Kadri in izobraževanje Mitja Zupančič - sedemdesetletnik in prvi gozdar, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti Igor DAKSKOBL ER* Gozdar in fitocenolog Mitja Zupančič je v letu 200 l praznoval svojo sedemdeseti etni co, še pred tem dogod- kom pa je bil (kot prvi gozdar doslej) izvoljen za red- nega člana Slovenske akademije znanosti in umetno- sti. Menimo, da je prav, da se uglednega stanovskega kolega in znanstvenika spomnimo tudi v Gozdarskem vestniku. Rodil se je 25. decembra 1931 v Ljubljani. Po maturi na Tehniški srednji šoli (1950) in na l. državni gimnaziji (1951)je študiral gozdarstvo na (sedanji) Biotehniški fakulteti. Tu se je pri profesorjih Gabri- jelu Tomažiču in Viktorju Petkovšku prvič seznanil s fitocenologUo, vedo, ki preučuj e rastlinske združbe. Še posebej ga je zanjo navduši l takratni asistent pri predmetu gojenje gozdov, Stanko Cvek. Kot absolvent gozdarstva je začel sodelovati pri obsežnem projektu fitocenološkega kartiranja gozdov v Zgornji Savski dolini, ki ga je vodil dr. Vlado Tregubov. Zahtevno terensko delo je opravljal zelo uspešno, zato ga je Tre- gubov pritegnil tudi k vegetacijskim raziskavam in kartiranju snežniškega pogorja. Ko je Mitja Zupančič leta 1962 diplomiral, je imel za seboj že več kot petletni staž pri fitocenoloških raziskavah in je bil zelo primeren za mesto asistenta na Inštitutu za biologijo SAZU pri takrat že mednarodno uveljavljenem znanstveniku, dr. Maksu Wraberju, ki je na tej ustanovi tovrstne razi- skave opravljal od leta 1955. Tako lahko rečemo, da se je Mitja Zupančič na začetku svoje znanstvene poti sez- nanil in šolal pri vseh treh začetnikih in utemeljitelj ih fitocenologije na Slovenskem~ Tomažiču, Tregubovu in Wraberju. Dodatno so njegovo znanje, obzorje in poglede zelo bogatili takratni ali poznejši sodelavci Inštituta za biologijo, biologi Jan Camelutti, Jože Bole, Ernest Mayer in Alojz Šercelj. Pri njih je pridobil široko biološko znanje in s tem znanjem nadgradil svoje takrat že zelo bogate in za uspešno delo fitocenologa nujno potrebne terenske izkušnje. V tem času se je izpopol- njeval tudi v tujini, l. 1967 na Dunaju in leta 1970 v Poznanju na Poljskem. Praktično in teoretično znanje je, potem ko je skupaj s sodelavci napisal že precej fitocenoloških elaboratov, strnil v prvih znanstvenih objavah o javorovo-bukovih gozdovih (Aceri-F agetum s. lat.) v dinarskem in predalpskem svetu Slovenije (l. 1967 in 1969). Po prezgodnji smrti Maksa Wraberja * dr. l. D., Biološki inštitut ZRC SAZU, Regijska razisko- valna enota Tolmin, Brunov drevored 13, 5220 Tolmin, SLO GozdV 59 (2001) 10 (1972) je prevzel vodstvo geobotanične skupine na inštitutu in skupaj s sodelavci uspešno nadaljeval predhodnikovo delo. V tistem času je bilo zelo deja- vno mednarodno Vzhodnoalpsko-dinarsko društvo za proučevanje vegetacije, katerega soustanovitelj je bil pokojni Maks Wraber. Mitja Zupančič je bil kot vodja skupine, ki se je takrat oblikovala na inštitutu (v njej sta bil sprva še zdaj že pokojna Ivo Puncer in Milan Prešeren, kasneje pa so se jim pridružili Vinko Žagar, Lojze Marinček in Andrej Seliškar), zelo dejaven pri delovanju tega društva, tako pri organizaciji simpozi- jev (prvega so organizirali že l. 1974, kasneje še leta 1984 in 1. 1993) kot pri aktivni udeležbi s predavanji na rednih in izrednih srečanjih. Prav tako je skupaj s sodelavci začel aktivno sodelovati na srečanjih Med- narodnega združenja za proučevanje vegetacije (zdaj- šnje International Association for Vegetation Science - lA VS). L. 1976 je doktoriral na gozdarski fakulteti v Sarajevu (pri akademiku prof. Pavlu Fukareku) z dizertacijo Smrekovi gozdovi v mraziščih dinarskega gorstva Slovenije. Izredno poglobljeno študijo, podkre- pljeno s številnimi meritvami, analitskimi in sintetskimi 4 59 !