iH*!a Okrajni odbor Soctalisttčn« nttt delovntb ijndi » 7rboa;jab - Urejuje tn odgovarla uredniški odboi X2ovor n*-urednik; Stane Šuštar - Tiska Mariborska ikarnc - K*?riboni - Naslov uredništva m lprave Zasavski 7rbo%;je i cr.rava rudnika - reIe!on &i 54 — Račun prt podrnirict Narodne banke Trbovljah 614-7-146 — List trkata »sako sredo -etna naročnina 400 «*hn voletna 200 din četrtletna 00 din. m^eina 34 ain I usomezna številka 10 dir Rokorist morajo biti v uredništvu naikasneie vsai oetek dopoldne in se ne »rafale leto vii. — štev. 34 TRBOVLJE, 25. AVGUSTA 1954 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA Ali si se že priglasil za Ostrožno? Ostrožno — praznik slovenskega ljudstva Se mal0 časa nas loči od velikega praznika, od zbora slovenskega ljudstva na Ostrož-*»em. Petindvajset dni je še do tedaj in takrat se bodo zbrali na Ostrožnem do malega vsi Slo • venci. Tudi v trboveljskem okraju bo po vseh dosedanjih Pripravah odziv za udeležbo na tem vseljudskem taboru kar največji. Toliko ljudi ni bilo iz našega okraja ne v Dolenjskih Toplicah in ne na Okroglici, kot jih bo le‘os na Ostrožnem, Trbovlje-Center ima doslej 4600 priglasitev za Ostrožno, Hrastnik 1054, Dol pri Hrastnika pa 300. Pohvaliti je treba vas Turje, saj se je tamkaj priglasilo preko sto ljudi za obisk Ostrožnega. Z Dola pri Hrastniku pojdeta oba pevska zbora, prav tako iz Trbovelj vsi trije nadalje pevski zbori iz Hrastnika, Radeč. Loke pri Zidanem mostu, Zagorja ter Lok nad Zagorjem. Ravno tako bodo sodelo. vale na Ostrožnem vse godbe na pihala iz našega okraja, ki jih je sedem. Enako kot priglasitve poteka tudi zanimanje za značke za Ostrožno,' saj so te večinoma že razprodane. Da bi pa bili naši kraji tudi v zunanjem pogledu dostojno pri- na strožnu pravUeni na vseljudski praznik | našega naroda na Ostrožnem, je pri vseh mestnih štabih postavljen poseben štab za okrasitev poleg ostalih štabov, ki je njih naloga skrbeti za udeležbo, prevoz ljudi propagando *n po- 1 dobno. Dobro so se lotili organizacijskih priprav za Ostrožno tudi v Zagorju kjer se odbori vsak večer snidejo, da se pogovore o storjenem delu in o nadaljnjih pripravah. Ker so na terenu še nekatere nejasnosti glede tabora na Ostrožnem, kjer se bodo naši borci formirali v svoje bojne ! enote je važno, da vsi vedo, da ! se bodo vsj štajerski borci NOV, 1 ne glede kje so se borili, vklju-čjh na Ostrcžnem v tisto formacijo v kateri so začeli partizan- ! ski pokre* Kakor za vse ostalo, tako Je tudi že vse pripravljeno za odhod partizanskih patrulj, ravno-tako so oddani na pristojno mesto že vsi predlogi za odlikova nja, tako da bodo ob velikem partizanskem prazniku na Štajerskem odlikovani vsi tisti borci, ki so to čast zaslužili. B‘vsn kulturna skupina IV. operativne cone se pripravlja no Ostrožno V prvi polovici meseca avgusta 1944. leta je štab IV. operativne cone sklenil, da pokliče iz brigad in odredov nekaj god. benikov, pevcev in dramatikov in ustanovi z njimi v malem obsegu kulturniško skupino. Začetpe težave so bile precejšnje, vendar so premostili vse in ustanovljena je bila kulturniška skupina, ki Je delovala do 8. decembra 1944. leta in ki se je od ustanovitve do razhoda tako razvila, da je na pogostih mitingih nastopala s pevskim zborom, orkestrom, govornim zborom ter solističnimi pevskimi in recitacijskiml točkami. Kakor vse enote, je tudi kulturniška skup. utrpela žrtve, saj Je izmed 43 članov dalo svoje življenje deset kulturnih delavcev. Vsi ostali so pa po svojem Povratku iz borbe takoj spet Prijeli za delo; točno ob deseti obletn. ustanovitve kulturniške skupine v partizanih so pa prijeli g pripravami za proslavo na Ostrožnem. Spet so se zbrali godbeniki, pevci, dramatiki ln recitatorji, da obnove spored zadnjih mitingov kultumopro-*vetne skupine IV. operativce g katerimi bodo nastopili OB PREMIRJU V INDOKINI Borbe na ladji Saigon. 22 avg (AFP) Na norveški ladi' »Skaugum«, s katero Francoz- prevažali vietmin-®ke ujetnike iz Haifonga v Sam-je izbruhnil včeraj upor Okrog 2500 v'etminških ujetni-?'nv k; so skrivaj prinesli na ladjo orožje, je grozilo, da bodo ??aPadli francoske stražarje. *^~ti so stre 'tali na ladje 'n hblli enega huje ranili pa več V:ptminških uietnikov deset dni pred proslavo na Ostrožnem po Savinjski dolini, kjer so delovali med narodnoosvobodilno vojno. Obiskali bodo Gornji grad, Ljubno. Mozirje, Braslovče itd., nato bodo prešlj na Kozjansko, na predvečer proslave na Ostrožnem pa | bodo nastopili z istim sporedom na slavnostnem prostoru pred udeleženci slovesnosti, nekda. njimi borci štajerskih brigad. V prvem delu sporeda bodo na dnevnem redu še vse točke, ki jih je predvajala skupina leta 1944 na partizanskih mitin. gih, v 2. delu bodo pa zapeli Gobčevo kantato »Hej, partizan!«, pisano za solo, zfckr in orkester, ki jo je skladatelj kasneje podaljšal, tako da traja sedaj pol ure. Da bo prireditev kvalitetna, so porok njihove sedanje priprave, prj katerih bodo odpravili vse napake, ki jih niso mogli premostiti v burnih časih med borbo. -a- Zbori volivcev v Trbovljah V zadnjem tednu so bili po terenih trboveljske občine zbori volivcev, ki ob prvem sklicanju niso bili sklepčni. Na teh zborih so volivci razpravljali o reorganizaciji šolstva in ustanovitvi 5. razreda na obeh osnovnih šolah. Obravnavali so nadalje točkovanje stanovanj in stanovanjske tarife ter zaključno poročilo mestne občine Trbovlje za preteklo leto. Na splošno je bila udeležba na vseh zborih volivcev proti pričakovanju dobra. Mnogo je bilo debate in razprav o šolstvu ter so bili volivci povsod mnenja, da se uvede 5. razred na osnovnih šolah v Trbovljah in so tudi glasovali za predlog Sveta za prosveto in kulturo. Ta korak je utemeljen, ker je letošnje leto v gimnaziji zaostalo preko 100 otrok, na novo se je pa vpisalo v gimnazijo 346 otrok. Vprašanje nastane, kam z dtroki, ko je dosedanji šolski sistem določal na osnovni šoli samo 4 razrede, nato so pa vsi otroci prihajali v nižjo gimnazijo, četudi niso bili vsi sposobni za prehod na gimnazijo. Iz tega razloga je uvedba 5. razreda na osnovni šoli utemeljena in so zadeven predlog na zborih volivcev tudi sprejeli. O drugih točkah, ki so bile na dnevnem redu, volivci niso toliko razpravljali kot o šolstvu, ker staršem pač ni vseeno, kakšna bo bodočnost njihovih otrok in kaj se bodo naučili za pot v življenje. Na predlog SZDL terena Trbovlje II je bil izvoljen na zboru volivcev tudi odbor za šolski svet, ki pa ga mora potrditi ljudski odbor mestne občine. Tudi o stanovanjski skupnosti je bilo dosti govora; vsi stanovalci bodo dobili v kratkem posebne pole, po katerih bodo sami ocenili stanovanje po točkah. Zbori volivcev so po vsej trboveljski občini pokazali, da se volivci čedalje bolj zanimajo za razna javna in komunalna vprašanja, zanima jih delo občine, zato so živahno spremljali poročila ljudskih odbornikov ter so dosti posegali v diskusijo. -ar. Delavski svet hrcsln ske steklene je potrdit polletni gospodarski račun tovarne Steklarna v Hrastniku, ki je imela že lan) prav lepo proizvodnjo, je svoje uspehe v letošnjem polletju znatno izboljšala. S spremembo načina dela in boljšo organizacijo dela je kolektiv te tovarne v prvih šestih mesecih letošnjega leta dosegel spet pomemben uspeh v izpolnitvi svojega družbenega plana. Ugodne rezultate je ko. lektiv dosegel v produkciji ln prodaji stekla, prav tako je kolektiv v posameznih oddelkih tovarne izboljšal higieno ter zaščito dela. Za te uspehe ima. jo največ zaslug delavci v proizvodnji, ki so vlagali vse svoje moči za dosego zastavljenih smotrov. O izvršenih orveznostih podjetja do naše skupnost) in problemih tovarne je razpravljal na nedavnem zasedanju delavski svet steklarne, ob kateri priložnosti je tudi potrdil zaključni račun o polletnem delu in uspehu steklarne. Bežni pregled številk pokaže, da je kolektiv tovarne v prvem polletju prekoračil svoj družbeni plan za 7,47 •/• količinsko, j realiziral ga je pa v tem ob-: dob ju s 135,23 •/«, kar je vseka-j kor izredno lep uspeh. Obveznostim do skupnosti je podjetje zadostilo v prvih Šestih mesecih letošnjega leta z 91.95 */o, prav tako je tovarna zadostila obveznostim, ki jih je naložil okrajni proračun. Tudj z izvozom v tuje države ln stanjem deviznih sredstev Je podjetje v prvem polletja letošnjega leta dosti na boljšem kot lani. Tako je tovarna lzvo. žila v letošnjem prvem polletju na tuja tržišča steklenih tzdel- te* t? am fr * */■ 4 ti h: Delavski svet Steklarne Hrastnik v letu 1914 kov v vrednosti 56 milijono dinarjev, lansko leto pa samo z 38 milijonov. Perspektive gled prodaje steklenih izdelkov a ugodne. Da je tovarna povečal svoj izvoz, je pripisovati izbolj šanju kvalitete Izdelkov. Ugodno finančno stanje poc jetja je prišlo do izraza tudi p: dopolnilnih plačah kolektivi kar je dalo novega poleta vs« mu delavstvu steklarne. Rese problem so pa v tovarni zlas plače vodilnih uslužbencev in ž drugih, k| so nižje kot v dru gih podjetjih. Naloga pristojni činiieljev okraja bo, da plač v steklarni približa službenii prejemkom ostalih podjetij na šega okraja. To vprašanje j obravnaval delavski svet ste klame ter bo predlagal korek ture nekaterih tarifnih postavi Vsi ti uspehi Bo v giavner plod visoke socialistične zavesi kolektiva, ki sl je prizadeval da ne poviša cen steklarskii izdelkom, kot je bil to prime v drugih podjetjih, akoravn znaša podražitev surovin le tošnje leto 51 milijonov več ko lani. Podražile so se predvsen glavne surovine — pesek, sodi ln nekatere uvozne surovin« prav tako premog, lesna vol n itd. Kolektiv je sedaj z lastnimi sredstvi zelo lepo uredil v tovarni dvorano za pregled in pakiranje