se je od 6. ure na y26., in to radi tega, da je sedhj mogoče vsakemu peljati se s prvim vlakom v Gradec, Cmurek in Radgono' in potem z brzovlakom nazaj, , i M ! lil Mii ìli Wastian gre z bivšim ministrom dr. Schreiner-jem v Frankobrod, kjer bo na zborovanju društva: „zur Erhaltung des Deutschtums im Auslande“ govoril o jugoslovanski nevarnosti. ]Ne iglede na to, da je pirecej čudno, da hodita aktivna) avstrijska politika na pangermanska zborovanja, bi ßvetovalji Wastianu, naj ostane rajši doma in naj uči kot (mariborski podžupan občinske svetnike finosti in dostojnosti. Dogodki, kot oni v /„slavnoznani“ seji o straniščih, ko je en občinski /svetnik med huronskim smehom ostar lih k,ical drugemu, „ida bo (mesto stranišča) držal vrečo“, povedo več kot samo to, da se našli občinski svetniki ne morejo ponašati ravno z največjo' j taktnostjo. Ptujske novice. Vodja liberalcev je postal sedaj na stare dni naš dr. Jurtela. Tukaj se v poučenih krogih govori, daje peljal ta teden celjske liberalce v poljedelsko ministrstvo, Gre se baje za gospodarske zadeve liberalne stranke. Menda za falitne posojilnice. Celjske novice. Častni član. Izobraževalno društvo v Celju je imenovalo častitega gospoda Ivana Gorišeka, župnika na Zgornji Ponikvi, kot ustanovitelja društva) in posebno pa za njegovo neprecenljivo delovanje, pri i-stem pred meseci častnim članom. Dar, kateri je' malenkosten, mu je poslalo društvo po svojih zastopnikih za njegovo preobilo, t požrtvovalno delo in ta dar naj mu bo za njegov trajen spomin častna diploma. Najprisrčneje se mu pa zahvaljujemo, da nam je poleg svojega požrtvovalnega delovanja še posebej daroval 100 K in želel, da bi društvo še nadalje tako lepo procvitalo,, kakor dosedaj. Na zdar! O ti presneta utrujenost! Kakor si Celjani hudomušno pripovedujejo, je dr. Kukovec poročaj! na shodu v Žalcu o edini točki svojega delovanja v deželnem zboru, namreč: o utrujenosti. Da so bili tudi liberalni zborovalci v nedeljo utrujeni pri dr. Kuko-včevih. izvajanjih, se ne bo nikdo čudil. Slovensko gledališče. Dramatično društvo priredi v letošnji sezoni svojo drugo predstavo in sicer Maks Halbejevo „Mladost“, ljubezensko dramo v treh aktih. Igra je na repertoarju1 vseh velikih odrov. Slavnemu občinstvu je že znajna drama istega pisatelja: „Reka.“ Predprodaja vstopnic pri tvrdki Goričar in Leskošek deset dni pred predstavo. Drugi kraji. Ribnica na Pohorju. V nedeljo, dne 9. novembra, po rani sv. maši,, priredi tukajšnja Mladeniška zveza svoj mesečni shod. Mladeniči cele župnije ste prisrčno povabljeni! Torej na veselo svidenje! — Odbor. Galicija pri Celju. V nedeljo, dne 9. novembra ob eni uri popoldne, priredi naše izobraževalno društvo veselico pri gospodu Francu Reharju na Perno-vem. Na sporedu je petje, godba, srečolov. Za smeh pa bodo poskrbeli „Trije tički“, ki se pokažejo na o-dru. Ker se bo ta dan vršila tudi zahvalna nedelja na Pernovem in bo cerkveno opravilo (ob 10. uri dopoldne, zato uljudno vabimo Vsa sosedna1 društva in prijatelje poštene zabave, da nas obiščejo v obilnem številu. Na svidenje! Sv. Barbara v Halozah. Na Martinovo nedeljo, dne 16. novembra, priredi naše Slovensko katoliško izobraževalno društvo in Mladeniška zveza ob 3. uri popoldne, pri gospodu Reicherju veselico. Na sporedu je petje,, šaloigra ;„Zamujeni vlak“ in sreco-lov. Kdor bi se rad na Martinovo nedeljo pošteno nasmejal, naj pride k gospodu Reicherju, kjer ga čaka sreča. Posebno vabimo pa še .naše sosede iz Leskovca in Zavrča. 