~ i0obraževanje tabelami, je v monografiji objavil leta 1980 (Dela - Opera SAZU 2417). Ta monografija je še danes eno izmed temeljnih del o naših naravnih smrekovih goz- dovih in o njihovi ekologiji. V njej široko zastavljene primerjave, v katerih je zajel tudi smrekovja drugod v Evropi, so mu omogočile, da je kritično analiziral sin ta- ksonomski razred stmekovih gozdov Vaccinio-Piceetea ter njegove diagnostične vrste in diagnostične vrste nižjih enot. Raziskave smrekovih gozdov je razširil tudi na osrednji del Balkanskega polotoka (preučevaljihje v Bosni, Srbiji, Makedoniji in Bolgariji) in tamkajšnje združbe primerjal s tistimi, ki uspevajo v Sloveniji in drugod v Evropi. Rezultate teh raziskav je objavil v treh delih v Biološkem vestniku (1980, 1982, 1990). V to obdobje, med letoma 1980 in 1990, sodijo tudi objave in opisi novih sintaksonov smrekov ih, borov ih, bukovih, gradnovih gozdov in gozdov belega gabra ter nova, podrobnejša fitogeografska členitev Slovenije, ki jih je prispeval sam ali v soavtorstvu s kolegi na inštitutu in nekaterimi tujimi raziskovalci. Mitja Zupančič je fitocenološko pot začel kot kar- tirec in kartiranju (to je prostorskemu prikazovanju razširjenosti rastlinskih, predvsem gozdnih združb) je vedno posvečal precejšnjo pozornost. Dolga leta je vodil dela pri projektu Vegetacijska karta Slovenije. Kartirali so večinoma v merilu 1: 50.000 in s temi kar- tami pokrili celotno ozemlje Slovenije. Leta 1982je bil tiskan list Postojna L 33-77 (v meti lu 1: l 00.000). Ostali listi doslej niso bili tiskani, so pa omenjene rokopi- sne karte osnova za Vegetacijsko karto gozdnih zdntžb Slovenije v meri lu 1: 400.000, ki jo najdemo na med- mrežju (internetu). Vzporedno se je skupaj s sodelavci vključil v medrepubliški projekt Vegetacijska karta Jugoslavije in bil od leta 1984 glavni redaktor, od leta 1986 pa predsednik njegovega znanstvenega sveta. Karta naravne potencialne vegetacije Jugoslavije (v meri lu 1: 1.000.000) z vzporednim besedilom, kjer so na kratko opisane na karti označene združbe, je bila tiskana l. 1986, ob mednarodnem kongresu IUFRO v Ljubljani. Mitja Zupančič je eden izmed soavtorjev te karte in eden izmed treh urednikov spremljajoče publi- kacije. Prav tako je sodelavec in soavtor karte potenci- alno naravne vegetacije Evrope v merilu 1: 2.500.000, ki je bila s spremljajočo legendo natisnjena leta 2000 v Bonnu (več o tem glej Znanost, 5. december 2001 , s. 20). Sodeluje tudi pri projektih Vegetacijske karte Alp, ki jih koordinirajo v Francij i in v Italiji . Leta 1982 je dr. Mitja Zupančič postal znanstveni svetnik takrat že preimenovanega Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU. Isto leto je prevzel vod- stvene naloge na komaj ustanovljenem Znanstvenora- 460 ziskovalnem centru SAZU, ki j ih je (večino časa kot direktor) opravljal vse do leta 1992. Upokojil se je leta 2000 in sedaj nadaljuje svoje delo na Slovenski akademij i znanosti in umetnosti, katere izredni član je od leta 1993, od leta 2001 pa njen redni član . Iz množice objav iz zadnjega obdobja naj izpostavimo le nekatere. V ugledni nemški reviji Feddes Repertorium (Berlin) je l. 1992 objavil tehtno razpravo o subal- pinski grmiščni vegetaciji Balkanskega polotoka iz zveze Bruckenthalion spiculifoliae Ht. (1949) 1960 emend. Zupančič 1992. Leta 1999 je pri SAZU izšla znanstvena monografija Smrekovi gozdovi Slovenije, v kateri je strnil svoja dolgoletna preučevanja smreko- vib gozdov. To delo, o katerem smo v Gozdarskem vestniku kratko že poročali (1. 59, št. 4, s. 54), je najbrž doslej najpopolnejši in s fitocenološkimi tabelami ter primerjavami najbolje opremljen znanstveni prikaz neke večje skupine gozdnih združb v Sloveniji. Dra- gocen in s tabelami bogato dokumentiranje tudi njegov pregled gozdno-grrniščne vegetacije slovenskega suh- mediterana, kije izšel pri Razpravah fV. razreda SAZU ( 1999) in v katerem je precej dopolnil našo vednost o potencialno naravni in drugotni vegetaciji tega dela Slovenije in opisal nekaj novih sintaksonov. Veliko se je v zadnj ih letih posvečal tudi fitogeografski delitvi Slovenije in skupaj s sodelavcem Vinkom Žagaijem