informator Titovo Velenje, 21. februarja 1985 Številka 8 Leto XIX. List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Organizacija in informatika PREDLOG O VKLJUČITVI VELENJSKE BANKE V CELJSKO Za sanacijo Gorenja TOZDI GALVANA, ŠTEDILNIKI IN GRADBENI ELEMENTI NAJBOLJŠI V TEKMOVANJU Leto kakovosti V organizacijah združenega dela, ki so članice Ljubljanske banke Splošne banke Celje in temeljne banke Titovo Velenje, se je v teh dneh pričela obravnava elaborata o vključitvi velenjske banke v celjsko in samoupravnega sporazuma v zvezi s tem! Dokumenta bosta v obravnavi do 15. maja 1985,nato pa bodo na zborih članic obeh bank ugotovili, ali se je za vključitev odločilo potrebno število, to je tri četrtine članic. Pobuda za združitev se je porodila v republiških organih ob oblikovanju ukrepov za sanacijo Gorenja. Ti ukrepi so med drugim predvideli prevzem deviznih obveznosti Gorenja do velenjske temeljne banke v višini 21,9 milijona dolarjev in s tem prevzem tečajnih razlik nastalih v Gorenju v breme skupnega dohodka velenjske banke. Tega bremena pa sama banka brez širše solidarnosti ne bi zmogla, zato je prišlo do predloga o združitvi s Splošno banko Celje in s tem oblikovanja širše in močnejše rizič- ne skupnosti za premagovanje nastalih dohodkovnih težav. Združena Ljubljanska banka je, kot je zapisano v elaboratu, po vključitvi pripravljena zagotoviti solidarnostno reševanje teh vprašanj. Vključitev velenjske banke v Celjsko naj bi torej pomenila dokončno sanacijo Gorenja in hkrati prvi korak k načrtovani preobrazbi bančništva pri nas. Večja koncentracija finančnih sredstev pa bi med drugim omogočila tudi učinkovitejšo zagotavljanje dopolnilnih sredstev za tekoče poslovanje in uresničevanje razvojnih programov članic, ren-tabilnejše poslovanje banke in izvajanje ukrepov kreditno-monetarne politike. Ker pa Gorenje kot sistem presega tudi finančne zmožnosti obeh bank, bo do konca junija letos ustanovljen poseben konzorcij bank. S tem bodo zagotovljeni pogoji za nemoten razvoj Gorenja in posredno tudi vseh ostalih članic nove banke, je zapisano v obrazložitvi predloga za vključitev velenjske banke v celjsko, Nadaljnji obstoj in razvoj Gorenja je odvisen od kakovosti izdelkov in storitev, brez katere ni uspešne prodaje. Da bi spodbudili prizadevanja za boljšo kakovost smo v Gorenju izvedli tudi tekmovanje med tozdi v izboljšanju kakovosti. V izvajanje programa Leta kakovosti, ki zajema sanacijski program na tem področju, izobraževanje in motivacijo za kakovost ter izpopolnjevanje sistema integralnega upravljanja kakovosti in reševanja kritičnih problemov kakovosti je bilo vključeno veliko delavcev. Vsak od njih je prispeval k izboljšanju kakovosti izdelkov, storitev in poslovne uspešnosti. Za večjo motivacijo je bilo v Gorenju izvedeno tudi tekmovanje med tozdi na področju kakovosti. Primerjali so se po deležu slabih izdelkov na za-Ključnem statističnem prevzemu, povprečnem številu servisnih posegov na izdelkih v garancijski dobi ter po ravni izmeta in popravila v proizvodnem procesu. Načrtovali smo, da bi se naj kakovost izdelkov v letu 1984 dvignila za 20 % v primerjavi z letom poprej: Rezultate tekmovanja smo spremljali mesečno in kvartalno ter rezultate sproti objavljali v Informatorju. Rezultati po dvanajstih mesecih tekmovanja kažejo, da se kakovost v povprečju izboljšuje. Najboljše rezultate v lanskem letu so dosegli tozd Galvana s 133,5 %, tozd Štedilniki s 131,2 %, tozd Gradbeni elementi s 126 % in tozd Pohištvo s 120 %. Kakovost so izboljšali tudi ostali tozdi, ki se tako