'Vsi ste dobrodošli! Torej na svidenje! ■ Gornji Grad. Zadnji čas: so listi prinašali od nas vest o nekem zločinu na Lepi Njivi, Ta zločin se je zgodil v mozirski župniji in ne pri nas; samo sodnija v Gornjem Gradu se je pečala ž njim. Sv. Bolfenk pri Središču. ' 'Občinski odbor na Kogu izreka glasom seje, ki se je (vršila dne 26. oktobra t. 1,, iskreno zahvalo vsem cenjenim udom o-krajnega zastopa ormoškega, ki so glasovali za to, da ide nadaljevanje okrajne ceste rSv. Bolfenk—Viz-metinci pod Starogoro, ker je ta cesta največjega pomena za gospodarski razvoj naših krajev* Kog, dne 26. oktobra 1913. A. Borko, župan. , St. Jurij ob Taboru. Katoliško politično društvo za vra/nski okraj bo imelo javni shod v ■■ cerkveni hiši v St. Juriju ob Taboru v nedeljo, dne ; 9. novembra, po rani službi božji, kjer bo poročal državni in deželjni poslanec dr. A. Korošec. Vsi ste vabljeni na shod! Sv. Ana na Krembergu. Bolezen nam dela hude preglavice. Prvič smo morali gledališko igro prestaviti zaradi bolezni dveh diletantov in sedaj zopet zaradi bolezni enega glavnega igralca. Ce Bog da in nam ne bo zopet bolezen katerega napajdla, bomo vprizorili v nedeljo, dne 9. novembra, gledališki igri: „Skriven zaklad“ in „Kmet in avtomat.“ Tudi srečolov je na sporedu. Torej na veselo svidenje v obilnem številu v nedeljo, dne 9. novembra, pri g. Krambergerju ! Vransko. (Požar.) V torek, dne 28. t. m., ne* kako proti eni uri popoldne, je izbruhnil v,1 gospo- darskem poslopju poštarja Kladnika požar, ki se je v kratkem času razširil na hleve omenjenega posestnika. V kratkem je bilo (vse v plamenu in niti še vse živine niso mogli rešiti. Tudi v bližini se nahajajoča poštna hiša je bila v veliki nevarnosti, to še tem bolj, ker je nosil veter iskrice na njeno streho. Poštar Kladnik, videč silno nevarnost iza poštno poslopje, je takoj telefonano ' obvestil o silni nevarnosti vse požarne' brambe v bližnjih krajih in v kratkem času je prišlo na kraj tpožarja 1 veliko štalvilo požarnih bramb, katerim se je posrečilo omejiti požar in rešiti poštno hišo. Skoda je velika, toda z zavarovalnino krita. Vranski okraj. Kmetijska podružnica za vranski okraj priredi v nedeljo, dne 9. ; uri popoldne, pri gospodu Cimpermanu na Polzeli, in v nedeljo, dne 16. novembra;, ob isti uri, pri Pihlvirtu v Kapli zborovanja. Govoril bo deželni živinozdravnik gospod Anton Peršuh o prvi pomoči pri boleznih in razlagal najvažnejše določbe kužnega zakona. Vsi ’ zavedni kmetovalci se vabijo k prav obilni udeležbi na oba zborovanja! Zibika-Tinsko. Vsem častilcem 'M. B. na Tinski gori se naznani, da se letos zaihvalljjna nedelja na Tinskem obhaja še le drugo nedeljo po vseh svetih, to 'je dne 9. nov. Letošnja jesen je lepa in je enim v škodo, drugim pa v korist. Škodo imajo trgovci, ki so si nabavili veliko jesenskega in zimskega blaga in ga ne morejo vsled toplega vremena razprodati. Korist pa bodo imeli vsi, kateri bodo kupovali zdaj pri našem domačem trgovcu J. ,N. Šoštarič v Maribor u, Gosposka ulica štev. '5. Gospod Šoštarič se je odločil, da radi prevelike zaloge proda vso jesensko in zimsko blago 20 ,odstotkov ceneje. Vsaka stranka dobi pri najkupu 20 odstotkov popusta. Zimske srajce se dobijo že po K 1.20, 1.40, 1.6,0, 2.—. Pelerind za dečke po K 4.—, 5.—, 6.—. Pelerine za odrasle 1 po K 9.—, 10.—, 11.—. Blago za obleke, zimski robci, odeje, koce itd. po zelo nizki ceni. Paziti pa je, (da te trgovine ne zamenjate s kako drugo, ’ ker) dobro blago po nizki ceni ,ima samo Šoštarič v Gosposki ulici. Vzorci is© razpošiljajo brezplačno. Ma Balkanu. Pritožbe mo stimo v. Carigrajski list „(Tanin“1 poroča, ' da so odposlali moslimski prebivalci mesta Gimildžinai pritožbo na porto, v kateri se pritožujejo proti bolgarskim oblastem. Pritožbo je vojaški guverner v Carigradu, Djemal beg, poslal naravnost bolgarskemu generalu Toševra s prošnjo, da potrebno ukrene, da prenehajo slične pritožbe. General Tošew je nato odgovoril Djemal begu, da on ni odredil nobenih hišnih preiskav 1 ler bo kaznoval vse one. ki so izvršili hišne preiskave pri moslimih v Gimildžini. Prosil ga je pa tudi, da poskrbi, da se vrnejo vši oni moslimi, ki so zapustili deželo, zopet na svoja stara bivališča ter je