stekla, tako da je v tem prostoru res prijetno delati, kjer je sedaj tudi moderna fluorescenčna razsvetljava, odpraviti pa bo treba še prepih I v zimskih mesecih. Kolektiv bo težil nadalje za tem, da izboljša higienske razmere v tovarni ! in to čfmprej. ! Da se izboljša zdravstveno stanje v podjetju, je delavski svet sklenil, da bosta delavcem ! med delom na razpolago za žejo ; kava ln čaj, prav tako tudi po-j trebna količina slatine. I Rigo Celje — v ozadju Ostrožno, ki er bo 19. sept. veliko slavje ŠTAJERSKA V BORBI Udeležimo se te največje letošnje manifestacije naše politične enotnosti. — Prijavite se takoj svojemu občinskemu štabu za Ostrožno! Prireditve v okviru Izšeljensk. tedna v Trbovljah Lep sprejem izseljencev? \? Domu Svobode II Od 15. do 22. avgusta smo imeli v naši državi Teden izseljencev z zaključnim slavjem 22. avgusta v Zagrebu. Tudi v našem okraju so bile prireditve v počastitev tega Tedna, in sicer v Zagorju in Trbovljah. Iniciativni odbor podružnice slovenske Izseljenske matice v Trbovljah je priredil minulo sredo, 18. avgusta, v Domu Svobode II v Zg. Trbovljah prijeten družabni razgovor z izseljenci iz Holandije, Francije, Avstrije in Amerike, ki so trenutno na obisku v domovini. Ob 17. uri so se zbrali v dvorani Doma Svobode II gostje in predstavniki ljudske oblasti ter množičnih organizacij, med njimi predsednik okraja, tov. Martin Gosak, in predsednik mestne občine Trbovlje, tov. Alojz Dular. Uvodne besede je spregovoril vsem zbjanim predsednik iniciativnega odbora podružnice Izseljenske matice, tov. Tone Kukovca, nato pa je predsednik mestne občine želel vsem izse- \? Trbovljah ljencem v imenu ljudskega odbora in prebivalstva mestne občine Trbovlje prijetno bivanje v domovini. V svojem nagovoru je omenil lep gospodarski razvoj Trbovelj, ob kateri priložnosti se je dotaknil tudi političnih dogodkov -doma in v svetu. Vsem navzočim gostom je želel prijeten družaben razgovor, ki se je v naslednjem razvil med našimi izseljenci in domačini. Vsi izseljenci so bili prav zadovoljni nad pozornostjo, ki so je bili deležni ter se bodo z lepimi vtisi in spomini vrnili v svojo novo domovino. Akademija na čast Izseljenskega tedna V petek, 20. avgusta zvečer pa je bila v dvorani Delavskega doma v Trbovljah akademija v počastitev Izseljenskega tedna. Na tej slovesnosti so člani nekdanje kulturniške skupine IV. operativne cone NOV izvajali Radovana Gobca »Partizansko kantato«. Sprejem \? Hrastnik so obiskali izseljenci. Zadnje dnj je prišlo v Hrastnik preko 20 izseljencev iz Francije, Holandije, Nemčije in Avstrije. Nekaj od njih je odšlo s sorod-niki na morje in še v druge kra-je, kjer lepo preživljajo svoj dopust, nekaj pa jih je ostalo v Hrastniku. Za te je priredila podružnica Izseljenske matice pozdravni večer, ki je v gostilni pri Rošu potekel v prisrčnem vzdušju. Izseljenci so se razgo-varjali z zastopniki Mestnega ljudskega odbora in družbenih organizacij, s katerimi so izmenjali prenekatero misel o naši domovini. Pionirji, iz nižje gimnazije so jim zapeli in recitiral) več pesmi. Izseljenci so bili s tem nastopom kakor tudi z njihovim sprejemom povsem zadovoljni. To so potrdili tudi z željo, da bi se naslednji dan slikali ter tako dobili spomin na sprejem v stari domovini. S tem bi hkrati dokazali vsem omahljivcem, ki se nas zaradi sovražne propagande boje obiskati, da pri nas ni preganjanja in da vsakogar, ki pride k nam z dobrimi nameni, sprejmemo kot prijatelja. Posebno so bili izseljenci ganjeni nad lepim govorom tov. Polde Logarjeve, tajnice podružnice, ki je med drugim povedala, pod kako težkimi pogoji so morali naši izseljenci nekoč zapuščati svojo domovino, ki jim nj mogla odrezati poštenega koščka kruha, in kako radi se vračajo v svoj rojstni kraj in med sorodnike, in s kakšnim srcem jih sprejemamo. Drugi dan so si vsi izseljenci ogledali igro »Belokranjski kresovi«, s katero je v Hrastniku gostovala igralska družina iz Hrastniku Gradaca v Beli krajini. Tudi z igro so bili izseljenCr nadvse zadovoljni, saj so jih posamezni prizori, ki prikazujejo našo bor bo, ganili do solz. Našim izseljencem želimo, da bi se zadovoljno počutili med nami in da bi nas še obiskali. Zagorje Izseljenci so bili v Zagorju, presenečeni. — Prejšnjo sredo ob 19. ur> ie bila na letnem telovadišču TVD »Partizana« slav nostna akademija v okviru Iz sel jenskega tedna od 15 do 22. julija, ki so jo priredile zagorske »Svobode« v sodelovanju z MO SZDL Zagorje Na akademijo je prišlo precej naših izseljencev, ki so z zanimanjem sledili odlično pripravljenemu sporedu. Lahko trdimo, da tako uspele akademije že dolgo ni bilo v Zagorju. Zbrane izseljence je pozdravil sekretar Mestnega odbora Socialistične zveze tov. Milko Gostiša. Za njim je spregovoril tov. Močilnikar predsednik pododbora Slovenske izseljenske matice V lepih izbranih besedah je govoril o drugi domovini izseljencev o njihovem delu v tujini itd. — Na akademiji so sodelovali še pevci in pevke topliške »Svobode«, telovadci TVD »Partizana« operni pevec — zagorsk* rojak tov. Ladko Korošec deklama-torji itd. Marrikateremu izseljencu je prišla med izvajanjem sporeda solza ginienost= v oči. Zagorje je pokazalo da ni pozabilo na brate in sestre, ki so morali za kruhom v tujino Tujin., jim je postala drugi dom, a na domovino se kljub vsemu težkemu, ki je bilo pre;, Cesto spominjajo in je niso pozabili. -vš- Zadnje dni po svetu Na bruseljski seji šestih ministrov so se lotili proučevanja kompromisnih predlogov, ki so jih sestavili strokovnjaki. Baje je francoski ministrski predsednik Mendes-France nekoliko popustil v svojih pogojih in pristal, naj bi članice evropske skupnosti povezovala določena politična intuicija. Največje presenečenje je bil prihod ameriškega predstavnika Bruceja v Bruselj, Bruce se je seše; z vsemi šestimi zunanjimi ministri in prinesel s seboj posebno poslanico zunanjega ministra ZDA Dullesa francoskemu ministrskemu predsedniku Mendes-Franceu. Britanski ministrski predsednik Churchill pa je poslal »osebno ohrabrujoče poročilo« zahodnonem-škemu kanclerju Adenauerju, v katerem naglaša, naj v Bruslju ne izgube izpred oči evropske skupnosti. poziva Združenim narodom, ki zahteva, da pride v začasni dnevni red jesenskega zasedanja Generalne skupščine tudi vprašanje Cipra. Sedaj bodejo tržaške iredentiste predvsem trgovinska pogajanja med uradno jugoslovansko delegacijo in ZVU. Demokrist-janski »Giornale« je raztrobil, da je izid teh pogajanj dvomljiv, češ da cona »A« ni samostojno mednarodno telo in zaradi tega nima pravice za sklepanje mednarodnih pogodb. »Corriere di Trieste« pa piše, da' sedanji zastoj v pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo za ureditev tržaškega vprašanja predstavlja v resnici samo nov poskus rimske vlade, da bi nasilno postavila nekakšno povezavo med Trstom in Balkanskim paktom. Razvoj in problemi kmetijstva na zagorskem sektorju Kmetijstvo pri nas je v zadnjih letih precej napredovalo. K temu so pripomogle tudi kmetijske zadruge in ljudski odbor mestne občine. Uspehi bi pa bili lahko še boljši, ko bi se zadruge v večji meri posvetile svojim nalogam, ki so zanje postavljene — pospeševanju kmetijstva. Kmetje imajo interes, da izboljšajo svojo proizvodnjo, ki je za okolico našega industrijskega centra še vse premajhna. Kmetijstvo pri nas bo treba preusmeriti, in sicer tako, da se bodo kmetje pečali s proizvodnjo pridelkov, ki zanje ne bo treba toliko delovnih moči in da obdelavo naše hribovite zemlje olajšamo. V hribovitih predelih naj bi se naši kmetje ukvarjali le z živinorejo in sadjarstvom, v nižinskih predelih pa bi bilo treba pridelovat; povrtnine, ki jih pri nas še zelo zelo primanjkuje in jih moramo uvažati od drugod. Ali ni žalostno, da morajo zalagati naš trg pridelovalci povrtnin iz drugih krajev in okrajev, namesto da bi naše kmetijstvo preusmerili na to pot, ker lahko vsak kilogram zelenjave na trgu vnovčimo. Za izboljšanje kmetijske proizvodnje so pa našemu kmetu vedno potrebni dobri strokovni nasvet; in razna predavanja. Takih strokovnih predavanj je bilo preteklo zimo precej pri nas, zlasti pa iz sadjarstva, kletarstva in živinoreje. Prejšnja leta ni bilo zanimanja za taka strokovna predavanja, medtem kc je bil minulo zimo obisk zelo zadovoljiv. Poleg nedeljskih predavanj smo imeli štiri enodnevne seminarje za mlade gospodarje, ki so predavanjem sledili z zanimanjem. V Italiji je umrl vodja demo-krščanske stranke De Gasperi. Demokrščanski list objavlja zadnje pismo De Gasperi ja in ga imenuje De Gasperijevo »politično oporoko«. V pismu poziva strankinega tajnika Fanfanija, naj,»na vso moč podpre Scelbo-vo vlado« in izraža zadovoljstvo z dosedanjim sodelovanjem med-stranko in vlado. V Rimu štejejo objavo pisma za spretno potezo strankinega tajnika, ki si želi tako pridobiti splošno zaupanje stranke, kakor ga je doslej užival De Gasperi, in se prikazati za njegovega naslednika. Voditelji drugih struj klerikalne stranke pa niso pripravljeni pri-poznati Fanfaniju tako vlogo. Sklicali so sestanek, ki ga štejejo za prvo znamenje notranjih spopadov, ki jih je smrt De Gasperija sprožila v največji italijanski stranki. V Grčiji se vrše velike demonstracije zaradi Cipra. Grški predstavnik v Združenih narodih Palamas je izjavil novinarjem, aa Grčija ne zahteva nič drugega, kakor omogočiti prebivalstvu Cipra, da s prosto voljo odloči o svoji usodi v prihodnje. V Atenah so objavili besedilo grškega iiiRitiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zaradi pretepa ponovno pred sodiščem Dne 1. maja letošnjega leta zvečer sta se pred gostilno Bir-tič .v Hrastniku medsebojno nekaj prepirala B. I. in K. F. Stvar