približujejo zastavljenim ciljem, le tozd Zamrzovalna in hladilna tehnika je kakovost v primerjavi z letom 1983 poslabšal. (Nadaljevanje na 2. strani!) Danes v Informatorju: • Rezultati delovnega tekmovanja med tozdi • Predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o izobraževanju • Poslovni uspeh Gorenja Elektronika Široka potrošnja • Štipendisti Gorenja za Gorenje Pobudo za združitev bank podpirajo tudi predstavniki najvišjih republiških organov, ki so v zadnjem času večkrat obiskali Gorenje. L@tO kakovosti GRAFlCNI prikaz REZULTATOV TEKMOVANJA ZA LETO 1S84 (Nadaljevanje s 1. strani!) Najboljši tozdi bodo javno pohvaljeni, podeljena pa jim bodo tudi priznanja za uspešne rezultate v tekmovanju za izboljšanje kakovosti. Leto kakovosti se podaljšuje v letošnje leto in z njim tudi tekmovanje med tozdi. Z uvajanjem nove tehnologije in posodabljanjem obstoječe bomo povečali kakovost izdelkov in dela ter produktivnost. Vse te zahtevne naloge in načrtovani cilji pa terjajo tudi prizadevanja vseh delavcev Gorenja. Dušan Gorenc Na kratko Delo med malico Na varilni liniji v tozdu Kompresorji v Črnomlju nastaja ozko grlo, saj v eni izmeni ni moč kompleti-rati 1600 ohišij za kompresorje. Zato so organizirali delo med malico in v to delo vključevali tudi režijske delavce. Enkrat tedensko so organizirali tudi dodatpo delo in s tem ustvarili določeno rezervo. Iz Bistrice v Rogatec V tozdu Kondenzatorji je ob koncu leta bilo kar precej naročil. Da ne bi zaposlili novih delavcev, so jim prišli na pomoč delavci iz obrata v Bistrici ob Sotli, kjer so načrtovano proizvodnjo že izdelali. Lep zgled v tozdu! Prevoz skupine delavcev iz Bistrice v Logatec je bila najboljša rešitev. % 130 120 PLAN 110 100 1983 90 80 70 Xe! [xč w S:: x:> 1 •iv SS;::: M .v.;.v v»X 'Si; vXv. *.V.V. :•:•:•:•:* .w.v m .v.v.; Hi Si 11 S$i i E | Č:: Ivi is Ji lil i« pil »S Sl lili S,, :::::::::::::::: S:;:;:;:;: mm :;x **x: M S: :•>:....... V:::::::-::: m m v:*:- S :•:•:•:•: vKv >v.v >Čx:::x: Ss;; II * * :: Stanovanja V lanskem letu so v oddelku za stanovanjsko gospodarstvo zaključili z izgradnjo 40 stanovanj in pripravljali projekt nadzidave bloka na Celjski 11. Dodeljenih je bilo 114 stanovanj!__________ Predračunska vrednost objekta E—2 v Šaleku II, ki so ga gradili skupno z delovno organizacijo ERA, je znašala 117, končna pa 126 milijonov dinarjev, in pomeni pridobitev 40 stanovanj. Z nadzidavo objekta na Celjski 11 pa naj bi dokončno odpravili zamakanje strehe, obenem bi pridobili 10 novih stanovanj. Pripravljeni so že vsi dokumenti, finančna konstrukcija in izvedba, z izvajalci zato naj bi v kratkem pričeli že z izgradnjo. V oddelku so podelili 114 stanovanj, ker pa je veliko zanimanje za individualne gradnje, so pripravili tudi dodelitev kreditov skoraj 500 graditeljem v skupni višini 70 milijonov dinarjev. V oddelku pa so pripravili tudi nov razpis za dodelitev in zamenjavo stanovanj ter najem kreditov, ki ga je že potrdil svet za stanovanjsko gospodarstvo, obravnavajo pa ga tudi naši delegati o delavskih svetih in bo v kratkem tudi objavljen v Informatorju. INFORMATOR — LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Procesna oprema, Gorenje Elektronika Široka potrošnja, Gorenje Commerce, Gorenje Šervis, Gorenje Raziskave in razvoj, Gorenje Interna banka, DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli Gorenje SQZD, DS Organizacija in informatika Gorenje SOZD. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, dr. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1984. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 — 1/72 z dne, 23. 1. 1974. Gorenje Elektronika Široka potrošnja Ocena poslovanja Delovna organizacija Gorenje Elektronika Široka potrošnja se je izoblikovala iz tozda Elektronika Gorenje TGO in dela skupnih služb, da bi zagotovili optimalnejše pogoje poslovanja in zaokrožili proizvodni program na video in avdio program. Proizvodnjo medicinske in profesionalne elektronike so prenesli v delovno organizacijo Gorenje Procesna oprema. Leta 1984 so predvideni količinski letni delovni načrt uresničili z 91 %, po vrstah izdelkov pa so plane izpolnili takole: barvni televizijski sprejemniki z 99 %, glasbeni centri z 90 %, komponente glasbenega stolpa 48 % in zvočne omarice z 98 %. V glavnem je bila vsa proizvodnja namenjena domačemu trgu, za izvoz so izdelali 590 barvnih tv sprejemnikov in 1202 komponenti glasbenega stolpa. Vrednostni plan Proizvodnje so dosegli z 92 %. Lani so se podobno kot v Prejšnjih letih soočali s stalnimi težavami pri oskrbi z reprodukcijskim materialom in z nepravočasno opredeljenimi Plani delovne organizacije. Težave so bile naj večje pri oskrbi z deli za glasbene stolpe. Delno so želeli izdelavo modulov prenesti v tozd Poslovna oprema na Ptuj, kjer Pa dela zaradi objektivnih razlogov niso uresničili. Tudi glasbenih centrov niso izdelali v takšni meri, kot je bilo Predvideno, primanjkovalo pa je specifičnih materialov iz uvoza. Pri proizvodnji zvočnih omaric je bila prednost dana ohišjem za barvne televizijske sprejemnike. Ob vseh teh aktivnosti so posebno skrb namenili zmanjševanju zalog polizdelkov, do katerih je prihajalo zaradi ne- kontroliranih prehodov proizvodnega procesa iz ene generacije izdelkov v drugo. Več uspeha v proizvodnji so imeli na področju kakovosti strojnega spajkanja, kar pa ob zmanjševanju zalog polizdelkov ostaja stalna naloga tudi v naprej. Lani so dosegli nekaj bistvenih sprememb na tehnično razvojnem področju, saj so s kadrovsko in prostorsko združitvijo dosegli lažje sodelovanje, večjo učinkovitost pri delu. Tako so produktivnost v primerjavi z letom 1983 povečali za 35 %, učinki so bili torej znatno boljši od preteklih let. Na področju video tehnike so si prizadevali za kar največjo možno mero pocenitve TV sprejemnikov. Zmanjšali so nekaj luksuznih dodatkov, ki jih domače tržišče še ne zahteva. Prav tako iščejo domače polizdelke, vendar jih domači dobavitelji ne morejo zagotoviti v ustrezni kakovosti in količini, prav tako pa zahtevajo vedno višjo devizno udeležbo. Na področju razvoja avdio programa smo začeli razvijati lastni radijski sprejemnik in kasetofon. V Gorenju Elektroniki Široka potrošnja se nedvomno srečujejo z velikimi težavami, hkrati pa skušajo kar največ storiti za tehnološko preureditev v proizvodnji in spremljajočih oddelkih. Ob oblikovanju nove enovite delovne organizacije Gorenje Elektronika Široka potrošnja je bilo zaposlenih 315 delavcev. Zaradi upokojitve in zaposlitev drugod se je število zaposlenih zmanjšalo za 20, vendar so pomanjkanje delavcev reševali z notranjim razporejanjem. Zaposlovanju pa bodo tudi v naprej namenjali več pozornosti, glede na letni delovni načrt pa bodo prilagodili število zaposlenih dejanskim potrebam. Na zboru delavcev so v ponedeljek, 18. februarja, obravnavali oceno poslovanja v letu 1984 in sprejeli tudi ukrepe za izboljšanje gospodarjenja. Predvideli so izboljšave na razvojnem in tehničnem področju, prav tako na področju programa in proizvodnje. Kako zdravi smo? Ob obravnavi zaključnih računov smo precejšnjo pozornost namenili tudi izrabi našega