še pristavil, da ne bo trpel, da bi kdo posegal v pravice moslimov ter da se bo sam osebno podal v Gimildžino. Ruski • generalni konzulat za Albanijo. Ruska vlada r je predložila ruski [dumi nujni predlog, da se ustanovi za Albanijo ruski generalni konzulat. Albanci zahtevajo »kneza. Kakor poroča „Neue Freie Presse“ je knez Wied voljan prevzeti albanski prestol, toda samo pod gotovimi pogoji. Prvič zahteva za-se in za svojo reprezentanco gotovo letno odškodnino, (v denarju. rOn •sam ni bogat; njegovi letni dohodki znašajo na leto 150.000 mark. Avstrija in Italija naj mu torej zasi-gurata iz Albanije gotove dohodke. [ Nadalje zahteva garancije za slučaj, da bo prostovoljno sam, ali pia da bo primoran odstopiti. Njegove politične zahteve so pa že izpolnjene. Albanija je prosta, tujih čet in meje so že skoraj krog in krog gotove. Albanska vlada tudi komaj čaka novega-kneza ter se je že ponovno obrnila do velevlasti, naj to' zadevo ©nkrat u-rede. Ali res še ni konec?. Iz Carigrada poročajo neki'1 bukareški korespondenci, da ideja, ustvariti avtonomno jMacedonijo), še nikakor ni opuščena. Nekega dne bo izvršeno > to dejstvo, treba je samo čakati1 na ugodni trenutek. Bolgarska se ni za vedno odpovedala K avali, Drami in Seresu. Se vise računi, ne da se pa povedati, ke-daj se bodo poravnali. • Maščevanje bolgarskih častnikov. Listi poročajo, da je odšel po naročilu bolgarskih častnikov bolgarski , poročnik Gorkow v Pariz, in hoče zahtevati od znanega pisatelja Pierre Lotti, ki je trdil, da so izvrševali Bolgari grozodejstva, — zadoščenje. Gorkow hoče Pierre Lottija pozvati na dvoboj. Obrambna zveza na Balkanu. ' Neki turški list priobčuje interviv z Veniselo-som, ki je baje. izjavil: Skledi li bomo z Rumunsko, Srbijo in Crnogoro obrambno zjvezo. Povabili bomo k pristopu tudi Turčijo» Kot pogoj bomo zahtevali od Turčije, da prizna, da je zveza skljenjena samo z namenom, - braniti evropsko (Turčijo, ne pa tudi eventu- elen napad na Malo Azijo. Ce bo mir s Turčijo podpisan, pojdem v Carigrad« da ustvarim podlago za zbližanje. Srbija. V srbski skupščini je imel Pašiič daljši ekspo-ze o zunanje-političnem položaju. Ker srbski premier v svojem ekspozeju ni našel nobenih zahvalnih besed za Avstrijo, temveč je zlasti njen zadnji ultimatum precej ostro obsodil, med tem, ko je hvalil Rusijo, tripelentento in tudi Nemčijo, so na Dunaju nervozni im dunajsko časopisje dolgovezno dokazuje, da je Pašičevo mnenje krivo. Res. Bog se usmili naših politikov! Govore tako, kot bi ne bilo srbsko stališče napram monarhiji naravno po tolikih dokazih neprijateljstva in nenaklonjenosti. Ce dajemo mi radi Albancev brce, nam Srbi vendar ne morejo poljubljati rok. Kranjsko. Zgradba novega kolodvora v Radovljici zagotovljena. Kakor znano, ima Radovljica zelo malo in neprimerno postajo. ‘Sedaj se je posredovanju poslancev viteza Pogačnika in dr. Gregorčiča posrečilo, da je železniško ministrstvo dovolilo kredit 133 tisoč kron za zgradbo novega kolodvora v Radovljici. Zgradba mora biti gotova v prvi polovici prihodnjega leta. Nova avtomobilna zveza Krško—Rudollovo. — Poskušna vožnja na tej progi bo. dne 4. novembra t. L, v sredo, dne 5. novembra, pa se prične z redno dnevno dvakratno vožnjo. Autobus je družba Globo-čnik-Kastelic,1 naročila v Puchovi tovarni v Gradcu, ter bo isti začetkom oskrboval samo osebni promet, v kratkem pa bo prevzel tudi vozno pošto. Voz je povsem moderno opremljen, ! popolnoma ^aprt in ima prostora za 12 oseb. V zimskem, času bo voz kurjen. Autobus bo odhajal iz Krškega ob 7130 zjutraj in ob 3.30 popoldne 'ter iz Novega Mesta ob 11.10 dopoldne in ob 6.10 zvečer. Prihajal pa bo v Krško ob 1.10 popoldne in ob 8.10 zvečer ter v Novo 'Mesto ob 9.30 dopoldne in ob 5.30 popoldne. Autobus bo imel zvezo z vlaki (y Rudolfovem in na Vidmu«, v Rudolfovem bo vozil tudi na železniško