objavil dopolnila k obstoječi členitvi. Na tem področju se je povezal s slavistko in dialektologinjo Vero Smole in v skupnih objavah sta primerjala karte fitogeograf- skih, dialektološkib in etnoloških območij Slovenije in ugotavljala zanimive podobnosti. V zadnjem obdobju je skupaj s sodelavci opisal tudi nove javorove, borove in bukove združbe v Sloveniji. Rezultat njegovega dolgoletnega raziskovalnega dela je zelo obsežna bibliografija, ki skupno šteje okoli 250 enot. Med njimi je okoli 80 znanstvenih in 20 stro- kovn ih člankov, več monografij, okoli 30 samostojnih poglavij v knjigah, nad deset sestavkov v enciklopedi- jah in precej poljudnih čl ankov. Je avtor (in soavtor) številnih za znanost novih sintaksonov (subasociacij, geografskih variant, asociacij in podzvez). Mitja Zupančič se je redno in vrsto let udeleževal domačih in mednarodnih srečanj botanikov in fito- cenologov in na teh srečanj ih velikokrat, vsaj pet- desetkrat, tudi predaval. Je član številnih mednaro- dnih združenj . Posebno aktivno je bilo njegovo delo pri Vzhodnoalpsko-dinarskem društvu za pročevanje vegetacije, kjer je bil dolgoletni podpredsednik, in v redakcijskem kolegiju evropske vegetacijske karte. Za svoje delo je prejel državna in društvena priznanja, odličnost njegovega znanstvenega opusa pa najbolj GozdV 59 (2001) 10 Kadri in i~o ..J ·~ ,.._ ~ potrjuje že omenjeno redno članstvo v Slovenski aka- demij i znanosti in umetnosti. Svoje bogato znanje že desetletja nesebično predaja mlajšim kolegom in je učitelj, mentor ali svetovalec večini slovenskih fitocenologov srednjega in mlajšega rodu, pa tudi nekaterim drugim mlajšim znanstvenikom s področij biologije in gozdarstva. Čeprav je večino svojega dolgega in plodnega delovanja, z izjemo prvih let, preživel med bio logi, je bil z gozdatji, njihovimi organizacijami in ustanovami vseskozi povezan. Sta- rejši se ga spomnijo kot avtorja al i soavtorja fitoceno- loških elaboratov in fitocenoloških kart v podrobnih merilih (predvsem v nazarskem, kočevskem in tol- minskem gozdnogospodarskem območju), mlajši ga morda najbolj poznajo po njegovih raziskavah smreko- v ih in submediteranskih listnatih gozdov. Marsikomu je pomagal z nasveti, nekaterim tudi pri formalnem izobraževanju na podiplomski stopnji. Tvorno je bilo in je še vedno tudi njegovo sodelovanje s predavatelji fitocenologije na oddelku za gozdarstvo in obnov lj ive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani. Gozdarski vestnik, letnik 59, vsebina l. Gozdnogospodarsko načrtovanje, krajinska ekologija Znana je njegova natančnosti in pripravljenost, da si tudi za nehvaležna dela vzame čas, zato je cenjen in iskan kot ocenjevalec (recenzent) strokovnih in znan- stvenih člankov (tudi za Gozdarski vestnik in Zbornik gozdarstva in lesarstva). Je urednik Razprav 4. razr. SAZU in član uredniškega odbora revije Acta Biolo- gica Slovenica. Mitja Zupančič je gotovo ob vsem drugem velik ljubitelj in poznavalec slovenskih gozdov in njihovega rastlinstva. Postavimo ga lahko na katerikoli delček več kot mil ijonhektarske gozdne površine Slovenije, pa najbrž ne bo v zadregi ob vprašanju, v kateri gozdni združbi se nahajamo, kaj je zanjo značilno, katere vrste v njej rastejo. Ob življenjskem jubileju mu slovenski gozda1ji želimo trdno zdravje in še veliko poti, izletov in raziskav v naših gozdovih. Za že opravljeno delo v njih se mu prisrčno zahvaljujemo in mu iskreno česti­ tamo za redno članstvo v Slovenski akademij i znanosti in umetnosti, z upanjem, da se mu bo v tej ugledni ustanovi kmalu pridružil še kakšen gozdar. Priraščanje rdečega bora (Pimts sylvestris L.) in hrasta gradna (Qercus petraea (Mattuschka) Licbl.) v debel ino glede na povprečno mesečno temperaturo in količino padavin, Franci Jagodic ............................ ......... .......................................................... 3 Svibno- neokmjcno podeželje srečnih ljudi, Nevenka Bogataj, Jože Prah .... ......................................................................................... 