med njima b; se že skoraj uredila, če se ne bi vmešaval še Mirko Kolarič, kovač, stanujoč v Samskem domu v Hrastniku št. 315, ki je B. I. z nožem zabodel v levo nadlahtnico ter mu prizadejal dva centime, tra dolgo ureznino. Mirko Kolarič je s tem storil kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe in ga je sodišče obsodilo na 4 mesece zapora in na plačilo stroškov kazenskega postopanja v znesku 1337 din — oškodovancu pa mora obtoženec plačati 5500 din. — Razmeroma ostro kazen je sodišče naložilo Mirku Kolariču za rad; tega, ker je bil že leta 1952 predkaznovan zaradi pretepa. Za naše gospodinje loko ohranimo meso sveže tudi poleti M eso ohranimo sveže tudi poleti, če ga posujemo s stolčenim sladkorjem in, ko se ta zaradi vlažnosti mesa spremeni v sirup, ga obrišemo in položimo meso zopet na sladkor, ki nato napravi že trdo skorjo. Meso nato lahko spravimo v posodah s pokrovom in se obdrži nekaj časa. Pred uporabo ga položimo v vodo, da izgubi sladek okus. Takšno ravnanje oz. shranjevanje po Irancoskem navodilu je umestno pri govedini in svinjini. Japonci hranijo sveže meso tako, da ga položijo v porcelanasto skledo, ga polijejo z vrelo vodo in nato z oljem. Nekaj dni ostane meso sveže, če ga v hladni jedilni shrambi natremo s soljo in s stolčenim ingverjem, zavijemo v platno, položimo v lončeno posodo in obtežimo s kamnom, ali Pa ga zalijemo s posnetim mlekom, ki ga moramo vsak dan menjati. Meso ohranimo tudi v cunjah, namočenih v kisu. Ce ga obložimo s čebulo, muhe ne pridejo zraven. Meso polagati na led ni prav; led se pod mesom tali In meso postane sluzasto. Meso torej damo na led na krožniku ali podložimo kamen ali pa ga obesimo nad led. Meso lahko položimo tudi v čiste sveže koprive ali ga namažemo z beljakom ali pa obli je mo z oljem. Ce z adahne, ga položimo za malo časa v razredčen kamilični iaj, nato ga pa dobro operemo. Ce treba to ponovimo Pomaga tudi okisana voda Se veda pa niti preprano meso niti juha nista več tako dobra. Ce ima juha duh, vrzimo med kuhanjem skorjo črnega kruha vanjo in ga vzemimo kasnefe ven. Tudi močne zelenjave prevzemajo duh. Močno nasoljeno prekajeno meso bo omililo okus, če ga pristavimo v mrzil, ne pa, kakor je navada, v vroči vodi in pridajmo malo sladkorja. Trdo meso zmehčamo, če med kuhanjem ali pečenjem prilijemo nekoliko kisa ali žganja ali pa pokapljamo meso z oljem tn ga pustimo čez noč. Goveje pečenje ostane zelo sočno, če ga tik pred uporabo položimo v vrelo vodo. Meso stare kokoši bo bolj mehko, če vlijemo v juho, v kateri jo kuhamo, žlico žganja. Vonj po žganju izhlapi. Kakor rečeno, velja ta nasvet tudj za trdo govedino in za meso drugih živali. Pred kuho še vselej enkrat poglej meso. Ce je zdravo, .je jedro in če se ga dotaknemo, si komaj ovlažimo prst. Bolno pa je mokro in mehko. j Bledovijoličasta barva pove da • žival ni bila zdrava. Meso pitane | živine je marmornato preprečeno I z maščobo, ki je pri zdravem | mesu čvrsta, pri bolnem in starem pa mehka in rumena Praktični nasveti BOLHE najbolj preganja snaga, imamo pa tudi sredstva, ki ta mrčes neusmiljeno zatirajo in jih dobile v vsaki drogeriji. Povsod, kjer se zbira mnogo ljudi, se bolh lahko vedno nalezemo, ker se najraje skrivajo v zaprašenih špranjah pdda. S skrbnim umivanjem tal uničujemo jajčeca in ličinke, zlasti če pridenemo vodi luga ali majo lizola ali lizoiotma. Močno sredstvo le nadalje žveplena kislina, kj jo močno razredčimo in nalijemo v lesene špranje v podu, nato pa špranje zadelamo z mavcem ali mizarskim klejem. Dobro je tudi, če špranje In razpoke o tleh dvakrat zaporedoma zalijemo z vrelo raztopino galuna: 1 kg galuna na 101 vode. Nato pustimo, da se tla sama posuše. Dobro je tudi pošteno zročlli. Bolhe lahko nadalje v množini polovimo na svežo, Se toplo živalsko kri, kj jo nalijemo na plitek krožnik in pomešamo s tolčenim sladkorjem. Krožnik postavimo na tla. V posteljah preženeš bolhe tudi * tem• (la položiš o blazino nekaj vejic materine dušice ali pelina. Tudi česen jim smrdi. Toda ose bolf uspešna so sredstva DDT in pepein, ki zatro vso zalego. Prj pseh in perutnini preganjamo bolhe —* razen s kemičnimi sredstvi — z močno dišečimi olji: z janeževim oljem, oljem iz materine dušice, pri pseh zlasti s krtačenjem, kopanjem in česanjem. Za tako kopel je posebno pripravna lizoiova voda: žlico lizola na liter vode. Pasjo bajto nasteljemo z mokrimi skoblancj ali praprotjo Blazine za pse, ki leže v stanovanju, na) bodo napolnjene z orehovim listjem. i BRAMORJI so huda nadloga po vrtovih in gredah naših gospodinj, Zemlja je razrila in dvignjena od gostih, plitvih kakor prst širokih rovov. Bramorji odgrizejo korenine, ki so jim napoti, žtejo kali, sočne korenine in mlade liste, nakar prizadete rastline ovene jo in se posuše. Najzanesljiveje uničimo bramorje, če jim poleti pokončamo gnezda z jajčki alt mladički S prstom sledimo vodoravnemu rovu, dokler ta ne zavije na-\vzddl. Tu je gnezdo, ki ga dvig-' nemo z lopato in ga z zalego vred uničimo. Najbolje izganjamo bramorje iz rovov, če vlijemo v navpične rove najprej malo vode, nato Pa nefeo ceneno olje — terpentinovo ali petrolej ali 1% razstopino karbolineja — nato pa rov zalijemo z mnogo vodi. Bramorji priplavajo na po-I vršje, kjer jih pobijemo, ali pa I se v rovih zaduše Odganjamo j jih tudi s tem, da parcele poap-1 nimo: 1 kg apnenega prahu p o-1 tresemo na 10 m zemlje. Za strokovno izpopolnitev našega kmeta b; morale KZ organizirati strokovne izlete na razna napredna kmetijska gospodarstva, kjer naj bi se kmetje seznanili z raznimi novimi načini dela oziroma z borbo za večjo in boljšo kmetijsko donosnost. Ce vzamemo na primer glavno področje našega kmetijstva — živinorejo, že lahko vidimo, da so se naši kmetje že začeli boriti za večjo proizvodnjo mleka, to pa z izboljšanjem oziroma odbiro dobre živine. S pomočjo naših kmetijskih zadrug so živinorejci v zadnjem času nakupili že nekaj vagonov plemenskih krav in telic iz Starega trga, Velikih Lašč ta Dobrepolja. Pa tudi doma nam vzrejene živine z dobro molz-nostjo ne primanjkuje, le da je ta še tako maloštevilna, da se pri celokupnem števUu živine še ne pozna Vsekakor bo treba sčasoma vso manjvredno živino odprodati v zakol, kajti potrebe po mleku so velikanske. Pridelek mleka pri nas sicer ni tako majhen le da ga s statistiko ne moremo zajeti, lahko pa rečemo, da skoro 75 odst potrošnikov kupuje mleko direktno pri pridelovalcu Ta odstotek se nanaša zlasti na področje KZ Zagorje medtem ko je na področju KZ Izlake odkup mleka organiziran po zadružn; mlekarni, ki potem zalaga center Zagorje. — Ta zadružna mlekarna se peča nadalje s predelavo mleka, kolikor ji to ostaja. Izdeluje sir zelo dobre kakovosti. ki ga prodaja v Zagorje ta še drugam Prizadeva si pa za tem, da proda čim več mleka. Ima pa tud; dobro organizirano odkupno mrežo ter razpolaga KZ z lastnim »Unimogom«, 6 katerim dovažajo mleko s področja Mlinš. Kolovrata ta Trojan. Naši kmetje vedo. da je za zvišanje pridelkov potrebno dobro seme. Zato so se nekateri kmetje že lansko leto priglasili kot stalni pridelovalci semen- skega krompirja, ki je v višjo ležečih predelih precej dobro uspel, v nižini pa odpovedal. Lansko leto smo najbolj razmnoževal: krompir sorte »Ak-kersegen«. Pridelovalci k; jtaJ je dobro uspel, ga razmnožujejo tudi letos. Ravno tako je precej pridelovalcev dobrih sort pšenice itd. Cena semenskemu krompirju je bila letos precej visoka. Ljudski odbor mestne občine je uvidel potrebo pa dobrem semenskem blagu in prispeval 50.000 din za znižanje cene. Tudi zadruge so prispevale evog delež, da so pridelovalci lahke prišli po ustrezni ceni do dobrega semenskega blaga. .Sadjarstvo, ki naj bi bilo poleg živinoreje ena izmed glavnih vej našega kmetijstva, je še precej v zaostanku in bo treba še zelo veliko truda za izboljšanje sadjarstva. Priznati je treba, da se kmetje-sadjarji precej zanimajo za to področje kmetijstva, zlasti še sedaj, ko je v nekatere naše sadovnjake že vdrl največji škodljivec, kapar San Josč. Med sadjarji je pa še precej takih, ki so jim vsi napori za izboljšanje sadjarstva deveta briga. Letošnjo zgodnjo pomlad smo v našem okraju organizirali zimsko škropljenje sadnega drevja, ki sta ga izvedli dve škropilni ekipi. Za zimsko kot za vsa nadaljnja škropljenja zelo skrbi občina, saj je 6amo za zimsko škropljenje prispevala preko 100.000 dinarjev, približno enako vsoto so pa dale tudi KZ. Na Izlakah je bil letošnjo rimo kmetijski nadaljevalni tečaj, ki ga je obiskovalo precej kmečkih fantov in deklet. Zelja je, da bi take tečaje ponavljali vsako leto ta da bi nekaj podobnega organizirali tud; v Zagorju. Kmečka mladina sl želi strokovne izobrazbe ta nasvetov, zato ji moramo pomagati, kajti le na ta način bomo lahko preusmerjali in izboljševali naše kmetijstvo. R.S. Upokojenci so razvili svojo prvo Prejšnjo nedeljo so v Preboldu razvili tamkajšnji upokojenci svojo društveno zastavo, ki je sploh prva društvena zastava upokojencev v Sloveniji. Na to slavje so povabili delegate vseh okoliških podružnic. Trboveljska delegacija je izrabila to priložnost, zlasti še, ker je trboveljski OSS z vsem razumevanjem preskrbel avto, ki so se z njim odpeljali delegati in še nekaj drugih upokojencev najprej v Velenje, kjer so si ogledali lepo velenjsko jezero, popoldne so pa prisostvovali razvitju zastave v Preboldu. Skoda je le, da je vso prireditev motil dež, ker bi bila le-ta drugače na prostem. Vsi udeleženci so si ob * tej priložnosti ogledali prekrasen spomenik, ki so ga Prebold-čani postavili v počastitev internirancev, talcev in padlih borcev. Meseca septembra pa bodo trboveljski upokojenci priredili množični izlet v Rašo. Do Reke zastavo se bodo odpeljali z vlakom, nato pa z ladjo do Rabca, od koder bodo šli na Labin, od tam pa v Rašo. Pri tem tridnevnem izletu bo upokojencem omogočeno izkoristiti vozovnice za znižano voznino — marsikateri pa si bo tudi prvič ogledal naše morje in istrsko obalo prav do Pulja. Priglasitve za udeležbo že zbirajo. Novo presenečenje Berlin, 22. avg. (Reuter) Kakor poroča vzhodnonemška uradna agencija, je notranje ministrstvo sporočilo sinoči, da je zahodnonemški poslanec kr-ščansko-demokratskk stranke v Bundestagu Karl Franz Schmidt-Vfittmack zaprosil za politični azil v Vzhodni Nemčiji Njemu, njegovi ženi In hčerki je bilo zatočišče odobreno. Tehnični in gospodarski razvoj rudnika Zagorje Premogovnik pod upravo Trboveljske premogokopne družbe do nastanka Jugoslavije od leta 1880 do 1918 Zastarelo separacijo iz 1. 