postajo, oziroma iz postaje. [Vozne cene in druge določbe so objavljene na avtomobilnih postajah ter po raznih gostilnah. Cujte, kaj žganje dela! „Ob mali reki na Gorenjskem leži mlin z lepim posestvom; od pamtiveka je bil ta dom trdno posestvo; Še pred tridesetimi leti so dobivale ; hčere iz te hiše po 3000 K dote. (Takrat je tudi nastopil nov gospodar. (Tod^ gospodarstvo j,e šlo rakovo pot. Družinska sreča je bila kmalu razdrta. Vzrok temu je bilo nesrečno žganje. Gospodar je imel v skrinji celo vrsto steklenih : raznovrstnega žganja. Mnogokrat‘je bil že na vse zgodaj vrtoglav. Vdajal se je vedno bolj nesrečni pijači. Žena je trpela, kakor kamen; saj večje reve ni na svetu, kot žena pijanca. Pred par leti sta jo položila trpljenje in žalost v prerani grob. Otrok je izšlo iz rodbine > 7. Najstarejši sin je pijanec. Ce tudi je bil oče izredno brihtna glava in je bila tudi mati razumna žena, so otroci topoglavi in duševno malovredni ;1 za šolo so bili vsi težko breme. Jasen dokaz, kakoi pijančevanje pogubno vpliva na zarod. Pred nekaj tedni se je zgrudil v grob še gospodar „sam* Zdravnik je konstatirah želodec ima ves skrčen in požgan od ,nesrečnega alkohola. To je povzročilo njegovo smrt. A ko sem opazoval to žalostno družinsko sliko, pravo podrtijo, se mi je skrčilo srce in vskliknil sem nehote: Kako dolgo boš Še ti, demon alkohol, dušno in telesno moril naše rojake, razdiral srečo družin in naroda?! Saj je ta žalostna družinska slika je en slučaj med tisoči in tisoči. Vsak, ki ima blago srce, bo vstopil v naše vrste ter se bode boril iz vsemi silami zoper najljutejšega: sovražnika) naših družin in celega naroda. Žganju slovo, vojsko;“ Ta dopis smo povzeli po i„Zlati dobi.“ Priobčujemo ga, ker opisuje razmere, ki žalibog more tudi naše štajersko ljudstvo. Ni nam treba iti na Gorenjsko, ampak že tu doma, -recimo v okolici Maribora ali Ptujja, se lahko dan za dnem prepričamo o groznem delu nesrečnega žganja. : Primorsko. Umrl je v kaznilnici v Kopru znani Födrans-perg, ki je umoril v Trstu neko šansonetko in razsekal njeno truplo na kosce, katere je pometal zavite v papir v morje. Födransperg je bil obsojen pred tržaško poroto na smrt na vešalih in nato pomiloš-čen v dosmrtno ječo. V kaznilnici se je Födransperg obnašal jako vzorno in je bil tudi zelo priden pri delu. Predknekaj časom je začel [hirati za jetiko. Kljub pazljivosti zdravnika in vodstva kaznilnice je Vendar ■ Födransperg v noči na nedeljo nenadoma umrl. Narodno gospodarstvo* Kobilice uničile v Argentini ji žetov. Tz Rutina v Argentiniji poročajo: V deželi Santa Fe Nord, nam je Bog poslal zopet kazen, kobilice, ki naenkrat pokrijejo prostor v obsegu 10 ur hoda. Uničile so popolnoma letino žita in lanu. O produkciji magnesita. Navzlic temu, da se v železarski industriji opažajo znaki nazadovanja konjunkture in sicer tako pri nas, kakor tudi na svetovnem trgu sploh, vendar pa izkazuje poraba magne- site naraščajočo smer. Glede dobivanja magnesita zavzema Avstrija v rudarstvu zelo odlično mesto, — ker se magnesit ne dobiva in ne koplje nikjer drugje na svetu, kakor izključno le v [Avstriji, bolje rečeno v avstrijskih planinskih deželah, na Štajerskem in Solnograšk)em. Le v teh dveh deželah se nahajajo kristalniški skladi magnesita. Največji sklad magnesita, ki je sedaj znan, bo najbrže oni pri Sv. Martinu poleg Gröbminga na Zgornjem Štajerskem — tako vsaj v svojem tozadevnem spisu pravi tajni rudniški svetnik profesor dr, BeyŠlajg,i ki (je ravnatelj deželnega zavoda za zemljeznanstvo V Berolinu. Celotna količina tega magnesilDnega sklada se ceni na 7.000. 