METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list s prilogo Jrtnar". Uradno A glasilo c, kr. kmetijske družbe vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. ..Kmetovalec1 izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred / 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Ddje c. kr. kmetijsko družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld.. na '/> strani 8 gld.. na «/4 strani 5 gld. in na »/„ strani 3 gld. Pri večih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. kr. kmetijski družbi v 5. St. 2. V Ljubljani, 31. januvarija 1891. Leto Yffl. Obseg-: Kmetovalci, odprite oči! — Opravila pri čebelnjaku meseca januvarija. — Opravila pri čebelnjaku meseca februvarija. — Nasvet, kako zakladati stroške, ki jih bode prizadeval novi zakon za povzdigo živinoreje. — Ali obsekovanje gozdu škoduje. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Inserati. Kmetovalci, odprite oči! Kmalu bo izginil sneg, in kmetovalec bode pričel iz novega svoje trudapolno delo na polji. Kakor bo sejal, tako bode tudi žel. Ako je torej dobra žetev zavisna ne le od Boga, ampak tudi od kmetovalca samega, važno in imenitno je zanj, da uže setev tako opravi, da se sme nadejati dobre žetve. Ob mnogih prilikah smo poudarjali, da je kmetovalec izgubljen, ako se zanaša na tujo pomoč, a si sam ne pomaga. Kako naj si pa pomaga ? Oj koliko je takih prilik! Kdor ne pozna nobene take prilike, prebere naj ta članek in spoznal bode vsaj eno. Odkar se je žito toliko uce-nilo, da ga ni vredno našemu kmetovalcu pridelovati za prodaj, od tedaj je ostala živinska reja edini pripomoček ki mu obeta vsaj nekaj dobička. Kdor pa redi živino, imeti mora krme. Najvažnejša krma po slovenskih deželah je poleg travniškega sena vsakakor detelja. A tudi pridelovanje važne te rastline peša pri nas, in sicer po krivdi kmetovalcev samih. Predenica se širi po slovenskih pokrajinah tako zelo, da so morali po nekaterih krajih uže opustiti deteljno setev, po drugod jim pa krati tako pridelek, da ga ne dobivajo niti polovico toliko, kolikor bi morali. Pa še nekaj. Samo Kranjska je izvažala deteljnega semena vsako leto po več nego za en milijon goldi- Podoba 2. narjev vrednosti, danes ga pa ne izvaža niti za sto tisoč ne. Pred leti so v Ljubljani s tem semenom tržili na debelo mnogi trgovci, danes trgujejo še trije. Kolika izguba da je to za deželo, zlasti za kmetovalce, to si more vsak misliti. Da se je pa kupčija z deteljnim semenom tako močno unesla, prihaja od tod, ker je kranjsko deteljno seme izgubilo zbok primešanega predeničnega semena svoje dobro ime. Kranjsko deteljno seme ki je bilo na izvrstnem glasu ne le v Avstriji, temveč tudi na Nemškem, umakniti se je moralo semenu drugih dežel, katere znajo pridelovati čisto seme. Predenica uničuje torej pridelovanje detelje za krmo in za kupčijo z deteljnim semenom, i To zaprečiti in zopet popraviti je dolžnost naših L kmetovalcev. A kako ? ™ Najprej moramo poznati svojstva predenice, katero po imenujejo nekaterih krajih tudi predenec, kužno travo, žido ali prevrženo deteljo. Latinski jo zovejo učenjaki „cuscuta tri-folii". Predenica je rastlina za-jedalka, to je rastlina, ki živi ob soku druzih rastlin. Predenica živi ob soku detelje, v katero poganja svoje korenine ter ji pije sok. V podobi 2. risana je predenica, kakor jo sploh nahajamo po deteljiščih in tudi po travnikih, podoba 3. pa kaže povečani predenični cvet. Drobni in lični cvet predenični, ki je podoben majhni beli kroglici, gotovo vsak pozna. Iz tega cveta nastane seme, ki je sicer zelo podobno deteljnemu semenu, a je znatno manjše. To seme širi se po njivi, z gnojem hodi na druge njive, ptiči ga prenašajo itd., in od tod prihaja { Podoba 3. hitro razširjevanje predenice. Ker pa naši gospodarji škodo, ki jim jo dela predenica, še le tedaj zapazijo, ko je že njiva, oziroma detelja gosto s predenico zaraščena, in jo prično zatirati, kadar je začela cvesti ali je pa uže od-evela, zato ni čudno, če vse delo opravljajo zastonj, če hočemo torej predenico uspešno zatirati, moramo jo uže v njenem začetku pričeti pokončevati, in sicer predno cvete. Imamo mnogo sredstev zoper predenico, a vsa ta sredstva služijo le tedaj, kadar je na njivi še malo predenice; če je pa njiva preveč opleveljena, je najbolje, deteljo podorati in v novič posejati. Ker pa na naša deteljišča predenico največ s semenom zasevamo, zato slovenske gospodarje opozarjamo, naj sejejo izključno tako deteljno seme, o katerem so prepričani, da ni v njem predeničnega semena. Ako je tako deteljišče, na katerem še ni zaplojena predenica, priporočamo deteljno seme tam pridelovati, vender ni gotovo, da se kaj predeničnega semena s sosednih njiv ne primeša. Edini pripomoček, da zatremo predenico, je setev čistega semena. Kdor se nadeje pomoči od deželne postave, ki ukazuje zatiranje predenice; kdor misli, da bodo kmetovalci zatrli predenico na njivi, ta se vara. Ako bodo pa vsi kmetovalci dosledno sejali tako seme, v katerem ni prav nič predeničnega semena, odkrižali se bodemo prav kmalu nadležnega in na vso moč škodljivega plevela. Dokler pa pojde po starem naprej, toliko časa ne bode predenica ne le prenehala, temveč še množila in širila se bode. Preiskava, katero je zvršila c. kr. pregledovalna postaja na Dunaji, pokazala je, da ima 1 kilogram primerno še precej čistega kranjskega deteljnega semena 1050 prede-ničnih zrn v sebi, slabša po več in sicer do 2000 zrn. Tako seme pa tudi naši kmetovalci sejejo, torej ni čuda, ako pridelajo namestu detelje predenico. Kadar pa kupijo semena v mestu, kupijo pa ravno takega. S svojimi očmi smo videli, ko je kupil ljubljanski trgovec dve vreči deteljnega semena, katero je pregledala uže imenovana postaja ter spoznala, da ima vsak kilogram nad 1000 zrn predeničnega semena. Tako seme prodajajo naši