1866 so 1. 1906 nadomestili z novo, mokro separacijo, ki jo je izdelala tovarna Breitfeld-Danek na Češkem V letih 1905 do 1906 so zgradili v Toplicah termoelektrarno z 2 agregatoma za 780 kW. Ta je dajala tok za električno razsvetljavo jam ta kolonij ter oskrbovala pogon vseh jamskih in ostalih električnih strojev na rudniku, ki so postopoma izmenjavali do tedaj prevladujoče parne stroje Električna energija je omogočila uvajanje prepotrebne mehanizacije Jamskih obratov, ki naj bi zamenjala neučinkovito ročno delo s strojnim delom. To so najpret dosegli s postavitvijo kompresorjev v obeh jamskih obratih, v Kisovcu in Kotredežu leta 1909, s čimer je bil rustvar-jen temelj strojnemu vrtanju in zasekovanju v premogu ter v jalovini 6 pnevmatično delujočimi stroji. Izvažanje premoga s konji iz Maksovega rova v klsovskem obratu so leta 1905 do 1907 mehanizirali z bencinskimi lokomotivami tipa Otto Langen & Wolf, v Kotredežu pa šele leta 1924. Parni izvozni stroj pri kisov-šfcem izvoznem jašku Je 1. 1908 zamenjal električni izvozni stroj z Ilgnerjevim agregatom, ki je delal vsa leta do opustititve tega Jaška let« 1947. (Nadaljevanje) Zelo važno razdobje v tehničnem razvoju zagorskega rudnika je pomenila vpeljava splav-nega zasipanja sli zaplavljanja jamskih praznin namesto počasnega ročnega zasipanja praznih odkopnih krajev v jami. Bilo Je to leta 1906 v Kisovcu, kjer so v ta namen postavili drobilno napravo za zasipni material, v 1. 1908 do 1909 pa zgradili okrog 800 m dolgo Blei-chertovo žičnico od drobilca v Kisovcu do Borovnika, kjer so odprli kamnolom za pridobivanje dolomitnega zasipnega materiala. V Kotredežu so se tačas posluževal- tako imenovanega kalifornijskega načina splavne-ga zasipanja V obeh zagorskih jamah — Kisovcu in Kotredežu — so do vpeljave splavnega zasipanja odkopavali premog prečno v etažah od zgoraj navzdol, po uvedbi mehaniziranega zasipavanja pa v 3,2 do 35m visokih etažah in prečnih odkopih od spodaj navzgor, to pa zaradi nevezujočega in zato nevzdrž-ljivega In nezanesljivega dolomitnega zasipa. L. 1924 je tudi obrat Kotre-dež opustil neučinkovit kalifornijski način splavnega zasipanja ta uvedel enak način zaplavljanja kot v Kisovcu. Zato je bilo treba zgraditi 2 ln pol kilometra dolgo žičnico Borovnik —Čilenca za prevoz dolomitnega materiala, ki so ga pridobi- val; v Borovniku ta ga tamkaj drobili v krožnem drobilcu. Z uvedbo splavnega zasipanja so se jamsk: ognji znatno zajezili, jama sama pa precej ohladila. Odkopavanje premoga v globinskem kopu kotredeškega obrata Jo omogočil do 1. 1924 Grofovski izvozni Jašek, ki ga je tega leta nadomestil Clnkar-nišk; Jašek, danes imenovan Kotredcškl jašek. Okoli 1. 1912 so preiskovali severno krilo kotredeške premogovne kadunje Našli so le tanek, skrilav sloj > premoga z močnim pritiskom. Karakteristična za napredek ozir. stopnjo mehanizacije premogovnika v času bivše Avstrije Je nJegova Instalirana energija, ki Je znašala: leta 1901 270 KS (večinoma parni pogon), leta 1910 1410 KS (večinoma električni pogon), leta 1917 pa 1600 KS (skoro samo električni pogon). Za reševalna dela v Jami je imel rudnik s potrebnimi reševalnimi aparat; »Driiger. urejeno reševalno postajo, ki je služila za potrebe obeh jamskih obratov. Vsa' proizvodnja rudnik« od 1. 1880, ko g* je kupila TPD pa do 1. 1918 (nastanek Jugoslavije) je znašala 6,092.696 ton v 39 letih ali povprečno 156.223 ton premoga letno. V tej dobi je dosegla produkcija 6voj maksi- mum V letu 1913 z 246,000 tonami, nato je izkop premoga v letih prve svetovne vojne padal zaradi delnega vpoklica rudarjev k vojakom in njihove pasivne rezistence proti imperialistični in protlnarodni politiki Nemčije in Avstrije prav tako pa tudi zaradi izredno slabih prehranjevalnih razmer v revirjih v prvi svetovni vojni Sedež Trboveljske premogokopne družbe je bil do 1. 1918 na Dunaju, v času stare Jugoslavije pa v Ljubljani. Premogovnik v času stare Jugoslavije nd I. 1918 do 1941 Nastanek stare Jugoslavije 1, 1918 ni pospešil razvoja premogovnikov bivše TPD, temveč so rudniki šli svojo normalno razvojno pot, ki se je razumljivo ravnala po možnostih prodaje ta cenah premoga. Lastniki družbe so ostali isti, t. j. Nemci ln Francozi. Pri premogovniku so izpopolnjevali ozir. sodobno ure j Sli razne obratne naprave ln gradili nove. Prvi poskusi odkopavanja premoga s pnevmatičnimi kopalnimi kladivi so bili storjeni 1. 1925 vendar ni bilo z njimi pravega uspeha. Udomačili so se šele čez leta. V letih 1926 do 1928 Je prišla na vrsto mehanizacija prevažanja, predvsem z električnimi in deloma s pnevmatičnimi prevoznimi motali v obeh Jamah na rudnišk; nakladalni rampi, pri separacij« ta v Borovniku. Leta 1929 Je služilo mehanizaciji prevažanja 11 električnih in 3 motala na ' komprlmirani zrak s skupno 98 konjskimi silami. Za mehanizacijo nakladanja zasipnega materiala v Borovni- ku je 1. 1928 začel tamkaj obratovati parni bager z zmogljivost, jo 30 m'Ih, ki je nadomestil prejšnje ročno nakladanje tega materiala. Med novimi napraviml je omembe vredna v 1. 1928 izvršena preureditev nekaterih spodnjih delov elektrarne v novo osrednjo delavnico zagorskega rudnika. Skupno je služilo 1. 1928 za črpanje jamske in splavne vode v obeh zagorskih jamah 18 sesalk s 1593 KS ta zmogljivostjo 33 nriimin. vode. Za pogon pnevmatičnih strojev v jami so služili trije batni kompresorji z 230 KS in zmogljivostjo 2000 m3 vsesanega zraka na uro pri 7 atm. pritiska. Pogon vseh mehaničnih naprav rudnika je oskrbovalo 49 električnih motorjev z 2388 KS. Električno energijo Je dobival rudnik preko Trbovelj iz Fale, medtem ko je bila domača elektrarna v rezervi. Premogovnik je Imel 116 obratnih poslopij, 2 moštveni kopalnici in 84 stanovanjskih hiš. Več kot stoletno izčrpavanje kisovške premogovne kadunje je slednjo vedno bolj približevalo h kraju. Treba je bilo poskrbeti za njeno nadomestilo, ki Je bilo naravno v skoro nedotaknjeni glavni loški kadunji. Začeli so Jo odpirati y letih 1929/30 z Izkopom 1050 m dolgega Loškega rova, 150 m dolgega začasnega prekopa ln začasnega slepega loškega izvoznega Jaška. Leta 1929 Je zagorski rudnik dosegel do takrat maksimalno proizvodnjo premoga 282.200 t Tolike množine premoga stara separacija ni zmogla, da bi jo opravila, čeprav je bila 1. 1924 malenkostno povečana. Zato je družba v 1. 1929 do 1932 postavila v Zagorju novo moderno pralnico z želczobetonakimd bunkerji za kosovec in prane vrste premoga. Pogon te separacije J® zahteval 230 KS. Zmogljivo«* pralnice se je dvignila od 70 na 125 ton/uro separiranega premoga. Steklarno, ki je bila napoti razširjenju separacije, 90 podrli. Istočasno so zgradili v 'c** 1929 do 1931 namesto ozkotirne železnice, ki je le s težavo zmagovala narasli promet, norma lnotirno železnico, ki je ve_ zala separacijo z železniško V°~ stajo Zagorje. Tista leta nastopajoča svetovna gospodarska kriza je 1« 19 zajela tudi Jugoslavijo ta je premogovni industriji traja polnih 7 let, t. j. do L 1937. Za voljo zmanjšanih naročil . premog je moral rudnik oinep proizvodnjo; delal je samo . dveh delovnih Izmenah ta še tem delal mesečno le do n® več 17 dni. Redukcije delavce^ in nameščencev ter njihov^ prejemkov so bile dvakrat ^ vršene tako, da se je tac*" delavstvo v obrambi svoje* življenjskega obstoja zateči v ; 1934 dvakrat celo h gtadovm stavki, ki Je pokazala P°P° solidarnost vsega delavstva. Zaradi znižanja naro^l- zitivnih uspehov. /irrvruv' nrihodnjK'/ fAJERSKA V BORBI 29. septembra vsi na Ostrožno! Zagorje ]Sf£*S* Kultume ni liiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiihiiiihiiiiiiihuhuiiiiiiiii.immiHmii * r 03 da se imajo bodoči »kulturniki« zbrati na določenem mestu. To se je tudi zgodilo. V naš bataljon je prišlo pismo precej nepričakovano. Sicer smo že ponovno govorili o ustanovitvi kulturniške skupine v bataljonu, vendar do tega ni prišlo. Govorili smo o tem tudi z nekakšnim pevovodjem brigade, pa je tudi po tem razgovoru vse zaspalo. Največ smo si želeli skupne kulturniške družine zaradi trdih razmer, ki so vladale v bataljonu, misleč, da nam bo življenje v kulturnem delu nekoliko laže, potem pa so se razmere neprimerno izboljšale in si ni nihče več želel biti razrešen svoje dotedanje službe. To je bil tudi vzrok, da smo le s težkim srcem odšli na pot, zlasti jaz, ker sem se s komandan-dantom Štefanom kot s komisarjem Smrekarjem zelo dobro razumel. ,Tudi Jože in Vinko sta PO LEPI NASI DOMOVINI Zagreb — Banja Luka — Jajce — Sarajevo — llidža — Mostar — Dubrovnik — MetkoviS — Ploče — Tučepi pri Makarski — Split — Trogir — Šibenik — Zadar — Titova Korenica — Plitvička jezera — Slunj — Karlovac — Ljubljana Vsak državljan naše socialistične domovine naj spozna Jugoslavijo od Triglava do Ohridskega jezera, kajti šele potem bo znal v celoti