000 ton in je, kar se tiče kakovosti, glasom a-nalize naravnost izvrsten. Omenjen bodi naj tudi še sklad magnesitne rude pri Radentheinu na Koroškem. Malenkostne množine, ki se nahajajo tudi na Ogrskem, ne štejejo ničesar. Naraščajoča potreba magnesita je v zvezi z večjo porajbo pri plavžih, ker železarska industrija v svojih plavžih počasi toda gotovo prehaja od porabe dolomita k porabi magnesita. Se bolj pa povzroča večjo potrebo magnesita o-kolnost, ker so vse fužine, ki so, se do sedaj posluževale kakega drugega ognjevarnega materiala, a-ko so hotele ostati zmožne konkurence, prisiljene rabiti magnesit. V kolikor tujina kupuje magnesit v Avstriji, oziroma v kolikor narašča, avstrijska mag-nesitna prodaja, nam najboljše kažejo tozadevne številke, ki jih vsebuje pregled o avstrijski trgovini za prvo polovico tekočega) leta. Kar se odjema magnesita tiče, stoje samo ob sebi razumljivo ‘ vsem drugim državam na čelu Združene države severne Amerike. V Ameriko je magnesita šlo v prvi polovici tega leta 616.757 metrskih stotov. Lani (1912) ga je za isto dobo šlo tja 462.958 meterskih stotov. Značilno je, da se je izvoz magnesita v Veliko' Britanijo (Angleško) do malega podvojil. Poskočd je namreč od 111.981 na 218.196 meterskih stotov. Razen tega je poskočil» izvoz magnesita tudi v Britansko Indijo jjn sicer od 261 na6231 meterskih stotov. Kot nov odjemlalec magnesita nastopila je tudi Kitajska, katera je prvikrat v prvem polletju tekočega leta kupila čedno množino 7980 metersk[ih stotov. Kar se tiča drugih dežel, je izvoz magnesita. poskočil v Nemčijo za okrog 20.000, Francijo 17.000, Švico 2500 in Italijo več kakor za 1000 meterskih stotov. iTudi v Nizozemsko in Španijo so bile poslaine večje količine. Manj/Ši odjem napram . lanskemu, letu izkazujeta le Belgija in Rusija. Izvoz na Švedsko se je skrčil le za (malenkostno količino. Celoten izvoz magnesita ' je v prvem polletju 1913 poskočil za 300.000 in znašal skupaj 1,098.591 meterskih stotov. Njegova vrednost, ki je poskočila za okroglo 2,000.000 K, je skupaj znašala preko — 7.. 0100.000 K. Sleparije z umetnimi gnojili, močnimi krmili in gospodarskimi stroji. Nekatere slaboglasne tvrdke so preko cele Avstrije razposlale cele Čete agentov, ki ponujajo umetna gnojila, močna krmila, poljedelske stroje itd. Iz kupčij s temi agenti nastanejo navadno zamotane tožbe, ker je blago skoro vselej slabo. Tako se n. pr. namesto Tomaževe žlindre dobi moko iz zmletega kamna, ki seveda nima nobene gnojilne vrednosti. Superfosfat je pomešan s pepelom, pe-skom, kamneno moko itd., namesto naročenega 16—17 odstotnega superfosfata se dobi 10—12 odstotnega E-naka sleparstva se gode z močnimi krmili, ki so pomešana z ničvrednimi odpadki, ali pa naravnost škodljivimi tvarinami, Ti agentje so mnogokrat celo tako predrzni, da se sklicujejo na kako javno oblast ali društvo, Češ, da jih pošilja deželni odbor, kmetijska družba itd, S to stvarjo se je v svoji zadnji seji pe^ čal nižjeavstrijski deželni odbor in soglasno sprejel predlog grofa Thurna-Valsassina, da se objavi svarilo proti tem sleparskim agentom. Tudi našim gospodarjem bodi ponovno priporočano, da umetna gnojila, močna krmila, stroje in 'druge potrebščine naročajo le preko naših gospodarskih organizacij. * 4oglati denar. Nizozemska vlada vpelje s 1. januarjem 4oglati denar, Kateri vzroki só bili merodajni za vpeljavo tega denarja, ni znano. * Železna industrija nazaduje,, ker nima pravih odjemalcev. Balkanska kriza je hudo škodovala, četudi nekateri trdijo, da ne. Praška železniška družba je sklenila, odpustiti zopet večje število delavcev in omejiti promet za manj dni v tednu. Zadnje dni je bilo odpuščenih okoli 1000 delavcev, kar ie vzbudilo v delavskih krogih jako hudo nevoljo. Na jugu je življenje in bodočnost. Zveza avstrijskih industrijcev (Jadranska sekcija) je imela v nedeljo v Trstu generalno ‘ skupščino, katere so se udeležili1 predsednik trgovske in obrtne zbornice v Trstu dr. Demetrio in več zastopnikov državnih in mestnih oblasti tržaških. Zborovanje je otvori! predsednik Jadranske sekcije Leopold Brunner, ki se je v svojem