trgovci na drobno, kmetovalci ga pa kupujejo, ker mislijo, da so Bog ve kaj prihranili, ker so kupili kilogram za 5 kr. ceneje. Pa še huje se godi! K nekemu trgovcu v Ljubljani, ki kupčuje z deteljnim semenom na debelo, hodijo gospodarji kupovat pleve od deteljnega semena. Te pleve rabijo za seme. Potem pa na njivi ni druzega, nego čez in čez predenica. In zdaj pa nastane krik: Država pomagaj, dežela pomagaj, kmetijska družba pomagaj! Sam si pomagaj! Kupi si poštenega semena, če moraš tudi po 10. kr. draže plačati kilogram, in imel bodeš njivo brez predenice, in ker je tako seme tudi bolj kalivo in rastno, potreboval ga bodeš tudi manj. Dobro in zanesljivo seme je pa le tisto, ki je pregledano in za dobro spoznano od c. kr. pregledovalne postaje na Dunaji. Kje pa je dobiti takega semena? Na Kranjskem ga ne prodaja nihče na drobno, in drugje na Slovenskem tudi ne vem, kdo. Ker je kranjska kmetijska družba dolžna v takih slučajih pomagati in posredovati, zato je ukrenila naročiti na Dunaji pregledanega semena in ga oddajati kmetovalcem kolikor mogoče ceno. Pravega francoskega semena lucerne ali nemške detel|e kilogram bode ude c. kr. kmetijske družbe stal 75 kr., najboljšega semena rdeče ali štajerske detelje kilogram 64 kr. Zavoja ali vreče ni posebe plačati. Družba bode pošiljala seme po povzetji ali ga pa oddajala proti goto- vemu plačilu v pisarni svoji. Družba bode priskrbovala tega semena od letos nadalje samo udom. Ker bode družba naročila le toliko semena, kolikor ga bodo gospodarji naročili pri njej, naj oglasi vsak, ki tega semena želi, uže sedaj, koliko ga rabi, in naj pošlje ob enem polovico zneska za aro. Naslov je: C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani. Opravila pri čebelnjaku meseca januvarija. Sem ter tja se nahaja zelo razširjena misel, da čebele spe zimske mesece; misel ta je napačna. Čebele ne spe, zato tudi potrebujejo hrane vsak dan. Rade pa imajo popoln mir, vsak nepokoj jim je škodljiv ter jih zapelja obilnejše hrane užiti, nego je potrebujejo. Ker ne morejo iz panja, prisiljene so v njem se osnažiti; s tem pa ga seveda onesnažijo, in zaradi tega se jih poloti neka driska ali griža, katera je čebelam silno silno škodljiva, tako rekoč kužno strupena ter pokonča brez števila panjev. Ta nezgoda se zabrani, če se podolgate dra-tene pletenice denejo pred izletne žrelca, da se čebelice ob toplih solnčnih dnevih ven in noter letaje sna-žijo, kar jim je ljubo, ker čebela je zelo snagoljubna živalca, ter se v panji ne osnaži, ako ni popolnoma prisiljena. Ena taka pletenica zadostuje več panjem, ker ni treba, da bi se dajala vsem čebelam en dan ampak en dan tem, drugi dan drugim. — Paziti je tudi treba, da do čebeljnega stanja miši, brglezi ali siničiče ne morejo, in če dohajajo, treba jih je, kakor se da, poloviti ali odpoditi. Koliko škode miši čebelam storijo, ker vsak panj pokončajo, v katerega pridejo, ve vsak čebelar; ptiči pa kljujejo na skončnico ter čebele izvabijo, da jih požro. — Tega meseca kakor tudi svečana in sušca treba narejati nove panje in stare popravljati, ker malega in velikega travna ima kmetovalec drugih opravil dovolj, mu torej posebno dobro služi, če ima v čebelnjaku vse pripravljeno, kar je treba v roke vzeti. Opravila pri čebelnjaka meseca februvarija. Čebele nastavljajo zalego dostikrat že proti koncu tega meseca; tedaj je čebelarju treba skrbeti, da imajo dovolj vode. Potrebno je, sneg odmetati izpred čebelnjaka, ali vsaj prostor s slamo pokriti, da čebele v snegu ne ostajajo in ne zmrznejo. Kdor še ni sicer prepričan, naj zdaj pogleda, ali imajo še zadosti medu ali ne; pa pregleda naj naglo, da se zalega ne premrazi. Ko bi čebelam živeža primankovalo, naj se jim poklada med v satovji ali v nalašč za to napravljenih posodicah. Kdor nima medu, lahko jim polaga kristaliziranega sladkorja. ' Ako so čebele panj ponesnažile, bodisi od znotraj ali od zunaj, treba jih je ob toplih dnevih poškropiti z mlačnim raztopljenim medom (% medu in '/., vode), da se iz panja privabijo in se tako osnažijo. Če se jim vsa nesnaga pusti in ne da prilika, da se zunaj osnažijo, poloti se jih lahko griža, katera večkrat mnogo panjev uniči ter je nevarna za ves stan. Ob hudem mrazu naj se odvračajo solnčni žarki kolikor mogoče, zlasti od takih panjev, kateri imajo le eno steno morebiti celo iz prav tankega lesa. Kdor prezimuje panje po kletih, ali sicer temnih krajih, naj jih postavi ob toplih spomladnih dnevih na zrak, da se z izletom osnažijo. Kmalu popoldne naj jih dene spet v navadne prostore. Nasvet, kako zakladati stroške, ki jih bode prizadeval novi zakon za povzdigo živinoreje. Novi zakon za povzdigo živinarstva bode prizadeval nekaj stroškov, katere morajo zakladati živinorejci dotič-nega okraja. Ti stroški so zlasti za licencevalno komisijo in pa za one bike, katere bodo morale občine same imeti, ako v vasi, oziroma v občini ne bode dovolj zasebnih bikov. Sroški ne bodo veliki, a plačevati jih bodo morali le živinorejci, ker to ne gre, da bi plačevali tudi ljudje, ki nimajo niti repa v hiši. Naipravičnejša razdelitev teh stroškov bode po številu krav in brejih telic, katere ima vsak posamezen živinorejec. A županstva bodo vender imela z iztirjavanjem mnogo sitnob, tako se bode na pr. posestnik, ki ima zasebnega bika, branil plačevati kaj stroškov za občinskega bika, ako bode v občini toliko krav, da bodeta potrebna dva bika in da bode enega občina sama imela. Mnogo manj sitnob bode, ako se bodo ti stroški pokrivali, ne da bi jih treba bilo vsako leto deliti na vse živinorejce. A kako to narediti? Županstva naj pobirajo primerno pristojbino za živinske liste (pose), katere izdajajo. Živinske liste rabijo, le živinorejci, torej bode pristojbina le njim v korist. Županstva so sedaj zavezana liste brezplačno izdajati, ako pa zahtevajo kako pristojbino