ceniti lepote naših krajev in napore našega delovnega ljudstva pri izgradnji socialistične države. Zamisel Putnika — ^Ljubljana, da priredi krožno potovanje z avtobusom pod geslom »Po lepi naši domovini« je vredna pohvale, saj so udeleženci ob tej priložnost,- spoznali lep del naše Jugoslavije. Kljub nekaterim pomanjkljivostim in nevšečnostim, ki so se pokazale na tem potovanju — največ predolga vožnja in premalo časa za ogled raznih zanimivosti — bo ostala ta pot vsem izletnikom iz Slovenije v lepem spominu. Cas 11 dni za to dolgo relacijo, na kateri smo prevozili preko 2000 kilometrov, je prekratek, Dnevno je bilo treba prepotovati preko 200 kilometrov, nekatere dni pa celo preko 300. Vreme na potovanju v času °d 5. do vključno 15. avgusta t- 1. je bilo lepo in tudi primerno vroče — vendar smo vse težave premagali z vztrajnostjo in brez nevarnosti, saj je šofer Putnika »Sami« prav vestno krmaril preko vseh hribov in planin — Konjič planine, Ivan Planine — preko planine Bio-kovo in preko Velebita. ODHOD IZ LJUBLJANE Pred hotelom »Slon« v Ljubljani so se zbirali udeleženci izleta »Po lepi naši domovini« — iz Celja, Maribora, Jesenic, Novega mesta, Rogatca in Ljubljane, med njim; tudi trije Trboveljčani. Velik PutnJkov avtobus je sprejel 40 izletnikov. Drug drugega smo sprva ogledovali in opazovali. Nismo se še poznali, toda med potovanjem srno sklepali nerazdružljivo prijateljstvo. Odhod se je — kakor običajno — tudi tokrat zavlekel, in to celo za štirideset minut. Sele ko nam je zastopnik Putnika želel srečno potovanje, smo odbrzeli. Najprej iz Ljubljane po Dolenjski cesti mimo Grosup-lja, Višnje gore, Trebnega do Novega mesta, kjer sta se nam pridružili še dve sopotnici. Kmalu smo prijadrali v prestolnico hrvatske republike — v Zagreb. Za ogled mesta ni bilo dosti časa. Treba je bilo iti h kosilu, ki je bilo dokaj izdatno — in hajd! — dalje po Avto-ccsti do Okučamov, kjer smo malo postali. Krasna je bila vožnja po novi Avto.cesti. Šofer nam je zaupal, da smo vozili preko sto kilometrov na uro. V Okučanih smo imeli nekaj popravila na Tipični bosenski mlini na reki Vrbas, blizu mesta Jajce vozilu. Ker pa Je zmanjkalo električnega toka, smo se tukaj zadržal; dalj časa. V Okučanih je bencinska črpalka, je pa tudi moderno urejena kavama. Na nebu so se začeli zbirati grozeči oblaki. Pripravljalo se je k nevihti, vendar plohe ni bilo. Avtobus jo je rezal dalje po Avtocesti. Prijetna vožnja se je kmalu končala. N; trajalo dolgo, ko smo zavili na cesto, k* drži proti Banja Luki. BANJA LUKA — DRUGO NAJ VEČJE MESTO V BOSNI Zelo smo bili presenečeni, ko smo prispeli v Banjo Luko. »Saj to je celo velemesto!« — smo dejali. Nismo se dosti zmotili. Kdor je bil v Banja Luki pred vojno, je sedaj lahko opazil viden napredek in razvoj tega mesta. Banja Luka leži na obeh straneh reke Vrbas. Mesto je zelo veliko, in kar je zanj posebno značilno — polno zelenja. Mesto ima za seboj bogato tradicijo in zgodovino. Za časa Rimljanov se je to naselje imenovalo Castra. V srednjem veku je bila Banja Luka najvažnejše in najbolj utrjeno mesto za Jajcem v dolini Vrbasa. Mesto Banja Luka $e postalo leta 1583 glavni center bosenskega pašaluka vse do 1. 1639. V tem času je bila v mestu zgrajena največja džamija »Fer-hadija« in tržnica »Bezistan«. V drugi polovici 19. stoletja je bilo mesto središče revolucije proti turški oblasti. Banja Luka je bila tudi za časa avstro-ogrske oblasti center revolucije in uprava za celotno Bosensko krajino. V času narodnoosvobodilne vojne je dala Banja Luka veliko število borcev in mnogo narodnih herojev. Mesto se Je po naši osvoboditvi znatno razširilo. Urejajo ga in gradijo nova stanovanja. Iznenadenj smo hild nad krasnimi stanovanjskimi bloki v glavnem delu mesta. Šele letos je bil dokončan blok, v katerem r je 80 stanovanj. Blok ima rav-* no streho, pred stanovanji so lični balkončki, pred blokom je pa lep zelen pas. Niti malo ni ta velika zgradba podobna kasarni, kot to vidimo po naših mestih, Ljubljani ali pa v naših Trbovljah, kjer smo zel0 vneti za gradnjo kasarn, ne da bi pomislili hkrati tudi na izgled stavbe, To prekrasno stanovanj-(Nadaljevanje na 4. strani) naslednika ter ga natančno vpeljati v njegovo bodoče delo.jki ga je prevzel za menoj. Moj naslednik je bil tov. Goste, ki mu ni bilo nič kaj prijetno pri srcu, ko sem mu pravil, kaj vse bo moral opravljati poslej. Delal se je že skoro mrak, ko so nas postavili v vrsto. Moj nahrbtnik je prevzel tov. Frece, ker sem moral sam nositi harmoniko. Iz St. Gotarda smo se spustili — vsega skupaj nas je bilo menda deset — na glavno cesto Ljubljana—Celje. Se danes se mi zdi neverjetno, da smo tako brez skrbi prečkali cesto, čeprav v razmaku po petdeset metrov, ob zaščiti dveh pušk in ene brzostrelke. Z glavne ceste smo zavili čez hrib v Motnik, nekoliko dalje od Motnika pa v partizanski križev pot — v Menina planino. Vse bi bilo v redu, če ne bi bilo harmonike, ki mi je delala obilne preglavice. Predeval sem jo na vse načine, da bi jo laže nosil, pa ni nič pomagalo. Bila je že trda noč, ko smo prišli v Bočno. Navadno smo se hiš vselej razveselili, ker smo pričakovali v njih, če že ne spanja, pa vsaj počitek. To noč pa ni bilo ne tega ne onega. Sli smo dalje in čutili, da je hoja po ravni cesti še mnogo bolj utrudljiva. Ko smo prispeli v Gornji grad, smo polegli v travo, vendar le za četrt ure. Seveda smo potem še teže pešačili, pred Novo Štifto smo se pa uprli. Zavili smo nekoliko s ceste, na večje posestvo, kjer smo si privoščili dve uri spanja. V hiši, kjer smo prespali, sem prvič v življenju pomislil, koliko muh mora biti na svetu. Kamor koli si pogledal, vse črno samih muh. Stropa nisi mogel opaziti. Temu pri- Jajce merno je bilo tudi brenčanje. Ce tega ne bi sam doživel, ne bi nikdar verjel, da je kaj takega mogoče. Hišni gospodar je bil močno nevoljen, ker smo ga tako pozno ponoči dvignili s postelje. Zato nam verjetno prav zaradi tega ni postregel niti s kruhom. Ob šestih zjutraj smo bili že pred Novo Štifto, kjer nas je stražar prijazno povabil, naj kar mirno sedemo v mokro travo, da bomo laže pričakali nekoga iz zaščitnega bataljona cone. In res! Nič manj kot dve uri smo morali čakati, da se je od nekod izmazal komisar zaščitnega bataljona. Med tem čakanjem pa smo imeli priložnost spoznati, kaj se pravi konspiracija cone. Zdelo se mi je, da še ptiči niso smeli svobodno letati okrog. Kakšne občutke smo imeli, ko smo prestopili ta začarani, za-konspirirani krog, je težko povedati Prav lahko pa je razložiti, kako obupno smo bili razočarani, ker se za nas ni nihče zmenil. Kasneje smo izvedeli, da je tovariš Zan, ki je imel nalogo zbirati kulturnike, nekam odpotoval, nikomur pa ni dal navodil, kaj naj se po našem prihodu zgodi z nami. Poležavali smo za neko veliko hišo, pasli dolgčas, vmes pa se jezili, čemu so nas klicali iz brigade. Pustili naj bi nas lepo pri miru. V brigadi smo imeli vsaj delo, s katerim smo se motili, tu pa nas je začelo napadati domotožje. Vsi pogovori so se vrteli le okrog naših žen, otirok, staršev in o koncu partizanstva. Zvečer je nekdo izvohal, da imam s seboj harmoniko, pa me je poklical, da naj pridem v štab cone. V nizki sobi sem potem vlekel svoj meh pozno v noč, da so se vsi naplesali do onemoglosti. Zame to ni bilo prehudo, kar sem meha navajen in se ne utrudim zlepa. Hujše je bilo potem, ko sem s harmoniko pritaval za hišo, kjer bi me morala čakati Vinko in Jože. Ni ju bilo več tam in gotovo sta že sanjala o tem, o čemer smo se čez dan pogovarjali. Iskal sem ju, pogledal tudi na bližnji kozolec, potem pa sem preutrujen za nadaljnje romanje poiskal prvo klop in se zavalil nanjo. Harmonika mi je bila za zglavje, ker pa sem imel odeje v nahrbtniku, ki ga je imel Jože, sem to noč pošteno prezebaL Prihodnji dan pa so bile vse tegobe pozabljene. Vesel sem bil, ker sem spet našel oba mučenika, zvečer pa nam ni bilo treba več iskati prenočišča. 18. avgusta se je cona premaknila iz Nove Štifte čez hrib v Luče. V brigadi so nas ob odhodu blagrovali, češ da nam bo v coni prijetno — da ne bo več dolgih premikov, da bomo po več dni lepo na istem kraju, če pa bi se že premaknili, bi se kvečjemu za uro, dve, nato pa spet imeli mir kar po ves teden. Ze prihodnji dan pa smo doživeli nasprotno od teh napovedi. Premik iz Nove Štifte v Luče je trajal vso noč. Za dne smo se privlekli v Luče, pošteno utrujeni, in se raztepli po hišah. Sle v Novi Štifti smo se spoznali z novimi kulturniki. Iz Kamniškozasavskega odreda so prišli: Vrbič, Rodič, Kotar, Pečnik, Mežnar, Flere, Catar in Bačnik. Ti naj bi sestavljali bodoči pevski zbor cone. Za pevovodjo je bil določen Ašič. Ce so do tedaj že kaj prepevali, ne vem. Slišal jih nisem. Pač pa so takoj po našem prihodu v Luče pričeli z vajami. No da! Njim je bilo lahko. Grla so imeli s seboj, note, ki jih pa niso imeli, jim za začetek niso bile potrebne. Povsem drugače pa je bilo z nami. Jaz sem imel harmoniko, not pa tudi ne. No, pa nekaj sem že znal na pamet. Vinko in Jože pa — bodoča glasbenika r.ulturne ekipa — še instrumentov nista imela. Kaj naj bi storili? V tej stiski se je prvič izkazal organizator bodoče ekipe, tovariš Zan. Predočili smo mu naš nerodni položaj, njemu pa -e ni zdel prav nič neroden. »Bomo že dobili vse, kar potrebujemo, bomo dobili, kar brez skrbi,« nas je tolažil. (Dalje prihodnjič) StMB I štev. 34 Kratke iz Radeč Odkritje spomenika v Rade- j no napravo — kopališče z nor. čab. — V okviru letošnjega ob. I malnimi dimenzijami Kolektiv tinskega praznika, ki ga bodo Papirnice Radeče je skupno z f v Radečah proslavljali od 5. do vodstvom tovarne vložil mnogo nih hišicah, ki so jim jih