delovnega časa. Odstotek izostankov, še posebno bolniških nam namreč prispeva k boljši ali slabši uspešnosti ob koncu leta. Po podatkih, ki nam jih je posredoval oddelek za psihološko in socialno delo, je v zadnjih štirih mesecih lanskega leta imela najvišji odstotek bolniških izostankov delovna organizacija Gorenje Elektronika Široka potrošnja. Od 7,2 % v avgustu do 11,8 % v novembru. Že v januarju pa se je pri njih odstotek bolniške znižala na 8,67 %. Ali je to posledica novega sistema nagrajevanja, lahko le ugibamo. Nedvomno pa k tako visokemu odstotku bolniškega staleža v tej delovni organizaciji prispeva dejstvo, da gre za delovno organizacijo, kjer je večina delavcev z daljšo delovno dobo, mnogi pa so tudi invalidi, ki delajo le polovičen delovni čas. V Gorenju Gospodinjski aparati, kjer je v januarju delalo 4938 delavcev, so imeli še lani oktobra in septembra več kot 9 % bolniške, pri čemer pa ne gre pozabiti, da je bil plan pri njih izredno napet in je terjal precej dodatnega in podaljšanega dela. Letošnje leto se je ta odstotek že znižal na 7 %. V Gorenju Notranja oprema je bolniška konec leta sicer nekoliko porastla, od 6,7 % avgusta na 7,9 decembra, v januarju pa je padla na 7,5 %. Precej nižji je ta odstotek v Gorenju Procesna oprema, kjer imajo v januarju le 4,7 % bolniško. Prav gotovo je na to vplivalo tudi to, da gre za delovno organizacijo, ki zaposluje pretežno moške, ki pač že po nekako ustaljeni navadi ne potrebujejo bolniške za nego otroka. In, kako se ti odstotki gibljejo v delovnih skupnostih in obeh organizacijah skupnega pomena. V Gorenju Commerce so imeli v avgustu 4,8 % bolniško, decembra pa 6 %, v Gorenju Servis, kjer je izrazito terensko delo v posebnih pogojih, so v poslovnem poročilu zapisali, da je pri njih številka 5,57 in se ta približuje svoji spodnji meji. Pri tem poudarili, da je to ne le rezultat novega sistema nagrajevanja, ampak tudi uspešne zdravstvene preventive. V delovni skupnosti skupnih služb Gorenja SOZD so imeli ob koncu leta zanemarljiv odstotek bolniške, komaj 0,9 %, tudi v delovni skupnosti Informatika in organizacija imajo le 4,3 % bolniške. Medtem ko je v delovni skupnosti Splošni posli ta odstotek višji, ob koncu leta 8,1 %. Podobno velja tudi za Gorenje Raziskave in razvoj, v decembru 6,9 % odstotna bolniška, in Interno banko, kjer so imeli decembra 8,3 % bolniško, kar 2,5 % višjo kot avgusta lani. Našteti so seveda le podatki, ki jih lahko prikažemo številčno. Žal namreč niso na voljo kakšna globlja analiza, ki bi podala tudi vzroke za tako visoke odstotke bolniških izostankov. Ali gre za samozaščitno neosveščene delavce, ki prepozno poiščejo zdravniško pomoč ali pa mogoče v nekaterih primerih za simuliranje, potenciranje bolezenskih znakov. Precejšen delež odpade seveda tudi na nego otrok, saj gre za delovne organizacije in skupnosti, kjer dela veliko žensk. Vendar o vzrokih lahko le ugibamo. Nedvomno pa nas ti ponekod veliki odstotki bolniških izostankov opozarjajo, da bi veljalo temu področju posvetiti še večjo pozornost. Sodelujte! Vesti za rubriko "Novice iz tozdov in dsss" lahko sporočate na interni telefon 113 (druga centrala). izobraževanje PREDLOG SPREMEMB IN DOPOLNITEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O IZOBRAŽEVANJU Samoupravni sporazum o izobraževanju smo sklenili delavci temeljnih organizacij v sestavi prejšnjih delovnih organizacij Gorenja v Titovem Velenju že 1983 in ga moramo sedaj prilagoditi novi organiziranosti. Predlagana pa so tudi nekatera druga dopolnila in spremembe. Nova organiziranost delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju je zahtevala tudi spremembe nekaterih samoupravnih aktov, s katerimi delavci Gorenja urejamo področja našega delovanja. Mednje sodi tudi samoupravni sporazum o izobraževanju, s katerim se dogovarjamo o skupnih osnovah in merilih za urejanje izobraževanja in o združevanju sredstev za izobraževanje. Predlagane spremembe splošnih določil se nanašajo na spremembe samoupravnega sporazuma o združitvi v sozd Gorenje in na novo organiziranost tozdov, delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju. Združevanje sredstev V drugem odstavku 8. člena, ki govori o združevanju sredstev predlagajo, da se sorazmerni delež sredstev oblikuje v višini 1,5 % od osnove, katero predstavlja bruto OD in ne 2,5 % kot je veljalo dose-daj. Takšno spremembo so narekovale omejene možnosti porabe združenih sredstev. V tretjem odstavku 10. člena se zapiše, da knjigovodsko dokumentacijo vodi finančno-računovodski sektor v okviru Gorenje SOZD DS Splošni posli nemesto služba računovodstva v okviru DSSS Gorenje TGO. 12. člen, ki govori o solidarnem prelivanju sredstev med podpisnicami se dopolni tako, da je razvidno, da gre za združena sredstva, ki so namenjena štipendiranju in izobraževanju ob delu. V 14. členu se beseda DSSS Gorenje TGO nadomesti z DS Splošni posli Gorenje SOZD, kamor sedaj organizacijsko sodi Izobraževalni center. Skupne osnove in merila Zaradi različne težavnostne stopnje pri opredelitvi študij- skega dopusta predlagajo možnost, da se število dni tudi skrajša. Tako naj bi v šesti alinei 31. člena zapisali, da za pripravo in opravljanje strokovnega izpita delavcu pripada do 5 dni dopusta. Obračun nagrad za mentorje, organizatorje in izvajalce, ki sodelujejo v izobraževalnem delu pa se mora prilagoditi novemu sistemu nagrajevanja tako, da je namesto točk osnova za izračun količnik zahtevnosti. V prvi alinei 57. člena predlagajo tako novo tabelo za izračun nagrad za mentorje: število do IV. stop. V. stop. priprav. Kz Kz 1 2,510 2,765 2 2,765 3,046 število VI. stop. VII. stop. priprav. Kz Kz 1 3,046 3,356 2 3,356 3,697 Bruto znesek nagrade pa izračunamo tako, da pomnožimo količnik zahtevnosti z vrednostjo enote enostavnega dela in številom ur. Za nemoteno izvedbo pripravniškega programa je predvideno do 25 ur dela na mesec. 2. alinea Nagrajevanje organizatorjev, inštruktorjev in izvajalcev Organizatorji PD—DP število % VEED/h učencev 1-4 5-8 9 in več 35% 40% 45% Izvajalci PD—DP število število % VEED/h učencev učencev 1-4 1 35% 5-8 2 40% 9 in več 3 in več 45% Bruto znesek nagrade je VEED pomnožena z odstotki in deljena s 100. Samoupravni in strokovni organi Zaradi reorganizacije je potrebno, da ima vsaka delovna organizacija oziroma delovna skupnost svojega delegata v svetu izobraževanja, svojega predstavnika pa naj bi po novem imeli tudi Klub štipendistov. Tako naj bi v 62. člen samoupravnega sporazuma zapisali, da delovne organizacije, ki imajo v svoji sestavi temeljne organizacije, enovite delovne organizacije, delovne skupnosti in Klub štipendistov delegirajo v svet po enega delegata. Štipendisti Gorenja za Gorenje Štipendisti smo na svoji drugi redni seji med drugim analizirali tudi našo udeležbo v akciji Štipendisti Gorenja za Gorenje. X ......... Prijavnica Priimek in ime. > roj. >Ž Od približno 430 štipendistov se nas je prijavilo 250, delo opravilo pa le 230. To pomeni 53 % vseh štipendistov, kar je precej slabše kot na podobni akciji predlani. Vsekakor nam rezultat ni v ponos. Ker pa Gorenje našo pomoč še vedno potrebuje, bomo