nagovoru dotaknil tudi sedanje politične situacije in je. povdarjal, da upa, ‘da se od sedaj naprej avstrijska zunanja politika ne bo več križala z interesi avstrijske industrije. Podpredsednik dr. Singer je omenil, kako velikega pomena zaj avstrijsko industrijo je v sedanjem crazvoju avstrijske industrije Balkan, ki je prerojen in se odpira vedno bolj — svetovni trgovini. S tem 'dejstvom mora računati avstrijski industrijalac in tako tudi avstrijska zunanja politika, kajti ravno to vprašanje je sedaj aktuelno in Balkan se mora odpreti pred vsem avstrijski industriji, kajti drugače pade avstrijska industrija v očigled tujim trgom, ki se z vsemi silami bore že za balkanski trg, na nivo, iz katerega se ne povzdigne več do zaželjene konkurenčne višine tujih industrij. Svetnik Pulitzer se je bavil v dolgem referatu z za-izprememuo tega zakona. Inženir Mazorana je pred-gal z ozirom na dejstvo., da se oddaje zgradbe ladij tujim inozemskim ladjedelnicami vedno bolj množe, izppremembo tega zakona, ilnženir 'Mazorana je predlagal, da se naprosi vlado, da dovoli v očigled težki stavbni krizi v. Trstu ustanovitev mestnega hipotečnega zavoda. Končno je prišlo pa vrsto vpra/šanje glede kumulativnih tarifov za promet z Dalmacijo. Kakor znano, je trgovska in obrtna zbornica v Trstu odločno proti tem tarifom in! sicer to v prid tržaškemu pristanišču in tržaški trgovini in industriji. Zborovalci so se pridružili mnenju zbornice in so sklenili po kratki debati, da naprosi Jadranska sekcija centralo, da naj ta poskuša doseči vsaj toliko, da se ne bodo uvedli kumunalni tarifi vsaj toliko čar sa ne, dokler se ne skliče /glede tega vprašanja nova enketa, ki bo dosegla, če že ne izločitev teh tarifov, gotovo vsaj kompromis, s katerim bo ustreženo industrijalcem, ki zahtevajo ta tarif, na tak način, da ne bo oškodovano tržaško pristanišče. Velikanska trta angleškega kralja. Angleški kralj ima v svojem malem vinogradu, kjer tudi sam kako malenkost usadi in obreže, poleg navadnih trt tudi prav znamenito, zgodovinsko trto, ki je bila že vsajena leta 1678 in Še danes rodi izborno grozdje za kraljevo mizo. Ako je dobra letina, da ta velikanska trta, ki se razteguje 43 metrov, na okoli, do 2500 grozdov. Vsako leto pride ogromno tujcev, da si ogledajo to botanično redkost, ki ji ni para na celem svetu. f 148 milijonov čistega dobička. ’Računski zaključek trusta z jeklom izkazuje za tretje četrtletje 88.4 milijonov dohodkov proti 41.2 jnil. v drugem četrtletju. Pod odbitku odpisov v znesku 8.8 milijonoiv ostane Še 29.6 milijonov dolarjev, to je 148 milijonov kron čistega dobička v enem (četrtletju! Prodaja umetnih gnojil. V torkovi seji državne zbornice je bil na vrsti nujni predlog posl. Povšeta o ureditvi prodaje umetnih gnojil. Poslanec Povše je v svojem govoru, katerega so štefvjlni poslanci z zanimanjem poslušali, dokazoval, kako potrebno je, da se povzdigne avstrijsko kmetijstvo. Mesta so dostikrat navezana na uvoz iz tujine, ker domači kmetovalci dovolj ne producira jo* Na Nemškem' imajo slabšo zemljo in vendar pridelajo na enakem prostoru dvakratne do trikratne pridelke v primeri z Avstrijo. Kaj je temu vzrok? Ali so morebiti nemški bolj inteligentni? Nikakor ne. Na Nemškem porabijo veliko več umetnih gnojil, kakor pri nas. Kalijevih soli na primer porabijo nemški kmetovalci lllkrat več, nego pri nas. Pri nas že voznina umetna gnojila silno podraži. Vedno se pri nas toži o pomanjkanju mesa. Imamo v Avstriji 10,000.000 hektarjev travnikov. Ako bi bili ti zadostno gnojeni, koliko več živine bi lahko preredili! Govornik priporoča nujnost in naj se predlog izroči kmetijskemu odseku, ki naj čim preje o tej zadevi obravnava. (O tem vprašanju opozarjamo na temeljito razpravo o prodaji u-metnih gnojil v „Narodnem Gospodarju“ izpod peresa dr. Kreka.) Predlog je bil enoglasno in z velikim odobravanjem spnejet.) Obrtnike in trgovce 'opozarjamo na današnje vabilo Trgovsko-obrtne kreditne zadruge ,v Celju, na ustanovni občni zbor v nedeljo, dne 9. novembra t. 1. Zborovanje se bode vršilo neposredno po ustanovnem občnem zboru Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug, kateri je določen na 2. uro popoldne. V trgovskih in obrtnih krogih je zanimanje za/ ta dva u-stanovna občna, zbora enako živo, ! kot je bilo na znanem zborovanju Občeslovenskega obrtnega društva v Celju, na binkoštni pondeljek,. dne 27. maja 1. 