po Radečah končali uspešno taborjenje mladine iz Radeč in okolice. Taborili so v dveh eta. pah po petnajst dni. V prvi iz-menj je bilo 40, v drugi pa 52 mladih tabornikov. Ti pa niso letovali v šotorih, marveč v lič- 12. septembra, bodo imeli po- truda, da izvedejo zamise., da leg kulturnih in športnih prire- dobe Radeče lepo letno kopali-ditev, ki bodo trajale preko ce- šče, v katerem je vsak dan do-lega tedna, na zaključni dan, ; volj kopalcev vseh vrst staro-v nedeljo, 12. septembra, od. ' sti. Prejšnji mesec so odprli to kritje spomenika dvema pad i- kopališče. V njem so že 'zvedli ma borcema Radeč, in sicer lokalno prvenstvo s sodelova-Marjanu Nemcu in Milanu Ko- njem Trboveljčanov V soboto, su. Spomenik bo stal pred vho- , 21. avgusta, je bilo v tem kopa- dom v Radeče, takoj za rade-škim mostom. Vsak dan dela pri spomeniku šest ljudi, tako ni bojazni, da spomenik ne bi bil pravočasno zgotovljen Lepa pridobitev Radeč in okolice. — Tiho in skoro neopa- Lišču okrajno prvenstvo v p a-vanju in skokih ter v vaterpolu. — V ponedeljek, 23. avgusta. se je začel v radeškem modernem kopališču okrajni plavalni tečaj. V Sopotj so zaključili tabor- posebnem načrtu pripravila ra-deška podjetja. Taborjenje je mladina uspešno opravila ter gre vsem podjetjem in mestni občini, kakor tudi ostalim za njihov trud m prizadevanje zaslužena zahvala. Preuredili so cementarno ▼ Zidanem mostu. — Industrija gradbenega materiala v Radečah In Zidanem mostu se vedno bolj razvija in širi. Pred meseci je vodstvo podjetja sklenilo, da temeljito preured- zi-danmoško cementarno To so sedaj storili, jo obnovili in oči- Rostva, poroke in smrti V mesecu juliju se je v trboveljskem okraju rodilo 80 otrok, umrlo pa Je 36 ljudi Poročili so se pretekli mesec sledeč; pari: V občini Čemšenik: rudar Drago Vodeb in gozd delavka Frančiška Ve*eršek; krneč, delavec Viktor Drolc in krneč delavka Ivana Arh. V občini Hrastnik: steklar Mirko Coh in gospodinja Marija Vidmar, roj Pavlič; elektro-instalater Jože Klemen in delavka Olga Ocepek de av c Alojz Hudi in uslužbenka Doroteja Dobršek. V občini Mlinše; rudar Stanislav Razboršek in. delavka Marija Korošec delavec M rko lz Litije in okolice 25 let športa v Litiji ženo je šla mimo nas novica, da j jenje. — Prejšnji teden, v sre- , stili na znotraj in zunaj. Vsak, i Izlakar in kmetovalka Ivana so Radeče dobile krasno šport-1 do 18 t m., so v Sopoti pri kf cr. sed„ ^imo tega indu- W kmetovalka Ivana Iz Hrastnika Reorganizacija gostinstva se Je izvršila tudi v Hrastniku Vse zasebne gostilne v območju hrastniške občine so prišle v državni sektor razen Rinaldije-ve v Bobnu, ker je izven industrijskega kraja, in Dolinškove »Pod skalo«, ker je lastnik vložil proti odločbi rekurz Torej gostilne Birtič. Senica in Za-vrašek je prevzelo Mestno gostinsko podjetje Hrastnik, gostilno Ane Logar pri železniški postaji pa državno podjetje '»Potrošnik« Ena najstarejših gostiln v Zlati vasi za SaVo je pa opuščena. To gostilno je odprla leta 1860, torej pr^d 94 leti, Marjeta Koritnik, žena posestnika Jerine v Podkraju. Gostilna je bila takrat odprta le poleti. od 1. aprila do 30 septembra vsako leto. To je bila za hrastniške delavce nekaka poletna Izletna točka in je bila zlasti ob nedeljah zelo dobro obiskovana. Kot prav dobro idoči gostilni so ji Hrastničani rekli »Zlata luknja«, kamor priteka z lahkoto zlato. Leta 1904 je prevzela od svoje matere ta gostilniški obrat Frančiška Ceč, rojena Koritnik, ki je vodila to podjetje do letos, torej polnih 50 let. Gostilničarka Ceč, ki je svoje goste zabavala včasih tudi s harmoniko, je imela pri hiši dosti lepih in tudi precej težkih dni. Leta 1929 sta ji umrla mož vse to finansirati Najti bo treba čimprej sredstva, da se uresniči načrt, ki si ga je zamislil delavski svet steklarne, da se zgradi preko Save 160-stano- kj gre sedat mimo tega indu- Seier objekta, ne vidi več v 0bčlnl T.bovlje: študent ve-snuh umazanih zidov, marveč terine Josip Uršič in učiteljica u^crno tovarno, ki izde. : Ivanka Rozman; stroj ključ v- in kvaliteten ce- lepo Ure odličen ment. Gledališke prireditve ob občinskem prazniku Radeč, — V okviru proslave letošnjega občinskega praznika mestne občine Radeče bo gledališki ko- vanjska kolonija, za katero ima j lektiv Mestnega g'edališča podjetje izdelane vse idejne na- uprizoril na prostem dvakrat črte, kjer je do sedaj že sezida- Gobčevo spevoigro »Planinska no sedem dvostanovanjskih hiš. I roža«, prav tako pa v gledali-Orodni telovadci TVD »Parti- -ki dvorani »Celjske grofe«, zan« v Hrastniku bodo imeli v Kot Bost bo v tednu proslav na-soboto, 28. t. m. zvečer, na svo- stopila gledališka družina »Svojem novem in zelo okusno ure- bode I. — Zagorje« z igro »Pe-j^pem letnem telovadišču priI sem s ceste«. ri‘Ž pl!Lttekrn0 rs. telovad- | Dob volJe Je ci TVD »Partizan« Ljubljana-! Narodni Hom TvirvvroHru ! ^re vol iC je treba treba ... Do- Narodni dom. Telovadni prostor bo razkošno razsvetljen. Za to zagotovi,en. Tega mišljenja so športno prireditev je'veliko za- | ^,’J flani S^ia,ififne zveze v nimanje v Hrastniku in izven. | loff Se enkrat: Odpoved lokala. — ' Ponrej so hodili Po 600 do 700 K notici, ki smo jo priobčili pod raetrov daleč, sedaj pa imajo rubriko »Hrastnik« na 4. strani vodo pred nosom. Sami so sko- 30. številke našega lista pod uvo doma navedenim zagiavjem, smo prejeli od tov. Pine Hercogove pismo, v katerem piše sledeče: »Res je sicer, da je lastnica odpovedala lokaj za trgovino, pa ne iz razloga, ker je morda mi. slila, da ni za to krajevne potrebe, temveč zaradi tega da bi zaradi opustitve gostilne preuredila prostore za stanovanje sina. V kolikor se trdi, da obstaja krajevna potreba za trgovino, drži tudi da bi prav tako obstajala pali potrebne jarke, vodovodne cevi so pa dobili s pomočjo mestne občine Radeče. rudar in sin Jožko, absolvent j krajevna potreba za gostilno, saj hotelirske šole na Dunaju. Za | je znano, da je bila postrežba v časa okupacije meseca aprila njej najmanj tako dobra in so- leta 1945 je bila njena hiša razdejana od bomb. ki so padale v bližini njenega bivališča na vlak, zaseden z nemškimi vojaki. Takratni njeni sovražniki so ji to privoščili, ker je vedno rada podpirala partizane Danes je stara 77 let in je kar zadovoljna s tem stanjem, kjer se ji ne bo treba več mučiti, ter bo na večer svojega življenja počivala. Vodstvo steklarne Hrastnik sprejme v uk več vajencev (vajenk), in sicer: 15 steklopihačev, 10 steklobrusačev in 3 steklosli-karje Sli bodo najprej v steklarsko šolo v Rogaško Slatino. Kdor od mladeničev in mladenk ima veselje do steklarske stroke, naj se zglasi čimprej pri tajništvu steklarne. Zapiranje trgovine. Končno je stopila v veljavo tudi v Hrastniku odločba o odpiranju in zapiranju trgovin. Odslej bodo zaprte trgovine poleg nedelje in ob državnih praznikih tudi v soboto popoldne, namesto doslej ob četrtkih popoldne. HrastniSka steklarna ima vedno veliko naročil na domačem trgu in tudi iz Inozemstva. Podjetje je v zadnjem času začelo izdelovati nove steklene servise, po katerih je vedno večje povpraševanje. To je znamenje, da prav ves kolektiv steklarne v redu izvršuje svoje naloge. Iz vseh podatkov, 8 katerimi razpolaga podjetje, je razvidno, da manjka na trgu ravno tistih artiklov, ki jih izdelujejo v Hrastniku, katerih pa ne more v zadostni meri izdelati lz tehtnih vzrokov, namreč zaradi pretesnih tovarniških prostorov, zastarelih naprav itd. Pod takimi pogoji se ne more podjetje razvijati, kakor bi bilo potrebno za zadostni razmah. Zlato je nujno, da se steklarna in naprave obnove oziroma modernizirajo, kakor so druge steklarne v naši domovini. Hrastniška steklarna je do konca julija letošnjega leta izvozila v tujino svojih izdelkov za 56 milijonov dinarjev. Ima pa še veliko naročil iz Švice in predvsem iz bližnjega Vzhoda. Pereč problem so nadalje stanovanja. Podjetje bi še sprejelo ▼ službo nove delavce, a jim ne more nuditi primernih stanovanj. Več sedanjih stanovanj je v tako slabem stanju, da niso več primerna za bivanje Zidati bo treba vzporedno z rekonstrukcijo tovarne še nova stanovanja, da dobe vsi delavci človeku primerno stanovanje Podjetje stoji pred problemom, kako lidna kot v trgovini. Splošno znano pa (e, da je družina Hercog dala dvoje življenjskih žrtev v osvobodilni vojnj in je poleg tega žrtvovala zdravje hčerke in tud; materialno v veliki meri pomagala narodnoosvobodilnemu gibanju Prizadeta družina je dane* skoraj brez potrebnih življenjskih sredstev in ne bi bilo pravilno da se le-ta postavlja tako rekoč na cesto in se ji s tem jemlje vsako eksistenčno možnost. Prepričani smo, da bo krajevna ljudska oblast res objektivno, brez vsakega neumestnega vpliva s kakršne koli privatne strani — ki bi morda bila podobna osebnemu maščevanju — presodila primer trgovine in gostilne Hercog ter našla pravilno rešitev, ki bo pravilno upoštevala Interese ene kot druge Stranj. Nikakor pa n{ umestno da se krivično ukrepa po raznih prišepe ta vanjih.