akcijo ponovili. Tako bomo imeli možnost opraviti popravni izpit. Tokrat naj bi se dela v proizvodnji udeležili predvsem tisti štipendisti, ki so prvič izostali. Seveda pa se jim lahko pridružijo tudi ostali in opravijo še kakšen udarniški delavnik. stanovanje............................................................. šola............................................................letnik se prijavljam za delo v proizvodnji dne: 16.3., 23.3., 30.3.1985 v dopoldanski izmeni v popoldanski izmeni (Obkroži datum in izmeno, ki ti najbolj ustreza!) Datum: ....................... Podpis:.................................... X .................................................................... >§ Izpolnjeno prijavnico vrnite renje najkasneje do petka, 1. Izobraževalnemu centru Go- marca 1985. Solidarno do novih dosežkov Delovni ljudje, občani velenjske občine, so s krajevnim samoprispevkom v minulih letih prispevali znaten del sredstev za izgradnjo cest, vodovodov, toplovodnega omrežja, prispevali del sredstev za izgradnjo vrtcev in šol. 3o tako tudi v bodoče? Pred delavci in občani je pomembna odločitev, saj se aprila 1985 izteče referendumsko obdobje. Veliko je nalog, ki še niso uresničene, del, ki niso dokončana. Za nekatere objekte so bili predvideni viri, ki so medtem usahnili zaradi administrativnih prepovedi in tudi preusmerjeni kot pomoč za sanacijo Gorenja. Posebej v krajevnih skupnostih je nerešenih več vprašanj širšega pomena in že doslej se je samoprispevek pokazal kot kakovostni vir, ki je nato oplemeniten še s prostovoljnim delom krajanov. Zaradi tega so se na letni programski konferenci občinske konfe- rence SZDL odločili za četrti referendum o krajevnem samoprispevku. Osnovna skrb pri izbiri programov bo namenjena tistim nalogam, ki pomenijo izboljšanje življenjskih pogojev in ne predstavljajo dodatnih obremenitev dohodka organizacij združenega dela in širitve programov samoupravnih interesnih skupnosti, ampak predstavljajo racionalno porabo. Seveda pa bo v bodoče najpomembnejše solidarnostno pokrivanje potreb posameznih krajevnih skupnosti. Zato bodo organizirali zbore občanov, na katerih bi morali spoznati in se dogovoriti za najpomembnejše skupne naloge. Zavedati pa se moramo, posebej še delavci Gorenja, da gospodarstvo Šaleške doline ne bo zmoglo toliko sredstev, da bi zagotovili financiranje vseh potreb, ki nastajajo na različnih področjih dela in življenja občanov. Predvideno je, da bi se prispevna stopnja v naslednjem samoprispevku zmanjšala za četrtino, torej bi bila 1,5 % neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja. |»AAtH UTEBATlj i ji / .x. f t« ■F* »| Prejšnji torek so na osnovni šoli Miha Pintar - Toledo pripravili kulturni dan, nanj pa so povabili tudi predstavnike Gorenja. Ob tej priložnosti so izdali tudi ciklostirano glasilo. Zgledno sodelovanje Lani konec novembra je bil podpisan nov samoupravni sporazum o medsebojnem sodelovanju med osnovno šolo Miha Pintar — Toledo in vsemi delovnimi organizacijami Gorenja iz Titovega Velenja. V tem sporazumu je med drugim tudi dogovorjeno, da Gorenje sodeluje pri tehnični ureditvi glasila te šole, obenem pa krije tudi stroške tiskanja. Tako je januarja letos izšla prva številka glasila Meteor, ki je po mnenju Mihe Mohorja, člana uredniškega odbora Mentorja, mesečnika za vprašanja literature in mentorstva, že prava revija, ki jo poživlja kvalitetna otroška risba. Obenem pa je tudi zgleden primer dobrega sodelovanja. V petek, 22. februarja bodo učenci osmih razredov prišli na ogled Gorenja. Tudi