za se, je to krivično, in če jo tirjajo za celo občino, je tudi krivično, ker hodi na dobro tudi neživino-rejcem. Občinski sveti naj torej ukrenejo pristojbino za živinske liste, dohodke pa odmenijo za stroške, katere bode prizadeval novi zakon za živinorejo. Ali obsekovanje gozdu škoduje. Vsak gozdar, ki le kolikaj malo razume gozdarstvo obsoja in zameta obsekovanje drevja kot napačno in škodljivo. Ta edina sodba vseh zvedencev je veljavna. Poslušajte pa njih razloge. Obsekuvati drevo se pravi, silovito segati v njegovo naravo. Nobeno silovito kvarjenje narave pa ne ostane brez maščevanja, in človek, ki silovito lomasti po gozdu, mora plačati tudi globo. Vedite torej, da drevesa dobivajo svoj živež po koreninah iz zemlje in po listji ali igličevji iz zraka. Iz zemlje sprejemajo to, kar ima pepel v sebi, z eno besedo: pepel; — iz zraka jim pa prihaja vse, kar pri sežiganji zopet v zrak beži, namreč ves oglenec. Ker je pepela le prav malo odstotkov, pri jelovji še tri odstotke ne, lahko je prevideti, kako silno veliko živeža prejemlje drevje za svojo rast iz zraka. Ako takemu drevesu odsekaš velik del vej, vzameš mu tako rekoč ravno toliko ust, skozi katera svoj živež vase srka; drevo torej tako obsodiš na post. Zares je tako drevo močno zadrževano v rasti, ne le v dolgost, ampak še prav posebno v debelost. To pa dotlej, da poženejo in se razrastejo nove veje. To prav natanko vidiš, ako opazuješ letnice obsekanih dreves. Te letnice (tisti krožčeki na okrog, za kolikor drevo v enem letu odebeli) so več let po obsekanji veliko ožje, tanjše. Ako veje obsekuješ prav blizu ali tik debla in ne pustiš nekoliko živih vej z vzrastki, posuše se grče, ločijo od živega deblovega lesa, in kedar se taki hlodi v deske žagajo, takrat tiste grče izpadejo, odlete, in škoda je zopet očitna. Pa tudi če še ostanejo, vender se vidi, da so ločene in velikokrat se šele pozneje ločijo iz podov ali kjer take deske rabijo. Ko bi veje ne bile odsekane, bilo bi vse skupaj živ les in torej zdaj cele, lepe deske. Ravno zarad stelje pa, kolikor je nam znano, obsekujejo zlasti po Gorenjskem cele goščave smrečja vse zredoma, ter smreki le en sam čop vej pri vrhu puste, vse drugo večidel do kož oklestijo. (Mogoče je tudi to vzrok, da smrekova goščava večkrat jame sušiti, ker pride neka bolezen v smrekov gozd in v enem ali dveh letih je vsa smrekova goščava usehla — škoda je silno velika, ker težko ali vsaj kesno se zopet zaredi smrekov gozd.) Ako veje odsekuješ prav pri deblu, naredi se smola, kakor pravijo, to je, smola se začne obiloma iz drevesa cediti. Se veliko veči pa je ta odtok smole, ako kak plazar s krampeži po drevesu pleza in lub odere; narede se dolge riže, po katerih smola navzdol po deblu lije; ker stopinja za stopinjo se naredi rana v lub in v belino. Najprvo teče smola, in če je rana v drevo veča, da se zarasti ne more, začne se od tiste strani deblo sušiti, trohneti in gniti. Veš pa, da, kolikor smole odteče, toliko živeža je drevesu ugrabljenega, in drevo je v rasti zadrževano. Znano je, kako radi se pastirji in celo odrasli nespametniki s tem igrajo, da zareze delajo v drevesa, še zlasti v smreke, ker jih veseli, da teče po njih smola, katero včasi tudi obirajo in prodajajo. Cele plati vidiš dostikrat na najlepših smrekah, hojah, bukvah itd. izsekane in veliko lepih hlodov gre tako v nič. Zares se ne more nikoli dosti zabičiti, kako je to škodljivo. Z obsekovanjem torej drevesa ne obsodiš samo na post, temuč mu tudi puščaš in ga mučiš. Ako že nočeš ali ne moreš drugače, da drevo obsekaš, pusti mu vsaj za čevelj dolge konce ali štore z živimi vejicami ter pokaži vender mrvico prizanašljivosti in gospodarnosti. Ako drevje do dveh tretjin visočine ali celo še više obsekaš, zgubi se v logu senčnost, vsled tega pa na tleh dobi moč grmičevje in dračje tar razna šara, in to je zopet drevju v škodo. Obsekanih dreves se tudi poprej črv (kukec) loti in jih konča. Sklenem naj torej z naukom: S sekiro ne v gozd, razen če je treba gozd trebiti ali drevje pose-kovati, in nobeno kleščevje za steljo naj se ne jemlje iz njega razen pri trebljenji in posekovanji. Razne reči. — Kako preskusiti mleko. Kdor se hoče prepričati, je li mleko z vodo zmešano, ali ue, kane naj jedno kapljico na noht svojega palca. Ako kapljica ne razpa le, je mleko čisto; če pa razpade, zmešano je z vodo. Ali pa se vtakne igla v mleko. Ce mleko na njej obvisi, skvarjeno je z vodo, ako ga nič ne obvisi, je čisto — Koliko vpliva snaženje govedi na nje molznost, pokazala je nedavno ta le izkušnja : Kravo, ki je bila vajena vsakdanjega dvakratnega snaženja s česalom, niso skozi 14 dni nič več snažili. V tem času je krava 11 litrov mleka manj molzla nego poprej v enolikem času, dasi je vse drugo pri starem ostalo. — Kako ravnati z zmrzlimi trtami. Zmrzle mladike naj se takoj pod prvim očesom odrežejo. Ob svojem času postanejo sočno, in kakšenkrat pokaže se na njih zarod, na vsak način pa narede take trte dobrega lesa za prihodnje leto. Neki trtni posestnik je izjavil o tem ravnanji naslednje: „Jaz sem prejšnje leto ta svet poslušal ter obrezal trte takoj drugi dan po onej nesrečni noči, v kateri so zmrznile. Deset dni po dovršenem tem delu sem videl, da so iz venca poganjali čepi, po edeu, dva in celo po trije. Ti čepi so skoraj vsi imeli grozde. Pri tem sem pa udobil pri trtah lepega, zdravega lesa, ki je v naslednjem letu obilo pognal. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 16. Z ozirom na odgovor na 9. vprašanje v zadnjem listu vprašam: Na kakšen način je dajati po zimi čebelam vode? (J. W. v H. na Gorenjskem.) Odgovor -, čebelam se daje po zimi pijače lahko na več načinov, in sicer: Z vodo napojena goba se vtakne med sa-tovje in, če je vreme ugodno, tudi v žrelca; prazen sat se napolni z vodo; stekleničica, napolnjena z vodo in dobro zama-šena z gobo, obesi se poveznena v panj in iz nje potem počasi kaplje voda. Vprašanje 17. Imam prav dobro, 7 let staro kravo, katera med molzenjem silno brca. To razvado ima pa šele kaki dve leti, poprej je bila prav pohlevna. Ali je kaka pomoč zoper to razvado? (J. S. v Ch. na Bavarskem.) Odgovor: Kravi se zabrani brcanje med molžo s tem le jako priprostim sredstvom: Pred molžo se ji dvigne in v kolenu vpogne ena sprednja noga, ter čez koleno potem tako natakne kak obroč (tudi jermen ali vrv), da ne more noge raztegniti. Navadno imajo lesen in s cunjo povit obroč, ki je tako velik, da ravno gre čez koleno. Vsled tega stoji potem krava le na treh nogah in ni v stanu, z drugo zadnjo nogo brcati. Ako se to sredstvo nekaj tednov rabi, opusti krava svojo razvado. Da je pa krava pričela šele pozneje brcati, prihaja od tod. ker je bila kedaj na vimenu bolna in jo je molženje bolelo, ali je pa oseba, ki je molzla, ž njo grdo ravnala. Pravijo, da krava tudi opusti brcanje, ako se ji dene med molžo na križ kaka mokra ruta. Skusite, saj to nič ne stane, morda pomaga. Vprašanje 18. V prvi številki „Kmetovalčevi" pišete, da bodo za Dolenjsko in Notranjsko le jednobarveni biki li-cencevani. Ali je potem za te kraje švicko pleme izključeno? (J. V. v Str. na Notranjskem.) Odgovor: Švicko pleme je jednobarveno, zatorej primerno za Dolenjsko in Notranjsko. Kmetijska družba se bode najbolj ozirala na Graupiindenski rod, ki je svetlosiva vrsta od švicke govedi. Ta barva zlasti prija laškim kupcem in je enaka barvi muricedolske vrste, katere se sedaj največ nahaja po Dolenjskem in Notranjskem. Vprašanje 19. Uže v preteklem letu so bila vprašanja zaradi priprave za kuhanje žganja. Dobro bi bilo razjasniti, iz katere kovine se dado narediti najlaže, najboljše in najcenejše cevi za prekapanje. Bakrene je težavno narediti, svinčene res lahko vsak sam zavije, a utegnejo biti zdravju škodljive, ker destilovana voda vzame svinčeni okis na se. Rad bi tudi vedel, kako se dado čistiti zavite cevi, ker tudi pri nas v Dalmaciji narejamo izvrstno žganje, a za vsakim kotlom dobro osnažimo cevi, kar je zelo potrebno. (A. B. v D. Dalmaciji.) Odgovor: Najboljše cevi za hladilnik so bakrene, seveda tudi najdraže. Zaviti jih pa i tako more le kotlar. Tudi svinčene cevi, ki se od znotraj pocinjene, so dobre, razen tega pa tudi zelo po ceni in jih res lahko sami zavijete. Pa tudi nepocinjene svinčene cevi se dado porabiti, ker nevarnost, da bi se delal med prekapanjam škodljivi svinčeni hidrat (ne okis), je majhena. Ako pa cevi, predno jih rabite, napolnite z raztopino od žveplenokislega natrona, naredi se po ceveh skorja od svinčenega sulfata, ki je neraztopljiva. Zavite cevi se dado čistiti, ako se skozi nje toliko časa voda pretaka, da je vsa nesnaga odpravljena. Ako treba, vlije se tudi vroče vode v cevi ter nekaj časa v njih pusti. Vprašanje 20. Tod je v navadi le cinasta, po 10 litrov držeča posoda, kadar pretakajo in merijo vino. Obrabi se pa hitro, in tudi jo je zelo težko imeti čisto. Katera kovina je v ta namen najboljša? (A. B. v D.) Odgovor: Odgovoriti moramo, da baker. Izvrstno bi pa tudi služila posoda od železne pločevine in dobro emajlovana, kakeršno danes izvrstno izdc-lujejo. Seveda take oblike posod, kakerine jih vi rabite, nimajo nikoder v zalogi, morali bi jih posebe naročiti. Mi pa menimo, da je za vaše namene najboljša posoda od hrastovega lesa. kakeršno rabijo po Goriškem, v Vipavski dolini, na Krasu itd. Taka posoda se da dobri čistiti in prav oskrbovana trpi mnogo desetletij. Vprašanje 21. Iz Italije prinašajo k nam neizrečeno velike nadzeuieljske kolorabe, ki tehtajo tudi po več ko eno kilo ena. Ali bi se dale tudi na Primorskem vzrejati take kolorabe? (A. B. v D.) Odgovor: Vzgoja takih velikih kolorab je zavisna od prave vrste in ravnave. Ako doboste semena dotičnih kolorab in njih sadike vsadite na dobro sprsteninsko zemljo, ki ima staro gnojno moč v sebi, ter potem zemljo pridno rahljate, ne hranite vode ter jej dodevate še kaj gnojila: prepričani smete biti, da tudi v Primorji vzgojite take kolorabe. Vprašanje 22. Pri katerem sodarji bi lahko naročil vinske posode od dobre hrastovine? (A. B. v D.) Odgovor ■ Sedaj nam ni znan naslov nobenega takega so-darja, pač pa upamo, da se bode vsled Vašega vprašanja kedo pri nas zglasil, in radovoljno Vam potem prijavimo njegov naslov. Vprašanje 23. Imam mnogo posušenih sinokev (fig), v katere so se pa po nekoliko zaredili črvi, in bojim se, da mi vsega blaga ne pokončajo. Kaj naj naredim, da črve uničim in da bodo smokve vender užitne? (A. Br. v D.) Odgovor: Da so se črvi zaredili, prihaja od tod, ker ste imeli sušilo premalo zračno shranjeno. Ne vemo Vam ničesar drugega svetovati, nego posušene smokve v krušni peči presušiti. Kadar pečete kruh, pustite peč, kadar je kruh iz nje pobran, da se shladi toliko, da bode imela še kakih 50 do 60°C toplote. V tej toploti pustite toliko časa smokve, da se peč popolnoma shladi, potem jih pa še na zraku pustite nekaj časa. Menimo, da v tej toploti mora vsa golazen poginiti in da na solnci sušene smokve ne bodo dobile vsled sušenja v peči slabega okusa, ker se ob tej toploti ne bode v smokvah razkrojilo nič sladkorja. Vprašanje 24. Imam blizu hektoliter starega gostega olja, ki ni več užitno. Bi li mogel narediti iz njega milo za domačo rabo in kako? (A, B. v D.) Odgovor: Gotovo se da iz olja narediti milo, a reč je tako težavna, da nam je na tem mestu ni mogoče toliko obširno popisati, da bi Vam kaj hasnilo. Izdelovanje mila je poseben obrt, in če bi bili tudi v stanu svoje olje v milo podelati, stalo bi Vas to delo več, nego bi bilo dobljeno milo vredno. Vprašanje 25. Ali je dobiti pri kmetijski družbi nosnih obročkov za bike, in če ne, kje se dobe? (J. Kr. na B. na Koroškem.) Odgovor: Ker smo dobili zaradi te reči