« Ustanovitev kmetijskih postaj predlaga banatska kmetijska zbornica. Kmetijske postaje naj bi bile zveza med znanstvenimi raziskovalnimi ustanovami in strokovnjaki ter pridelovalci. Postaje bi širile najsodobnejše obdelovalne ukrepe in redile kakovostno živino. Ukradene stvari sta kupovala Letošnje leto je mladoletni V. J. izvršil vlomno tatvino v trgovsko poslovalnico KZ v Trbovljah, kjer je odnesel razne predmete. Ivan Jerman, posestnik iz Knezdola št. 26, in Jože Jerman, rudar, stan. ravno tam, sta vedela, da je V. J. pridobil stvari s kaznivim dejanjem, vendar sta kljub temu od nje. ga kupila te predmete. Obtoženca sta se na sodnijskj obravnavi sicer zagovarjala, da nista vedela, da Je V. J. inkriminirane reči pridobil po kaznivi poti, vendar sodišče njunima zagovoroma ni verjelo, ker se je na podlagi pridobljenih dokazih prepričalo ravno o nasprotnem. Iz tega razloga je sodišče vsakemu obtožencu prisodilo po 1 mesec zapora ter ju obsodilo istočasno na plačilo stroškov kazenskega postopka zaradi kaznivega dejanja prikrivanja po čl. 265 kazenskega zakona. ničar Anton Dragar in trg. pomočnica Pavla Šinkovec; zidar Robert Strovs m delavka D nni-iela Pirc, stroi tehnik Vladislav Žgajner la uslužbenka Hedvika Kruljc; delavec Stani 'av Dežman in delavka Olga Nova«; ključavničar Viktor Zupančič in delavka Jožica Brez-nikar; delavec Rihard Kmet in gosp pomočnica Štefanija Rauter; delavec Rajmund Mr žar in gospodinja Amalija Kilar; delavec Milan Selič in delavka Štefanija Hribar; rudar Jože Mak in gosp pomočnica Berta Hribar; finomehanik Ivan Mravlje in trg. pomočnic? Albma St.o-klas; telegraf>t Franc St umelj in delavka Dani5ela S'apšak-delavec Bogomir Prek In udo-kojenka Franč'š’^ Sevrvk roj Lesjak; delavec Viktor-Donrnik Rai. vse sla ze veoeia. naju ze j icajf« ie z dopoldne je bil šomašter JergelJ j n ostjo v glasu vprašal družbo prinesel v rudniško pisarno to novico Zenič si j« obliznil brke, pleša se mu je svetila. Bil je okrogel rdečeličen možiček vesele narave in bilo je znano o njem, da je bil preveč dovzeten za neumnosti in čvekarije — v tem je bil kar prostodušen. In imej je 1 okoli mize Ta izraz mu je ugajal. Ponovil ga Je: »Tiha voda ..« 2 Kakor sleherni večer, Je prišel Julijus tudi nocoj na Mlake, oprezajoč za gosoo Agato (Dalje prihodnjič) FIZHUITURA IN ŠPORT linil!inill!!l!llllll!lll!llllllllllllll!lllllllll!!lllllllll!llllllllllllll!l!lll!IIIIIIIIDIIIIililll!llllllllll!lllllllll!llllllll!lllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllilllllliniIlllil ,Rudar' - osnim prvak v plavanju pa je nastopilo samo v štafeti. Presenetila nas je članica iz Radeč Tatjana Bračičeva, ki je s čascm 0:38,0 na 50 m prosto premagala Gorškovo (Rudar) in s tem osvojila edino diplomo posameznikov za svoje moštvo. To je nadarjena plavalka, k; bi, če bi nastopila na letošnjem mladinskem prvenstvu, kar ji pa domači klub ni omogočil, osvojila tretje do četrto mesto. Po tekmovanju v plavalnih Tekmovanje za poka’ OLO Trbovlje v nogometu PLAVALNO MOŠTVO RUDAR JA IZ TRBOVELJ JE ZE DRUGIČ OSVOJILO PREHODNI POKAL OLO TRBOVLJE Radeče, 21. avgusta. — Danes mlajše moštvo Papirnice Radeče zvečer je bilo na novem plavalnem stadionu Papirnice — Radeče v Jagnjenici okrajno prvenstvo v plavanju. Nastopile so tri plavalne ekipe: »Rudar« iz Trbovelj, PK Radeče in PK Papirnica — Radeče. Tekmovanju sta se odtegnili plavalni ekipi »Proletarec« iz Zagorja in »Bratstva« iz Hrastnika. Zadnje moštvo je svojo prisotnost odpovedalo tik pred pričetkom prvenstva z zelo neprepričljivim vzrokom. Ce bodo sosedna plavalna moštva še nadalje bojkotirala sodelovanje v takih in podobnih prvenstvih, se o napredku v plavanju v njihovih krajih še dolgo ne bo dalo govoriti. Njihovo nedisciplinira. nost bi bilo treba s primernim ukrepom pošteno ozdraviti Bazen 25x10 m pri Papirnici Radeče je mojstrsko delo inženirja Mačka iz Ljubljane. Ze od leta 1952 ga grade s prostovoljnim delom delavc- Papirnice, finansirala pa je dela Papirnica Radeče. S tem prvenstvom je -doživel bazen svoj ognjeni krst. Drugo leto pa upajmo, da bomo tudi v Trbovljah otvorili podoben prepotreben bazen Voda v novem baznu je kristalno čista in topla zaradi filtracijskih naprav. Tik pred pričetkom prvenstva so prižgali luči v samem bazenu, kar je krasno sliko še poživilo. Ob 20. uri je Karel Rupnik — predsednik sveta za fizkul-turo pri OLO Trbovlje — otvo-ril okrajno prvenstvo. To je že drugo prvenstvo za prehodni pokal OLO, kj ga je lansko leto prvič osvojilo v prehodno last plavalno moštvo »Rudarja«. Kot gost je prisostvoval prvenstvu tudi predsednik OLO Tr. bovlje, tov Martin Gosak Splošen vtis prvenstva daje slutiti, da v našem okraju absolutno dominira moštvo »Rudarja«. Plavalno moštvo Radeč je seveda igralo podrejeno začetniško vlogo, saj niti ni nasto. pilo v vseh disciplinah Naj- dlsciplinah so sledili propagandni skoki članov »Rudarja« Drobeža, Baloha in Remsa. Publiko je zlasti navdušil mladi, nadarjeni skakalec Milan Rems. Nato je moštvo »Rudarja« odigralo med seboj propagandno vaterpolo tekmo. Ob zaključku okrajnega prvenstva so zmagovalci posameznih disciplin preje^ lepe diplome; moštva, ki si slede po vrstnem redu: »Rudar«, »Radeče«, »Papirnica« pa tudi. Moštvo Rudarja pa je kot zmagovalec prejelo že drugič pokal OLO v prehodno last. Šah v Trbovljah Prejšnjo nedeljo so od;gra.. člani šahovske sekcije SD »Ru. darja« v svojih prostorih šahovski brzotumir za prvenstvo v mesecu avgustu Tekmovanja 6e je udeležilo 11 igralcev, in sicer 10 članov »Rudarja« in 1 član ŠK »Svoboda« Najprej je bil v vodstvu mladinec Hinko Jazbec, nato pa je prišel v vodstvo Vili Rugel, pol točke za njim je bil Mirko Sribar. V zadnjih dveh kolih je Rugel dosegel samo pol točke, tako da sta ga prehitela Sribar in Jazbec ml — Končni vrstni red je bil naslednji: 1. Mirko Sribar 8 točk, 2. Hinko Jazbec ml. 7,5, 3. Vili Rugel 7, 4.-5. Andrej Taušič in Vili Ovnič po 6 točk, 6. Ivan Sever (Svoboda) 5 točk itd. H. J Tekmovanje za pokal, ki ga je razpisal Okrajnr ljudski odbor v Trbovljah za razne_ športne discipline, se je vrši.o že lansko leto. Lani je v tem tekmovanju zmagal NK »Rudar«, ki si je pokal pridobil tudi letos. V soboto, 21. avgusta, so se pričele prve tekme, kjer so sodelovale ekipe Rudarja II (Trbovlje), Svobode (Trbovlje). Dobrne (Trbovlje), Bratstva (Hrastnik) Rudarja (Hrastnik). Proletarca (Zagorje) in Svobode (Kisovec). V soboto so bile odigrane tekme: v Trbovljah med Svobodo (Trbovlje) in Dobrno 2:1 ter v Zagorju med Proletarcem in Svobodo (Kisovec) 3:1, nadalje v Hrastniku med tamkajšnjim Bratstvom fn Rudarjem 7:0. Ker pa so se pri moštvu Proletarca iz Zagorja dogodile v zvezi s tem tekmovanjem nepravilnosti, je zmagala kisovška Svoboda 3:0 a. p. f. V nedeljo bi morale biti polfinalne tekme na s^dionu Rudarja v Trbovljah vendar ni prišlo ne moštvo in ne Bratstvo iz Hrastnika. Tekmo sta odigrali samo nogometni ekipi Rudarja II in Svobode iz Trbovelj, kjer je z veliko težavo zmagalo moštvo Rudaria z 2:1 (0:0) Popoldne bj se morala vršit; finalna tekma, k- pa je zaradi nediscipliniranost; ostalih moštev, ki na dopoldansko tekmovanje n.so prispela odpadla V ostalem pa ni "•> A. • »1-« - ft« *• f *-p r> - ♦ rr gr m jigg ip p | i mm V zadnjifi dnefi po revirjifi Kolektivno sodelovanje med venec pred spomenik Revolu-. odkorakali po trboveljski cesti podjetji. — Kolektiv Splošnega cije ob igranju »Intemaciona- do Dežmana, od tam pa odhite-strojnega mizarstva v Trbov- (le«, nato pa sta se obe godbi lj na prijazni Klek, da tamkaj ljah je prejšnji teden naložil pred spomenikom slikali, takoj učvrstita prijateljstvo, ki veže več vagonov šolske oprave za zatem pa v strnjenem sprevodu I obe godbi že več let. ”'J— j,-- — ... - -* ■ ve- Prvenstvo Zasavca v kegl oiru Vojvodino. Bil je to le del velikega naročila, kj ga je podjetje sklenilo letošnjo spomlad v Novem Sadu v vrednosti nad 5 milijonov dinarjev. Minulo soboto je ta kolektiv napravil poučen izlet v Tovarno za upognjeno pohištvo v Duplicah pri Kamr "m. Po ogledu tovarniških objektov je bil daljši posvet, kjer so predstavniki obeh podjetij izmenjali svoje izkušnje ter se istočasno pogovorili o kolektivnem sodelovanju med podjetji. To je prvi primer takega sodelovanja med podjetji v lesni stroki, kar moramo pozdraviti. Mariborčani v gosteh. — Preteklo nedeljo popoldne je bila že'ezničarska godba na pihala v gosteh pr: Delavski godbi v Trbovljah V načrtu je bil koncert na Kleku nad Trbovljami, ki pa ga je nenadna huda nevihta v nedeljo poroldne preprečila Mariborska godba je zaradi tega ostala med neur. 'era v hotelu »Turist« na Vodah kjer je priduo igrala poskočne koračnice. Ko se 1e po ni.-. Trenutek pred golom prišla na tekmovanje za pokal OLO Trbovlje. To je bilo organizirano na hitro roko čeravno so vedeli to celo leto. Ni bilo ne zastopnikov OLO ne nogometnega centra, prav tako ni bilo za tekmovanje nobene reklame, zato je razumljivo, da ni prišlo dosti gledalcev. Poglavje zase pa je bila pri tem tekmovanju izbira sodniškega kadra. Zelja občinstva je vsekakor da se javnost pravočasno obvesti in napravi ustrezna reklama za take in podobne prireditve. Pokalni turnir v koiarki Majhen lepak je oznanjal, da bo v nedeljo, 22 avgusta, košarkarsko prvenstvo za pokal OLO Trbovlje ob udeležb; Proletarca (Zagorje) Partizana (Hrastnik) ter Rudarja I in II (Trbovlje). Hrastničanov ni bilo, tako da so sodelovala samo tri moštva. Rezultati so bili: Rudar I : Proletarec 85:30 Proletarec : Rudar 50:25 in Rudar I : Rudar II 76:40. BOKS Proletarec Odret (Ljubljana) 11:7 V soboto zvečer sta se v prijateljskem tekmovanju srečala v boksu domači Proletarec in ljubljanski Odred član sloven-sko-hrvatske lige Zmagal je Proletarec z 11:7 kar je Za Zagorjane uspeh MALI ROKOMET '»ROLET AREC — SVOBODA (Krmelj) 19:16 V nedeljo sta od'grala v Za-orju prijateljsko rokometno ■ekmo Proletarec in Svoboda :z Krmelja. Zmagali so doma. rini z 19:16. Dva poraza Rudarja v Mariboru V nedeljo donoldne je mla- — linsko moštvo Rudari*, doživelo ška, ki sta dobila tudi spom.n ka občuten poraz od mladincev Ze- darila. Enako so prejeli tud: naj-ezničarja. Rezultat 10:0 jim pač starejši trije člani steklarskega ne more biti v čast. j gasilskega društva tovariši An- ‘ ton Velej. Matija Koritn k m Branik : Rudar 3:0 (2:0) stušek Prvo moštvo Rudarja je igralo Nato je dobilo od'ikovanja 1? proti bivšemu članu II. zvezne do.goletnih članov ige in izgubilo s rezultatom 3:0 * Na zidu ob gradu je Ali ste se že prijavili za OSTROiNO? Moštveni in posamezni prvak Rudar-Trbovlje Prejšnjo soboto in nedeljo so odigrali n*, dvosteznem kegljišču trboveljskega Rudarja prvenstvo Zasavja v kegljanju za moštva in posameznike. Prvenstva so se ucieležila sam0 štiri moštva, dasiravno je v Zasavju več kegljaških klubov. — V moštvenem tekmovanju so bili doseženi sledeči rezultati: Rudar-Trbo rije 406-326, skupno 732 podrtih klinov; Svoboda-Zasavje 298-348, skupno 646 prevrnjenih klinov; Bratstvo-Hrastnik 285-291 skupno 576 klinov. Proletarec-Zagorje 285-264 skupno 551 klinov. Med posameznimi kegPačj so zasedli. 