to je že tradicionalna oblika sodelovanja, kjer se bodoči delavci v združenem delu seznanijo s področji, ki jih zanimajo. Tako nekateri učenci po uvodnem delu, kjer se seznanijo se z delom v Gorenju, samoupravljanjem, odidejo v proizvodne hale, da vidijo, kaj delajo ključavničarji, orodjarji, elektrikarji, inženirji in drugi. Tisti pa, ki jih bolj zanimajo družboslovne usmeritve, ekonomija, pa za nekaj ur odidejo v pisarne, kjer jih delavci seznanijo z bodočim delom. S svojimi prispevki pa učenci te šole občasno sodelujejo tudi v našem Informatorju. Šport in rekreacija ŠAH Prejšnjo sredo, 6. februarja 1985, je bilo v Gostinski enoti ekipno prvenstvo Gorenja v šahu, na katerem je sodelovalo 10 moških in tri ženske ekipe. Prvo mesto je z 31 točkami osvojila ekipa Commerce, v kateri so_ igrali Kristan, Špeh, Zajc in Šabec. Druga je bila prva ekipa Delovne skupnosti Splošni posli, zanjo so igrali Goršek, Avremovič, Rupnik, Magdič in Sternad, ki so zbrali 27 točk. Tretja pa je bila prva ekipa RKS s 23 točkami, ki sojih osvojili Dordevič, Jelšnik, Petrovski in Pfeifer. Četrta je bila ekipa Tehnološka oprema, peta Servis, šesta Galvana, sedma ZHT—ZO, osma DSSP II, deveta ZHT—Plastika in deseta RKS II. Med ženskami ekipami je bila najboljša druga ekipa Galva-ne, pred Galvano I in tretja ZHT—Plastika. Tokrat so največ točk za pokal Gorenja osvojili predstavniki delovne skupnosti Splošni posli pri moških in predstavnice Galvane pri ženskih ekipah. ZIMSKA NOGOMETNA LIGA Po petem krogu zimske nogometne A lige, ki že od 15. novembra 1984 poteka v Rdeči dvorani, vodi ekipa Pralno— pomivalna tehnika z 9 točka- mi pred Promet—odprema, ki ima 8 točk in HZT Plastika s 7 točkami. Na četrtem mestu so nogometaši Orodjarne, peti Tehniki, šesti Profesionalna elektronika, sedmi predstavniki Galvane in zadnji osmi Servis. V B ligi vodi po petih krogih ekipa Pralno—pomivalne tehnike II, z 10 točkami, druga je Biro Bihač z dvema točkama manj in tretja Embalaž-nica Šoštanj, ki ima 7 točk. Četrti je Kadrovski sektor, peti Sektor splošnih zadev, šesti Štedilniki, sedmi Elektronika in osmi HZT — Vzdrževanje. MALI NOGOMET Da je mali nogomet vse bolj priljubljen, je že znano. Mežiški rudarji, kopači, pa prav tako radi tekajo za okroglim usnjem in tako so izrazili tudi željo, da bi se pomerili z delavci Gorenja. Tako je tudi prišlo do tega prijateljskega srečanja v Rdeči dvorani. Čeprav rezultat ni bistven, pa vseeno povejmo, da so bili boljši domačini, torej Gorenje DSSP: Rudnik Mežica 4:2 (1:0). Gorenje DSSP: Branko Amon, Milan Djurovič 2, Slobodan Miljivič 1, Zorko Mohorko, Silvo Denonik 1, Peter Razdevšek, Boris Magdič, Mehmed Omerovič, Hinko Jerčič. Planinci Prvega maja izlet v Rovinj Pohod na Stol Letošnji tradicionalni, že dvajseti zimski pohod na Stol, bo v soboto in nedeljo, 23. in 24. februarja. V spomin na junaški boj Cankarjevega bataljona februarja 1942 ga prirejajo koordinacijski odbor planincev društev občine Jesenice, občinski odbor Zveze združenj borcev Jesenice in odbor za pohod na Stol. Planinci Gorenja se bomo pohoda udeležili v nedeljo, 24. februarja 1985. Avtobus bo izpred Rdeče dvorane proti Žirovnici odpeljal ob 4. uri zjutraj. Zaradi obilice snega bomo hodili po planinah pod Stolom, pri Valvazorjevem domu pa bo spominska svečanost. Planinci, ki se bodo pohoda udeležili prvič, bodo prejeli bronasti spominski znak, trikratni udeleženci pohoda srebrni znak, za petkratno udeležbo pa zlati znak. Udeleženci, ki bodo na pohodu že desetič, bodo prejeli spominsko plaketo. Ker bo vzpon potekal v