1912, in. bodi tudi sedaj udeležba enako impozantna, kakor je bila tajkrat. 'To je pa tudi potrebno, da se utrdi ugled in zaupanje do teh stanovskih naprav in do obrtnega in trgovskega stanu. Zvečer istega jdne se vrši v Narodnem domu v Celju gledališka predstava ter bodo zborovalci imeli priliko, koristno s prijetnim združiti. Torej /vsi obrtniki in trgovci v nedeljo, dne 9. nov. t. I. v Celje! Otroci, ne morem več prenašati! ---- Vselej, Če želim miru in hočem delati, me »zajčne mučiti kašelj in boli človeka ob pogledu na te revne malčke. 'Se jutri zjutraj kupim škatljico Faysovih, /pristnih mineralnih pastilj — in kašelj bo prenehal. Teh par vinarjev ne pride v očigled učinka ni-. ti v poštev. Skatljica st^ne le K 1.25 in se ▼ povsod dobi. Posebna znamenja: Ime Fay in bel kontrolni papirček z uradnim potr-____ dilom županstva Soden ob Tl Razgled po svetu. Na smrt obsojen vohun. Zagreb, dne 29. okt. : Pred tukajšnjim garnizijskim sodiščem se je pričela dne 23. oktobra kazenska razprajva proti ruskemu državljanu Koop-Koeppu, ki je obtožen vohunstva. Prišel je po leti 1912 v Zagreb in kakor so dognali po direktnem ukazu ruskega generalnega štaba. Potoval je kot agent za kemične preparate in tako zbiral podatke za, ruski generalni štab, s katerim je bil vedno v neposrednem stiku. Oblasti so dognale, da je član velike ruske vohunske organizacije v Avstriji, kateri je pripadal tudi vohun Bravura in s katero so imeli stike tudi razni i avstrijski častniki. Koop ICoepp je bil aretiran in vojaško sodišče ga je obsodilo včeraj na smrt, 'ker je vršil vohunstvo v časa, ko je bila za vsak poskus vohunstva določena smrtna kazen. Koop-Koepp je prosil ,za milost; če se njegovi prošnji ne ugodi, bo v začetku novembra obešen na dvorišču zagrebške sodnije. Najmanjša republika na svetu, je državica S. Marino v Italiji. Cela deželica je dolga (komaj šest kilometrov na daljavo to je dobro uro hoda. iTa državica je sedaj sklenila povečati svojo armado od deset mož na trideset. Artilerija je obsegala do sedaj en sam top, a letos so kupili Še tri, tako da imajo že sedaj štiri topove in trideset mož stakne vojske. Toda glej spaka, topdv sedaj ne morejo rabiti, ker nesejo topovi 14 kilometrov daleč, dežela pa je dolga le šest! Sedaj;so politiki v veliki zadregi, kaj se ima zgoditi s temi štirimi topovi! Litijsko mlečno milo • i s konjičkom { iz tovarne Bergmanna & Co., v Dečinu ofe Labi K je iu ostane neprekosfjivo v nèinkn zoper poletne i pege in se pri racijonetnem negovanju kože ne nat re I pogrešati. To nepobitno dokamjejo vsak dan došia pmnaina pisma. Komad 80 vin. in se dobi v lekarnah, drožertjah in parfumerijah itd Da si ohranijo dame nežne roke, se je izborno izkazala Bergmansova lilijska krema „Manera“. Dobi se povsod v tubah po i 7 o stanju zadružni- kov in dosedanjem poslovanju. 2. Volitve: a) načelstva; b) nadzorstva. 