1 mesto Tauzel (Rudar) 423 klinov; 2. mesto Smodič (Rudar) 399 klinov; 3. mesto Kovče (Rudar) 374 klinov; 4. mesto Bukovšek (Proletarec) 371 klinov; 5. mesto Polc (Proletarec) 370 klinov — Sledi: Magister (Svoboda-Zasavje) s 368 klini, Blatnik (Rudar) s 367 klini itd. Vsega skupaj je tekmovalo 19 posameznikov. Na prvenstvu Slovenije v Ljubljani, ki je bilo v petek, soboto in nedeljo, so nastopili za Rudarja-Trbovlje: Tauzel, Smodič in Kovče, za Proletarca-Zagorje pa Polc in Bukovšek, kot moštvo je tekmovala v Ljubljani ekipa Rudarja. Odred — zastopnik Slovenije v tekmovanju za pekal maršala Tita Po zmagi k- jo je dos°glo 1. moštvo Rudarja nad drugim moštvom v tekmovanju za po- 16. uri vreme snet z'a«ri’o. «o I kal maršala Tfta v nogometu je mar borski gostje položili lep sledila krepka zmaga Rudarja 25-letnica na'i’sk~n* drui tva steklarne v Hrastniku Pri hrastniškem gradu ki je last steklarne, je bila prejšnjo nedeljo popoldne lepa gasilska slovesnost. Gasilsko društvo steklarne obhaja letos 25-letn co obstoja Ob tej priložnost: so obiskala Hrastnik skoro vsa gasilska društva našega okraja Dolg sprevod se je vi. po cesti od kemične tovarne kjer je bil zbor društev, proti hrastn škemu gradu. V sprevodu so nosil; gasilske m državne zastave koračnice pa je igrala steklarska godba na pihala Pred gradom so se postrojih vs; gasilci in gasilke Zastopnki okrajne Gasilske zveze in gasilskih društev ter ostalih organizacij so se zbrali na velik terasi, prav tako ravnatelj in predsednik delavskega sveta steklarne. ,— Slavnost je odprla godba z igranjem državne h.mne Predsednik društva tov An'on Velej je pozdravil navzoče daljšem govoru, za njim pa je društven: tajnik tov. Franc Rajh or sal zgodovino jubilejnega druš'va K besedi se je og asil tudi starešina gasilcev tov Franc Guček iz Trbovelj ter zastopnik OGZ tov. Jože Rozman Govornika doma čega društva sta se spomtvla navzočih dveh pobudnikov za ustanovitev tega društva tov. Gučeka in tov Avgusta Dolin- nad renomiranim Kladivarjem iz Celja. Niti Nafta niti Postojna se nista odzvala nadaljnjemu kosanju za to pomembno darilo. Tako sta se v finalu srečala prejšnjo nedeljo v Ljubljani Odred, bivši član I. zvezne lige, in Rudar član slovenske lige. Moštvo Rudarja ni bilo kos tehnično boljšim Odredovcem ter je to srečanje zgubilo s 5:2. Sedaj se moštvo trboveljskega Rudarja pripravlja na final-tekmovanja z rudarskimi član društva in ravnatelj steklarne tov Kianšek spominsko j ploščo trem članom gasilcem — žrtvam fašizma Po lepi slovesnosti so gasilci odkorakali ob ' zvokih godbe do dvorane kemič- na ne tovarne kjer je bil srečolov prvak; republik Kako bodo ta in ljudsko raianje. potekla — bomo še videli i\?sš obveščevalec Kino »Svoboda - Center« Trbovlje (Delavski dom) bo predvajal ameriški film »PRVA DAMA AMERIKE« Razpored predstav bo razviden z lepakov. V nedeljo dopoldne ob 10. uri bo predvajal domači fim »SLAVICA« Znižane cene za odrasle in m udino it Obiskovalce kina obveščamo. da bomo od 1. septem. i bra dalje predvajali teden- S sko dva f lma Kot prvi je na sporedu med tednom, t. j. od 31 avg. do 2 sept. ameriški kriminalni film »SLED V LUKI« ★ Kino »Svoboda« Trbovlje II bo predvajal nemški film v soboto, 28. avg., ob 18. uri v Zidanem mostu, ob 20,30 pa v Loki pri Zidanem mostu; v nedeljo, 29. avgusta, ob 11. ur; na Dolah pri Litiji, ob 16. uri v Jagnjenici, ob 19. uri pa v Podkuinu; v ponedeljek, 30. avgusta, ob 18. url v Izlakah, ob 20. uri pa v Mlinšah; v torek, 31. avgusta, ob 20. url na Posetju v Trbovljah. AVTO-MOTO DRUŠTVO TRBOVLJE poziva vse svoje člane, da se priglasijo za skupni izlet članov ADM Trbovlje v Novo me. sto in Pleterje, ki bo v dneh 4. in 5. septembra 1954. ZLATARSTVO TRBOVLJE odkupuje vsako količino starega srebra. RAZGLAS Prosim najditelja moje denarnice, da mi vrne osebno izkaznico, denar pa obdrži. Jernej Juvan, Trbovlje. odkril nioiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM »SANJAVE USTNICE« Razpored predstav bo razviden z lepakov POTUJOČI KINO LJUDSKE PROSVETE TRBOVLJE bo predvajal oil 27. do 31. avgusta angleški film »TRGOVINA S STARINAMI«. V petek, 27 avgusta, ob 19. uri v Čečah: »miiiiiiiiiiii:»:::iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiinnnnnuinniniiiiiniiiiiiiiiniininniOT PREKLIC Preklicujem izgubljeno izkaznico št. F 0723194, reg. številka 9884 na ime Ana Košec, Trbovlje. ' la mm Od 22. julija do 9. avgusta se je sodelavec našega lista tov. Marijan Lipovšek iz Zagorja mudil v Nemčiji in Avstriji Tudi za bralce našega tednika /e sklenil posredovati neka; vtisov, zanimivosti in spominov s te poti. Med sedemnajstdnevnim bivanjem )« obiskal Dunaj, Regensburg, Kelheim, Ingolstadt. Niirnberg, Rothenburg o-T Augsburg, Miinchen in Berchte gaden ob prelepem Konigsseeu Danes prinašamo prvi del teh zapiskov ki jih bomo nalaljeva-li v naslednjih številkah. — Uredništvo PRIPRAVE ZA POT Ze dolgo »mo gojili željo, da bj po zaključku šo skega leta na trboveljski gimnaziji odšli na izlet v inozemstvo Ko smo to željo razkrili drugim, so se nam vedno smejali, češ »da iz te moke ne bo kruha«. Končno pa je le bila vzpostavljena zveza z Birojem za mednarodno izmenjavo in domenjeno je bilo, da odpotujejo trboveljski m'adinci kot zame-njalna skupina dijakov iz In-golstadta na Donavj v Nemčijo. ' Sprva nam tega sploh niso j hoteli verjeti. Ko pa so videli, da je vse res, so presenečen,} obstali. Seveda je bilo treba napraviti precej poti in Antek Mahkovec prav gotovo ni imel celih čevljev. Z dobro vo- ljo se vse napravi in tudi to je bi o storjeno. Koliko vrat je bilo treba odpreti, da smo »na-žicaii« potrebno vsoto denarja! Prav je, če se s tega mesta zahvalim v Imenu vseh članov skupine, ki je bila v Nemčiji, podjetjem In ustanovam, ki so nam na kakršen koli nač;n j pomagači In končno je bilo da odpotujemo 22.1 šč:na »sklepčna« Pot iz Zida- spremljali naši železničarji, na-' nega mosta do Maribora z br- to so nas pa vzeli v svoje var-zov.akom n, bila nič kaj adob- , stvo avstrijski železničarji, ki na, saj smo morali stat; skoraj j takoj na meji pregledajo vsak do Maribora, čeprav smo pla- ' vijak, vsak žebelj, če je v lečah karte za II. razred Nekaj du in na pravem mestu določeno, _ julija z jutranjim vlakom ob 6,21 iz Trbovelj. Na pot so šli: prof. Turk, Cešnovar in Jamnik iz Trbovelj, 17 osmošolcev trboveljske gimnazije, Goljuf, Baloh in Kotar iz Kovinarske šole v Trbovljah ter član CK LMS iz Ljubljane, tov Stane Saksida, študent filozofije. NA POTI Končno smo se le odpeljali 22 julija iz Trbovelj V Zidanem mostu se nam je pridružil še Stane, tako da je bila dru- postaj pred Mariborom smo vendarle našli prostor, čeprav smo bili pr pravljenj na stanje. V Mariboru je sledil običajni carinski pregled, le da to pot carinama ni imela posebno težkega dela, kei so študenti vsega sveta poznani reveži v denarnicah Po natančnem pregledu smo nadaljevali pot proti Gradcu Do meje so nas s* Pogled na Dunaj Avstrijci se hočiejo Že takoj po prestopu me e otcazati tujcem gostoljubne in ponujajo žejnim potnikom čaše vode za običajn- »Danke seh.r«. Vso pot do Gradca nas je že.jalo, saj je bilo vroče in zato smo že ne. strpno čakali na »puntigamer. ja«, s katerim smo se vsaj za silo odžcali. obenem pa olajšali naše žepe za 1 ši’ing 40 i grošev (50 dinarjev) za 3 decilitre Povedati vam moram še to, da smo imeli v Brucku na Muri »grozno srečo«, ker se je vnela os vagona in so se morali zato nekateri naši mladinci seliti po vlaku, da so našli prostore. Se nekaj časa smo se vozili po ravnmi. nato pa smo dobili na koncu vlaka okrepitev — in sicer dodatno ’oko-motivo, ki nas je s sprednjo pomaga'a spraviti na Sernimc-rlng. Težko sopihajoč vlak gre dalje in dalje od domovme 'n ljudstva, ki si ga vajen. IVo pod nami je ležal* do-I lina, v kateri se Je mešalo na : pol zrelo žito z gozdom, vrto. j vi s hišami itd. — nad nam; se . je pa vzpenjal modemi hotel, živo nasprotje kmečki okolici kj nas je vseskozi spremljala na poti na Semmering in v do. lino. Na železniški postaji Semmering smo zagledali prva j ruska vojaka, ki stojita tamkaj menda kot »spomin na davne dni« pri vsakem osebnem vlaku, ki gre tod mimo. Včasih 50 Rus; na Semmeringu pregledovali tudi »pasoše«, sedaj so pa — kot kaže — opustili tudi ta posel. Po kratkem postanku smo pričeli drveti v dolino. Ko prideš iz tunela, si skoro že v lin,; in škoda je, če zamudiš prekrasen razgled, ki se ti nu di. Ce si navajen slovenske pesmi, ti je kaT dolgčas brez Pri-Zato smo tudi mi začeli In glej! Ko smo odpel; nekaj slovenskih narodnih, umetni in partizanskih pesmi, smo ime-It že stalen krog poslušalcev* ki ga n!smo izgubili skoro .«” Dunaja. 2e smo se bližali naju. Ce pa bi te kdo pripeli*1 v tiste kraje pred Dunajem, recimo v Gumpoldsklvchcn, mislil, da si na Štajerskem a«1 pa na Dizelskem. Vinogradi, do koder t; sega pogled, m® niimi pa majhne, a prav ic