38 Pomen ohranjenih gozdov v kmetijski krajini spodnjih Goriških Brd, Kristjan Poberaj, Janez Pimat. ................................................ l71 Ponovno o kontrolni metodi v gozdnogospodarskem načrtovanju, Franc Gašperšič ....... ............. ........................................................ 260 Trajnostno, mnogonamensko in sonaravno gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji, od deklaracije do resničnosti, Franc Gašperščič, Andrej Bončina, Marijan Kotar, Iztok Winkler ................................................................................. ................. 355 Druga izmera po kontrolni vzorčni metodi - GE Ravnik, Gal Kušar .................................................................................................... 393 Zavarovana območja v Sloveniji - priložnost ali cokla pri sonaravnem in večnamenskem gospodmjenju z gozdovi?. Edo Kozorog .................................................................................................................................................................................... 404 2. Gojenje gozdov, gozdna ekologija, drevesničarstvo, gen etika, varstvo gozdov Gozdno medenje in mcdeče lesna te rastline v gozdovih Slovenije, Maja jurc, Vid miku lič ................................................................... l8 Trohnoba debla pri divji češnj i , črn i jelši in poljskem jesenu- vzroki in posledice, Marijan Kotar. ...................................................... 59 Obseg in značilnosti mehanskih poškodb drevja v slovenskih gozdovih po popisu poškodovanosti gozdov in gozdnih ekosistemov leta 2000, Robert Robek ............................................................................................................................................... 68 Odziv skorje jelke na mehanske poškodbe, Primož Oven ............................................................... ........................................................ 78 Odziv drevja na globoke in površinske poškodbe na primem bukve (Fagus ~ylvatica L.) s poudarkom na nastanku in ekologij i ranitvenega lesa ("rdeče srce") (pregled), Niko Tore lii ..................................................................... ......................... ........ 85 Dendrokronološki markerji, Tom Lcvanič ... ..... .................................... .................................... ....... .. ....................... ....................... ........ 95 Mehanske poškodbe sestoja in gozdnih prometnic na visokem krasu pri sečnji in spravi lu lesa s traktorjem lwafuji T-41, Jaka Klun, Anton Poje .......................... ............................................................................... ....................... .................................. .... 11 5 Vpliv mehanskih poškodb drevja na vrednost in strukturo gozdnih lesnih sortimentov, Mitja PIŠKUR ................ ......................... .... 128 Poškodbe zaradi žleda v Hrušici in Nanosu, Edvard Rebula .................................................................................................... ............. 147 Vpliv poškodb drevja na kakovost gozdnih lesnih sortimentov, Ma~an Lipoglavšek ............... ........................................................... 155 Pogledi Gozdnega gospodarstva Postojna na izvajanje gozdnega reda, Franci Furlan ............................................................ ............. 156 Gozdni požari v poletnem obdobju leta 2000, Darko Muhič ................................ ............................. .................................................... 159 Podnebne spremembe in slovenski gozdovi, Primož Simončič , Andrej Kobler, Nike Krajnc, Mirko Medved, Niko Torelli, Robert Robek ................................................................................................................................................................................... 184 GozdV 59 (2001) 10 461