težavnih zimskih razmerah, priporočamo, da se ga udeležijo le izkušeni in telesno dobri pri pravljeni planinci. Vse pa opozarjamo, da si priskrbijo primerno planinsko opremo. Prijavite se lahko pri Milici Lesjak, telefon 512 ACT I. Pri njej plačate tudi prispevek za pohod in dobite vsa ostala navodila. Milan Kretič Delo mladih Vabilo Mladinci delovne skupnosti Informatika in organizacija Gorenje SOZD vabijo na od-led filmov o Gorenju. Predvajali jih bodo v sredo, 27. februarja ob 14.15 v sejni sobi 99. Najprej si boste ogledali filme Robot v proizvodnji in Procesna oprema. Po ogledu filmov pa imajo v načrtu še razgovor s strokovnjaki s tega področja, če se ti vabilu ne bi mogli odzvati, pa bodo prikazali še film Hišni sejem. Vabljeni so vsi delavci! Tudi letos pripravlja oddelek za rekreativno in kulturno dejavnost tradicionalni, osmi po vrsti, prvomajski izlet v Rovinj. Tokrat lahko izbirate med tri, pet in sedemdnevnimi aranžmaji v naselju Villas Rubin, kjer bo organizirana rekreacija, saj so na voljo številna igrišča in kegljišče. Za udeležence vseh treh izle- tov bo odhod v petek,26.aprila 1985 ob 15. uri izpred Rdeče dvorane, zanje pa se lahko prijavite v oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost (nad obratom zamrzovalnih omar) od 14. do 22. februarja 1985 in to od 8. do 12. ure! Pa še cene izletov, ki jih lahko plačate v štirih obrokih! dni odrasli odrasli (s prevozom) brez prevoza) otroci do 7 let (s prevozom) otroci do 7 let (brez prevoza) '3 4.000 2.550 3.235 1.785 5 5.700 4.250 4.425 2.975 7 7.400 5.950 5.615 4.165 Podelitev pokala Gorenja ob zaključku tekmovanja, v katerem je sodelovalo 26 moških in 12 ženskih ekip v številnih različnih disciplinah Pokal Gorenja popravek VLEČENJE VRVI V Rdeči dvorani bo v torek, 26. februarja ob 18. uri prvenstvo Gorenja v vlečenju vrvi za moške in ženske ekipe, ki štejejo po 8 članov ne glede na starost. MINI ODBOJKA V ponedeljek, 25. februarja 1985, se bo ob 17. uri v telovadnici osnovne šole Bratov Mravljak pričelo prvenstvo Gorenja v mini odbojki in sicer šteje vsak ekipa dva člana, število ekip in rezervnih igralcev ni omejeno. Posamezne tekme trajajo po 15 minut. KEGLJANJE V oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost pripravljajo ekipno tekmovanje v kegljanju po borbenem sistemu, v katerem nastopajo moške in ženske ekipe, ki se začne v ponedeljek, 4. marca 1985 ob 18. uri na kegljišču TE Šoštanj. Posamezne ekipe, ki lahko štejejo 4 člane, se morajo prijaviti do ponedeljka, 25. februarja 1985, do 12. ure, ko bodo izžrebali tudi vrstni red ekip. VELESLALOM V četrtek, 28. februarja, in v petek, 1. marca 1985, bo na Pungartu prvenstvo Gorenja v veleslalomu za ekipe in posameznike, najboljši med njimi pa si bodo pridobili tudi pravico nastopa na dodatnem zahtevnejšem tekmovanju, ki bo štelo kot absolutno prvenstvo Gorenja za posameznike. Število tekmovalcev ni omejeno, prijaviti pa se morate v Oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost do 26. februarja. Naj dodamo še to, da bo na Pungart organiziran avtobusni prevoz. V 6. številki Informatorja je bilo v članku Naši upokojenci zaradi tiskarske napake pomotoma objavljeno, da sta tozda Pohištvo in Gradbeni elementi v delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati. Ta dva tozda sta organizirana v delovni organizaciji Gorenje Notranja oprema. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta Jožeta Vogrina se zahvaljujem vsem sodelavcem tozda Štedilniki za izrečeno sožalje in cvetje darovano na njegovi zadnji poti. Jožica Pogorelc