mnogo vprašanj, odgovarjamo Vam tukaj, da bode kmetijska družba priskrbela takih obročkov ter jih bode mogla ceneje dajati, nego koli kje drugod. V prihodnjem listu bodemo objavili, pod kakimi pogoji jih bode družba oddajala. Vprašanje 26. Imam dve leti starega bika, kateri menim da bode dober spoznan za pleme. Rad bi mu vtaknil obroček v nos. Ker pa ne vem, kakšen mora biti obroček in kako se mu vtakne, zato prosim pojasnila. (J. Z. v Vinici pri Šmarjeti na Dolenjskem.) Odgovor: Obroček mora biti nalašč za to narejen, zato Vas opozarjamo na gorenji odgovor. Ti obročki so tako narejeni, da se na dva dela dele in so jim konci ostri. Tako odprt obroček se potisne skozi hripelj, ki loči nosnici, in sicer pod nosovim hrustancem. Obroček se potem zapre, z vijakom pritrdi in potem vijak odlomi. To vse je hitreje narejeno, nego povedano. V prihodnji številki „Kmetovalčevi" bodemo to delo natančno popisali in tudi podobe priobčili. Vprašanje 27. Moj vol mi je zbolel v pričetku meseca grudna, in tri dni ni šlo blato od njega. Dajali smo mu domačih zdravil, a nič ni pomagalo, napet je bil, da bi kar počil, in neprenehoma je stokal. Poklical sem c. kr. živinozdravnika, ki je z lekarniškimi zdravili toliko pomagal, da gre sedaj blato od njega, če tudi zelo trdo, in da je pričel prebavljati. Živino-zdravnik pravi, da se ni bati, da bi ne ozdravel. S katerim domačim zdravilom bi se dalo hitreje pomagati? (J. Kr. v D. v.) Odgovor: Vol je bil zapečen. Svetujemo Vam, da se popolnoma zanesete na živinozdravnika. Vzroki tej bolezni so slaba in pokvarjena, zlasti zmrzla krma, preobilo krmljenje s slamo in senom, t. j. sploh s suho krmo, in prepičlo napajanje. Bolezen tudi nastane, če živina požre kaj neprebavnega, n pr. usnje, lase, dlako itd., ali če po vsakem krmljenji nima dovolj časa prežvekovati. Domači zdravili sta grenka sol in lanena moka; to oboje se daje živini na mlačni vodi. Kadar ne gre od živine blato, izvrstna je pomoč klistiranje t. j. brizganje milnice (žajfnice) v ritnik. Kako je ravnati, popisano je na 73. strani knjige „Domači živinozdravnik", katero je letos izdala družba sv. Mohora. V tej knjigi na straneh 61., 62. in 63. je tudi popisana bolezen, katero je imel Vaš vol. Ker smo prepričani, da imate to knjigo v hiši, zato jo Vam prav zelo priporočamo brati. Vprašanje 28. Moj. konj kašlja uže teden dni, in sicer vedno bolj. Da bi se ta bolezen ne ukoreninila, prosim sveta, kako ravnati. (A. 0. v K. na Štajarskem.) Odgovor: Kašelj je vedno nasledek kake druge bolezni, včasih prav zelo nevarne. Če je konj količkaj sumen, priporočamo Vam vprašati živinozdravnika. Ob sedanjem hudem mrazu pa konj najbrže kašlja od prehlajenja, t. j. dobil je nahod. Ob nahodu je kašelj od začetka suh, potem postane moker, in žival meče, kadar kašlja, sluz iz nosnic. Takega konja zdravite tako le: Postavite ga v gorek hlev in odenite, ves život mu poškropite s terpentinovim oljem, kateremu ste primešali polovico vode, in ga potem tako dolgo s slamo drgnite, da se posuši. Krma naj bode lahka in voda ne premrzla. Notranji domači zdravili sta grenka sol in štupa od brinovih jagod. Vprašanje 29. V moji hiši je po zimi po sobah močno moker zid, nabira se srež, in kadar je jug, kar teče po zidu. Ali je mogoče, to vlago odstraniti ? Eno sobo sem od znotraj celo s cementom ometal, pa ne pomaga dosti. Svetujejo mi od zunaj ometati s cementom, pa se bojim, da tudi ne bode nič hasnilo. Zelo mi ustrežete, ako mi kaj svetujete, da vsaj nekoliko mokroto spravim iz hiše. (J. v S.) Odgovor: Vlage po Vaših sobah je lahko dvoje krivo, ali je bila malta delana s slabo vodo, ki je imela v sebi veliko solitrovo-kislih soli in klorovih spojin, ali je pa svet okoli podzidja Vaše hiše moker. V prvem slučaji se narede iz apna, klora in solitrove soli spojine, ki vodo iz zraka vlečejo, v drugem slučaji pa zid nepretrgano sesa iz pod zemlje mokroto. Ker je hiša už: narejena, je radikalna pomoč težavna. če je podzemeljska voda vzrok, da se prav dobro pomagati z dreniranjem. t. j. napravijo se podzemeljski jarki, podzidje pa oineče s cementom in obloži s strešno lepnico /Theerdachpappe). To delo Vam izkušen zidarski mojster najbolje opravi. Ako je malta vzrok, potem seveda je pa težko. V takem slučaji priporočajo to le: Zid se okruši do opeke, oziroma do kamenja, in sicer v najtoplejšem letnem času, kadar je zid kolikor mogoče suh. Okrušeni zid se od novega dobro -omeče, na novi omet pritrdi strešna lepnica, lepnica še enkrat s katranom premaže, in tam, koder se stikajo posamezne pole, zamažejo se dobro s katranom. Ob ta zid se potem prizida še •en droben zid od opeke, in sicer tako, da se opeka postavlja po robu. Take sobe naj se tudi potem vedno pridno zračijo. Vprašanje 30. Imam klet, nad katero je soba, ki je pa ne rabim, ker je zelo nizka. Strop med sobo in kletjo je pribit na bruna iz dvojnih desek. Ker je pa soba po zimi zelo mrzla in se porabi za kurjavo preveč kuriva, sodim, da je mrazu vzrok tanki strop. Prosim mi svetovati, ali naj dam strop ometati, ali klet zasuti, ali pa spodaj pod bruna v kleti pribiti doske, vmes pa dejati pepela ali oglja in strop v kleti ometati. Omenjam, da je soba v kotih mokra in da je kleti več nego polovico nad zemljo. (B. Š. v Kr.) Odgovor: Vlažna stanovanja so vedno mrzla, in je morda tudi pri Vas vlaga bolj kriva mrazu, nego klet od spodaj, katero loči tanek strop od sobe. Priporočamo Vam zato brati gorenji odgovor. Ako tudi klet zaspite, mislimo, da ne bode dosti pomagalo, razen tega zgubite v hiši prostor, ki Vam utegne kedaj dobro služiti. Priporočamo Vam odstraniti vlago, potem pa strop v kleti z deskami obiti ter ometati, prazni prostor nad deskami pa poprej s kašno suho rečjo, ki ne pije vlage, zamašiti. Vprašanje 31. Imam zemljišče z globoko zemljo in proti vzhodu viseče lege. Na to