8. Slučajnosti. V Celju, dne. 28. oktobra 1913. Za začasno načelstvo: Rudolf Stermecki. Ivan Rebek. Najboljše in najmodernejšo sukno za moška in volneno za ženske obleke razpošilja' najceneje S? R. Stermecki » güis «-30 Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto. Redka priložnost 1000 komadov flanelodaj široke 1 20 cm, dolge T50 cm po' K 1*5®. Priporočam tsdi svojo veliko zalogo zimskega blaga za moško in ženske obleka po jako nizkih cenah! Pričakujoč obilnega obiska se beležim Jožef Ullage, Mstfiborob D. Tegetthoffov® cesta št 21 Pri večjih naročilih mnogo ceneje. | Thierry-» Balzam edino pristen. Nedosežen uspeh pri vseh boleznih na dihalnih organih, pri kašlju, hripavosti žrel-nem kataru, pljučnih boleznih, slabem prebavljanju, slabostih, želodčnem krčn itd. Zunaj pri vseh boleznih v ustih, zobobolu, pri opeklinah in izpuščajih itd. mavllrt je zanesljivo še pri tako starih ranah, oteklinah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa, » napravi vsled tega dostikrat opera-cijo nepotrebno. 2 dozi 3 K 60 v. Lekarna k angelju varuhu A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu. Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König. Maiisno štupo, suhe gobe, jabolke namizne in za mošt, hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučno, zrnje, koruzno slamo od storžev, - —.—; smrekove storže, vmski kamen želod, krompir, sploh vse deželne pridelke kakor tudi petroljevske in oljnate sode, ter močnate, solne ia otrobne vreče kupi vsako množino, maslo itd. Veletrgeisin^ m špecerij® m s dež@isiigfii pridelki IVAN TEMERL 12/2 ali 6 1 ali 1 velika popotna steklenica K 5‘60. stavbeni in strojni ključavničar, HaflbOf, Brunngasse 6, tik hotela „Mohr“, prevzame montiranja vs»ke vrste, ter popravila parnih strojev, parnih napeljav, sesalnih napeljav, brizgaln vsake vrste, trugarska d8ia iz železa in kovine. 97 Točna postrežba. Tovarna za peči H. KOLOSEUS Wels, Gornje Avstrijsko. rgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki : Anton Kolenc C Franc Kolenc Celje, Narodni dom. Razpolilja pravi ruski čaj 1 kg po K 4 50 in višje. Kuptsje oves, fižol, suhe gobe in druge pridelke. ima veliko zalogo pristne domače slivovke, brinjevca in konjaka. Sprejme zdravega učenca poštenih starišev z dobrim šolskim spričevalom. Pozor ! Izvrstne m v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emails, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pcSijejo takoj. Zahtevno se naj „Originalni Koloseus-itedimiki in manj vredni izdelki naj se vrsčajo. Ceniki zastonj. repasirane 5 pifm&nsim Jamstvom: Sn. Pristna srebrna nra K 7' Pristna srebr. ura ženskaK7 Pristna srebrna verižicaK 2 Pristna srebrna verižica damska K 3'40 Edina štajerska steklarska narodna trgovina Na debel©! Na drobno! FMÄNC STKUFI :: Graška cesta priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah. Nafsolidnefia in točna postrežba. Ker sem kupil iz Švice celo tovarniško zalogo bom proda-" lig ial repasirane ure po zelo ay jjm nizki ceni. Očale ! Budilke ! Uhane ! Urar, očalar in zlatar = Bureš Maribor Tessethofova cesta št. 39 CELJE Južnoštajerska hranilnica v Celju v Narodnem domu. [ PH Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30 000 K, za napravo potov 5.000 K, _ različnim učaiaa zavodim in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole S 12 000 K za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske p namene 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačala okolo 45.000 K, H® za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K- g Sprejema tudi hranilne knjižice IH drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov ia jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure ia jih obrestuje po id dneva po vlogi do dneva dviga m i a sko in Gornjigrad in rezervna er pripisuje obresti vsakega pol n i U Zakl* da, katera znašata že nad sta h kapitalu. — Rentni davek /I 350 000 K Ker nima namena laću e hranilnica sama ter U iskati dobička, zato razdeli znatne ia ne odteguje vlagateljem. I 0 G svote v občekoristne in dobrota varnost vlog jamčijo okraji : * u \J delne namene za gori navedene mar je, Šoštanj, Sevnica, Vran- okraje. Založnik in izdajat«!;: Konzorcij „Straža' Odgovorni uredi’k- Lav. Kemperle Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.