Kje so meje solidarnosti?!
Solidarnost? Ja, toda za to besedo se lahko marsikaj skriva. Recimo, solidarno smo prispevali sredstva za Kozjansko, za potres v Črni gori in Skopju. Tudi samoprispevki občanov teme-Ijijo na solidarnostni zasnovi. Poznamo pa tudi takoimenovano »lažno solidarnost« ko se, denimo, sredstva namenjena za neraz-vite, prelivajo na zasebne račune. V naši Ijubljeni deželi od kar poznamo za solidarnost, ni bilo toliko vikendov, dragih avtomobi-lov, službenih potovanj v tujino, kraje in še bi lahko naštevali. In če k temu dodamo še »solidarnost« na področju stanovanjskega gospodarstva, bo slehernemu jasno, kam je naperjena ost puš-čice.
Članek s tem naslovom smo napovedali že v prejšnji številki Javne tribune in prav je, da se še enkrat obregnemo ob primer v Adamičevi 17. V garsonjeri, ki je last stanovanjskega sklada RSNZ in je začasno oddana solidarnostnemu skladu mesta Ljub-ljana, stanuje D. DJ in njena 4 letna hčerka, ne da bi bili prijavljeni pri ustreznem organu v Mačkovi. V. D., priletna ženička, ki ji je sporna garsonjera tudi dodeljena, pa se na tem naslovu pojavi le takrat, ko je nevarnost kakršnekoli kontrole. Da se v stanovanju pojavlja še moški, to niti ni toliko pomembno, pomembno je, da je vse skupaj zakuhala hčerka V. D. M. Š., ki stanuje na Dolenjski cesti prav tako v najemniškem stanovanju. Seveda, takšno mešetarjenje s stanovanjem prinaša denarce, pri tem pa je M. Š. še v dodatno pomoč M. S. člana hišnega sveta, ki mu je resnicoljubnost pač tuja stvar!
Spomnimo se leta nazaj, ko je bil objavljen prvi razpis za dodelitev stanovanj zgrajenih iz sredstev solidarnostnega sklada. Objavljeni so bili tudi pogoji za pridobitev stanovanja. Omenimo le nekatere: nizki osebni dohodki, stalno bivališče na območju ljubljanskih občin, prosilec takšnega stanovanja ne bi smel imeti drugega stanovanja, vikenda in avtomobila tudi primernih sred-stev za zagotovitev lastne strehe nad glavo ne. Mlade družine, ki so dobile stanovanje, bi si morale v petih letih od vselitve preskr-beti s pomočjo svojih delovnih organizacij lastno stanovanje.
Pogoji zapisani na papirju so eno, resničnost pa je povsem drugačna. Bili so celo primeri ko je, denimo, tričlanska družina iz Ljubljane namerno požgala hišo svojih prednikov, da jo je lahko komisija, ki je ocenjevala upravičenost prosilcev za solidarnostna stanovanja, uvrstila na prednostno listo in stanovanje tudi dobila. V letih se je Stevilo članov družine povečalo, odrasla sin in hčerka, oba zaposlena pa še vsak s svojim avtomobilom vred so letos tudi na prednostni listi za pridobitev stanovanja iz solidarnostnega sklada! Staršem lahko pripišemo znak dokaj neurejene družine, saj so alkohol in prepiri na dnevnem redu, v poletnih mesecih in v dneh ko izbruhne prepir, eden od zakoncev prebije noč v sose-dovi sušilnici, brez dovoljenja seveda!
Čemu to pisanje, se gotovo sprašujete. Ja, prav v tem grmu tiči zajec, in podobnim primerom bomo še posvečali pozornost vse dotlej, dokler se na področju »lažne solidarnosti« ne napravi red, tudi stanovanjske solidarnosti. Bežen pogled na zadnjo objavljeno prednostno listo prosilcev stanovanj, te zaboli srce. Boli pa pred-vsem tiste, ki še verjamejo v solidarnost, nemočni pa so ob pogledu na številne avtomobile, vikende, vile, počitniške hišice na morju in v gorah, katerih lastniki so imetniki stanovanjske pra-vice, ki jim je solidarnostno stanovanje omogočilo, da bogatijo na tuj račun, medtem, ko veliko števUo mladih dmžin ne ve kako do strehe nad glavo. Pa da bi vsaj molčali. Ne? Draginja, visoke stanarine in še kaj. Ja, takšni smo pač in naša solidarnost z nami!
Jože Čurin