zemljišče menim saditi jablane in hruške nastopnih vrst: Zlato vimsko panneno, veliko ka-selsko rejneto, Blenheimovo rejneto in rdečega štetinca. Izmed hrušek pa tepke in veliko mačjo glavo. Obnebje je pri nas sadjarstvu ugodno. Ali bi te vrste na takem zemljišči ugajale? (T. Z. v Sv. G.) Odgovor: Gotovo bodo te vrste ugajale, ker zlasti prve tri vrste jabolk povsod dobro rode. Za rdečega štetinca bode pa svet tudi dober, ker to drevo hoče globoke zemlje. Enako je s hruškami. Vprašanje 32. Na kakšno zemljo in kakšno strnišče je sejati ruski lan in kedaj ga je čas sejati? (T. Z. v Sv. G.) Odgovor: Kar se tiče zemlje, časa i. t. d. je z ruskim lanom enako, kakor z domačim, ravno takrat se seje in tisto strnišče mu prija kakor domačemu. Lanu prija najbolj ravno preorano deteljišče, sejejo ga pa tudi na okopavine, katerim je bilo dobro pognojeno. Zgodnji lan je Čas sejati od konca meseca marcija do sredi meseca aprila, od meseca maja do sredi junija pa pozni lan. Gospodarske novice. * t R- Zhuber pl. Okrog, C. kr. nadsodiški svetnik v pokoji ter ud c. kr. kmetijske družbe kranjske od meseca novembra 1850 1.. torej nad štirideset let, umrl je 17. t. m. v Ljubljani. Blag mu spomin! * Vaclav Charousek, strokovnjak v izdelovanji sadnega mošta in sira, službujoč v c. kr. kmetijskem ministerstvu na Dunaji, bode prihodnjo pomlad od tega ministerstva na Kranjsko odposlan, da bode dal nasvete, kako urediti notranjo opravo uzorne moštarnice, katero je lansko leto dozidala družbena podružnica v Bledu. Ob tej priliki si bode ogledal imenovani gospod tudi kranjske sirarske zadruge. * Sirarstva se učit je poslala c. kr. kmetijska družba kranjska gorenjskega mladeniča v Smihel na Tirolsko, kjer je ravnokar osemtedenski sirarski tečaj. * Blejska družbena podružnica je priredila v nedeljo 11. januvarija t. 1. tombolo v korist podružnici ter je imela čez 90 gold. čistega dobička. * Ob licencevanji žrebcev, ki se je vršilo ta mesec po Kranjskem, dobili so nastopni gospodarji pravico spuščati svoje zasebne žrebce: J. Ropert v Bohinjski Beli, Lovrenc Volk v črnivci (za 2 žrebca), .T. Skok v Mengiši, J. Gradišnik v Trzinu in Fr. Keržič v Vodicah. * Konjarski odsek C. kr. kmetijske družbe kranjske je imel 20. t. m. svojo sejo, pri kateri so bili navzoči: predsednik gospod Fran Povše, podpredsednik gospod Jos. Fr. Seunig in odborniki gg. Gams, Hanslik, Lenarčič in Pire. Gosp. predsednik pozdravi novo v odsekov edbor stopivšega gosp. Gamsa ter otvori posvetovanje. Odsek je sledeče ukrenil: Za pokrajino težkih konj se zaprosi za 1. 1891. le ena premijska postaja. — Za konjsko dirkanje v 1. 1891. se c. kr. kmetijsko mini-sterstvo poprosi 200 gold. za darila ter 1000 gld. za napravo stalnega dirkališča in žrebišča v Sent Jarneji. — Ukrene se zahtevati enega težkega žrebca za ljubljansko okolico. — Dosedanji načrt o reji konj se tako premeni, da se počasi poveča pokrajina za rejo težkih konj. — Prosi se, da minister-stvo ukaže nakupiti na Kranjskem ob premovanji konj nekaj žrebet za pleme. — Žrebec, ki bode kupljen to zimo za Bohinjsko Bistrico, naj bode rjave barve ter najmanj 170 centimetrov visok. — Določi se remuneracija uradniku, ki opravlja odsekove pisarije. * Prijatelje ribarstva opozarjamo na vabilo k pristopu k samostojnemu ribarskemu odseku c. kr. kmetijske družbe kranjske, ki je prijavljen med uradnimi vestmi današnje številke. * Konjerejce opozarjamo na vabilo k pristopu h konje-rejskemu odseku, ki je prijavljeno med uradnimi vestmi današnje številke. * Eavnokar snujejo novo podružnico za Hrenovško faro na Notranjskem. * Prvi slovenski ilustrovani semenski katalog je ravnokar izdal gospod Jos. Lenarčič na Vrhniki, ki je ustanovil trgovino s semenom. Ker so cene najmanj toliko nizke, kakor pii drugih semenskih trgovcih, v obče pa še niže, obračajo naj se naši gospodarji le do gosp. Lenarčiča, ki jim bode bolše postregel, nego vsak tujec. Na prodaj ima kmetijska, zelenjadna in cvetlična semena ter od gozdnega in sadnega drevja. V zelo ličnem katalogu so podobe rastlin, pri oddelku zelenjadnega semena pa tudi navodila, kako dotične rastline pridelovati. Katalog razpošilja g. Lenarčič brezplačno. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. R a z g-1 a s zarad oddaje družbenega drevja pomladi 1. 1891. Na podstavi sklepa družbenega občnega zbora z dne 2G. oktobra javi podpisani odbor nastopne naredbe glede oddaje druž-bonega drevja pomladi 1. 1891, ter izjavlja, da se bode strogo in brez izjem držal teli naredeb. 1.) Zaradi vzdrža vanja reda v družbenih računih, zlasti kolikor so v zvezi s pobiranjem letnine, dalje zaradi zlajšave dela pisarniškemu osobju, ki jo itak preobloženo, oddajalo se bode drevje iz družbene drevesnice le pomladi. 2.) Vsaka podružnica mora naznaniti najkasneje do 15. ja-nuvarija vsakega leta, ali zahteva za svoje ude brezplačno sadnega drevja ali ne. 3 ) Podružnica, katera zahteva drevja brezplačno, mora celo letnino dotičncga uda, ki prejme to drevje, oddati glavnemu odboru. 4.) Vsak ud mora dobiti od družbe, seveda ako zahteva, štiri drevesa, in sicer brezplačno, ako podružnica tako ukrene, drugače proti plačilu 25 ki', za vsako drevo. •5.) Do 15. februvarija vzprejema odbor zglasitve za ono drevje, katero je dolžan dati. G.) Ker pa j<\ očitno, da bode preostajalo drovja, vzprejema odbor od 151 februvarija do 1. marcija od udov naročila na drevje nad gori določeno število, in sicer po 25 kr. eno. Po razmerji zaloge in naročil odkazalo se bode vsakemu naročniku razmerno šte vilo dreves. O številu prisojenega drevja bode odbor precej po 1. marciji poročal naročniku, da si ve o pravem času, če treba, drugod naročiti drevja. 7.) Od 1. marcija dalje sme odbor zvrševati vsa naročila, ako je še kaj zaloge, in sicer v redu, kakor naročila dojdejo. Cena 1 drevesu za neude je 40 kr. 8.) Navedene cene veljajo za drevje brez zavoja in brez voznine. Dovažanje na kolodvor oskrbuje odbor Za drevje, katero mora odbor dati, to je udu po 4 drevesa, ni računiti zavoja, za drevje nad to število, ako odbor zavoj priskrbi, pa je plačati za to delo po 3 kr. od drevesa. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske y Ljubljani. Ivan Mlirnik 1. r., predsednik. Gustav Pire 1. r., tajnik. Seme ruskega lanu. C. kr. kmetijska družba kranjska bode tudi letos naročila semena pravega ruskega lanu iz Rige na Ruskem. Kdor hoče dobiti kaj tega semena, naj se kmalu zglasi ustno ali pismeno v pisarni c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani, v Salendrovih ulicah št. 3. Naročnik mora nekaj za aro priložiti, da ob svojem času gotovo pride po naročeno seme. Stari mernik semena bode stal okoli 3 gld. 50 kr. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Za povzdigo ribarstva na Kranjskem. Vrednost umnega gospodarstva v ribarstvu je v obče še mala poznana pri nas,, razvita je ta stroka le še deloma pri nekaterih vodah, zato dohodki iz ribarstva na Kranjskem nikakor niso toliki, kolikeršni bi vsled dobrih svojstev naših voda lahko bili. Račja kuga je uničila najbolj rodovitne vode, druge so deloma preveč izpraznjene, in nadomeščanje polovljenih živali ima mnogo ovir, med katere je vštevati tudi dosedanje ribarske razmere. Račja kuga je ponehala, največe zapreke ugodnega in pametnega gospodarstva pa ima odstraniti ribarski zakon z dne 18. avgusta 1888. 1. z uredbo ribarsko-gospodarskih razmer in z določbo, da zastopajo vse ribarske težnje upravičenci sami, kateri se imajo združiti v eden ali več okrajnih odborov. Ustanovitve okrajnih odborov ni še tako hitro pričakovati; ' za ta prehodni čas, dokler se ti odbori ne ustanove, bode c. kr. kmetijska družba prevzela njih posel in tudi potem ga bode opravljala, ako bodo upravičenci želeli. Da bo mogoče družbi to svojo nalogo rešiti v korist ribarstvu cele kranjske dežele, potrebuje pomoči izkušenih mož in zve-dencev kranjskih, in zato je v svojem občnem zboru ukrenila osnovati poseben samostojen odsek za ribarstvo. Ta ukrep prične s tem zvrševati, da vabi pristopiti v odsek vso ribarske upravičence in sploh može, kateri se zanimajo za razvoj ribarstva na Kranjskem. Ud ribarskega odseka lahko postane vsakdo, ki se pri družbi v ta namen zglasi, a biti pa mora nje član. Kakor hitro se bode zglasilo dovolj članov, povabljeni bodo na osnovni občni zbor, da se posvetujejo o pravilih ter da izvolijo svoj odbor. Dotle pa vodi začasno ves posel tega odseka družbeni odbornik gospod profesor Ivan Franke v Ljubljani. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, 31. januvarija 1891. J. Murnik s. r., predsednik. Gustav Pire s. r., tajnik. Vabilo k pristopu. Konjereja postaja na Kranjskem čim dalje bolj važna. Gospodarji naši to vedno bolj spoznavajo in se z večim veseljem po-prijemljejo te stroke. Da se konjereja še bolje pospeši, ustanovil se je pri kmetijski družbi kranjski vže pred več leti poseben samostojen konjarski odsek, ki se bavi le s pospeševanjem nje. Opravila tega odseka so se pa v zadnjem času dokaj pomnožila, in kazalo ga je zatorej preustrojiti. Dne 29. decembra lanskega leta je imel odsek svoj občni zbor, na katerem je ukrenil nova pravila, ki med drugim določujejo, da mora vsak odsekov član plačati na leto 50 kr. članarine. Ves ta dohodek od članov se bode porabljal izključno le za pospeševanje naše konjereje. Določeni članarini pa ni toliko namen, da se ž njo dohodki pomnože, ampak da se s tem vsako leto od novega določi, kedo ostane še član odsekov. Podpisani odsek vabi torej častite člane kmetijske družbe, kateri se zanimajo za konjerejo, da izvolijo pristopiti h konjarskemu odseku ter s tem pospešavati našo konjerejo. Zglasitve za pristop in članarino je pošiljati v pisarno e. kr. kmetijske družbe kranjske t Ljubljano, Salendrove ulice št. S. Samostojni konjarski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske. Fran Povše s. r., predsednik. fcar INSERATE im sprejema rKmetovalec" po ceni, zaznamovani na prvi strani. V .Kmetovalcu" priobčeni inserati imajo najboljši uspeh, kajti list je razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečkih krogih. Zelo priporočljiv je ^Kmetovalec" za objavljenja pri nakupu ali prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin. Proti boleznim v vratu, hripavosti, kašlju, zlasti pri otrocih; proti boleznini v želodci in mehurji = kakor tudi fina namizna kislina voda je posebno priporočan (16 — 1) koroški rimski vrelec. ^a prodaj pri M. E. Supanu v Ljubljani in pri F. Dolenzu v Kranji. DELAVCE išče graščina Rakovnik na Dolenjskem. Stanovanja so pripravljena za posameznika, kakor tudi za cele družine. Podrobnosti se poizvedo pri oskrbništvu grajščine Rakovnik, pošta Št. Rupert. (4—2) ii sprejme nekoliko stalnih zastopnikov. Rodoljubi, ki so si zvesti, kako važno je za naš narod, da se povsodi ravnamo po geslu ♦svoji k svojim!« in imajo voljo delovati v tem zmislu, blagovoli naj se oglasiti pri generalnem zastopu banke „Slavije" v Ljubljani, kateri uraduje v lastni hiši bankinej v Gospodskih ulicah številka 12. (2—2) J. Bli Blasnikova tiskarna 0 v Ljubljani na Bregru št. 12 + se priporoča si. občinstvu v zvršitev vsih tiskarskih del, kot: A knjige, brošure, okrožnice, naslove na pisma, pisma, Z kuverte, račune, vizitnice, cenike, jedilne liste, programe a za veselice, naznanila (plakate), itd. itd. ^ Tudi izvršuje edina v Ljubljani litografiška dela v eni + ali večih barvah. (11—2) 0 Vse po najnižji ceni okusno in hitro. ♦ V zalogi ima mnogo knjig za mladino ter razne muzikalije. a Cenik se pošlje zastonj in poštnine prosto. ""5jbg i Pri velikem denarnem zavodu dobi zaslužka & vsakdo, ki živi na kmetih in se ne plaši resnega dela. Ponudbe pošiljajo naj se v zaprtih pismih z nadpisom: »resno delo» uprav-ništvo tega lista. (3-2) Cel lanski in predlanski letnik »Kmetovalca" s prilogo «Vrtnarjevo» vred prodaja iztis za družbene ude po 1 gld., za neude po 2 gld. dokler tajništvo c. kr. je kaj zaloge kmetijske družbe kranjske (12-1) NOVA SOČA največji politiški tednik slovenski, izhaja vsak petek v Gorici. Po dvakrat na mesec je njenim naročnikom brezplačno priloženo tudi % „G0RICA" # (5-2) , list za trgovino, obrtnijo in narodno gospodarstvo. ♦ Nova, Soča* z »Gorico« vred stane za vse leto 4 gld. 40 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr. „Gorica" se mora pa tudi posebej naročiti in stane za vse leto 1 gld. Nik. Hoffmann, tovarnar kirurgiških inštrumentov, umetalni, ter orožni kovač in nožar 7 Ljubljani, na Mestnem trgu št. 12, priporoča bogato zalogo svojo raznovrstnega v njegovo stroko spadajočega blaga. Vsa zaloga obstoji iz lastnih izdelkov in se za vsako prodano reč jamči, da je dobra in iz najboljšega blaga narejena. Zlasti so v zalogi najboljši noži za vrtnarje in vi-nogradarje, kakor sploh nožarsko in fino kovaško orodje za kmetovalce, vrtnarje vinogradarje, gozdarje itd. Reči, ki niso v zalogi, se po naročilu precej in v najboljši kakovosti narede. (7—2) Detelj no seme. Ker je podpisana družba prepričana, da se je obraniti predenice (Žide) v detelji le tedaj, ako se seje čisto seme, ukrenila je posredovati tudi letos svojim udom nakup zanesljivega deteljnega semena. Tisti udje, ki hočejo tedaj tako seme, naroče naj ga pri podpisani družbi, ter naj prilože vsaj polovico zneska. Družba naročila bode le toliko semena, kolikor bo naročenega. Naročeno seme je pregledano od c. kr. pregledovalne postaje na Dunaji, katera tako strogo postopa, da ne da spričevala, ako najde v semenu le eno predenično zrne. 1 klgr. prave francoske lncerne (nemške ali večne detelje) stoji 75 kr., 1 klgr. debelozrnate domače t. J. štajerske, rudeče detelje stoji 64 kr. Naročila se sprejemajo samo od udov. Vreče in vožnji listi se ne zaračunajo. Opomnja. Cene postavljene so tako nizko, da cenejši ni mogoče dati »poštenega« semena «brez predenice,» Ker je ponujano seme dvakrat čisteno in le odbrano debelo seme, zadostuje polovica semena v primeri s drugim cenim a slabim semenom, zato je kupec tega semena na vsak način na dobičku. Naročila je prijaviti (13—2) c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani. Mala naznanila. Vs:ik ml c. kr. kmetijske družbe kranjsko sme po dvakrat Da leto in sicer brezplačno prijaviti mod ..Malimi naznanili" kako objavo tikajočo se gospodarskega prometa. Objava ne sfmu presegati dve vrsti in je vsako vrsto čez to število plačati po 5 kr. za vsak natis, \oiuljr plačajo za ohjave med ,,Malimi naznanili" po 5 kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denar je naprej poslati. Plemene bike švicke pasme ima vedno naprodaj Ivan Baumgartner, grajščak na Fužinah pri Ljubljani. (1) Ovna frizijskega plemena, eno leto starega, prodaja Josip Lenarčič na Vrhniki. (2) Sadno drevje vseh vrst in v vsili oblikah je dobiti pri Franu Ogorcvcu v Brežicah. (3) Železnino in gospodarsko orodje prodaja po najnižih cenah Andrej Druškovič v Ljubljani. (4) Za zavarovanje proti ognju se priporoča zavarovalna banka „Unio Catholica- v Ljubljani. (5) Zdravila za ljudi in za živino je dobiti vedno sveža pri lekarnarju Ljndevitu Grečlu v Ljubljani. (6) Vrtnarsko orodje, cepilne nože. škarje i. t. d. v najboljši kakovosti ima vedno v zalogi N. Iloffmann, nožar v Ljubljani. (7) Vsakovrstne kmetijske stroje priporoča po najniži ceni Ignacij Ileller na Dunaji, Praterstrasse 78. (8) Travna, zelenjadna in druga semena prodaja Jos. Lenarčič na Vrhniki. Cenike na zahtevanje zastonj. (9) Lepe cikaste (belanske) krave proda .1. Baumgartner, grajščak v Fužinah pod Ljubljano, zalo ker bode sedaj redil samo švicko pleme. (10) Pravi stari slivovec in breskvovec (persico) prodaja upravništvo grajščine Impolca, pošta Badna na Dolenjskem. Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj in franko. (11) Posebno lepo tele švicke pasme, iz katerega se bode dal vzrediti izvrsten bik plemenjak, je na prodaj. Kupci naj se zglase pri Janku Peteku v Kresnicah. (12) Seme od pravega ljubljanskega zelja (kapuza) ima na prodaj deka po 15 kr. Franc Babnik, posestnik v Bizoviku, pošta Hrušica pod Ljubljano. (13) Lepe debele hraste, še stoječe, za vsako porabo izvrstne ima na prodaj Janez Perme v Gabrijah pri Kopanju. (14) Divjo kostanjevo drevje želi nekdo kupiti. Ponudbe naj se pošljejo prof. Ante Nimiri, vredniku Gospodarskega Lista v Zadru. (15) Za zavarovanje proti ognju, na življenje i. t. d. se priporoča znana banka »Assicurazioni Generali«, katere glavni zastop je v Ljubljani. v Gradišah št 4. (16) Seme pravega kašelsko zelja prodaja 30 gramov za 50 krajcarjev Ign. Mercina v Šmartnem ob Savi. pošla Ljubljana. (17) Izvrstne pluge z železno desko in pravilno narejena izdeluje in jamči za dobro in pošteno delo ALOJZIJ ŠTRUKELJ, (15-1) kovač v Šentvidu nad Ljubljano. Jajca za valenje od pravili Brahnia-kokoši eno po 15 kr.; od Holandecev, črnih, z velikim beliin čopom eno jajce 15 kr.; od Houdan po 15 kr.; od štajarskih kokoši po 10 kr.; od sedmogvaških golovrateov po 15 kr.; od kodrov po 10 kr.; od pritlikovcev po 30 kr.; od pravih velikih, štajarskih rac po 15 kr. eno jajce. Jaz razpošiljam jajca za valenje le od čisto krvnih živali, ki so bile uže večkrat premovane, in jamčim kakor si bodi za čisto krvnost plemena. Makso Pauli in Kotlaeh, (Štajarsko.) (14—2) Proda se lepa kobila in močan mlinarsk voz. Kobila je prav lepega in težkega plemena in se zaradi tega proda, ker je dobila kolenec (Stichbein) in ni več za težko vožnjo. Gospodarju, ki bi jo za rejo in za delo na polji rabil, pa bi še dobro služila. Kje? pove upravništvo tega lista. (17—:i) •ooooooooooo»oo