•|U7-£ "/ <**• #OS«u«e*n& številka siane 3 kroni. Jf$*rožnlna listu: Celo leto 35 din./pol Ista i® din., četrt leta 9 din. Izven Jugoslavija : £efo leto 65 din. Inserati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru ; pri večkratnem tnseriranju primeren popuši. Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Telefon Interurban štev. 113. Poštnina v državi SHS pnvšaMrana. »Straža“ izhaja v pondeljek, sredo in petek. NEGDMEN POLITIČEN UST ZA SLOVENSKO LJUDSTVO Uredništvo in upravnišfvo je v Mariboru, Koroška cesta štev. 5. - Z uredništvom se more govoriti vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban štev. 113. iiiiiii i ■wwi ii im up miiii'1 um 4. štev. Maribor, dne i.>. Januarja 1903, i .-.500* Ljudska prosveta. 3Vor poslanca dr. Hohn ca na oblem zboru Slov. kršč.soe.alnc zveze v Ptuju 6. januarja.} izobrazba je naše narodno bogastvo. Naš narod ni bogat po plodovi-gfosti in obilnosti zemlje in njenih zakladov. Ni bogat po številu svojih članov. Bogat pa je po darovih duha in M-ca, ki »ih je prejel od svojega Stvar-»Ika. To je naše narodno bogastvo, ti pa ne sme ostati zakopan talent, Treba je ta talent dvigniti, negovati, porabljati. To je velika naloga izobraževalnega dela med narodom. Da bo izobrazba v istini bogastvo vsega naroda, ne sme biti privilegij nekega, primerno majhnega števila o-•seb. Razumništvo ne sme tvoriti kaste, ki ima' patent izobrazbe in kulture. Taka enostranska razdelba duševnih dobrin bi poglobila breždno, ki, je med delavcem z roko in delavrem :% glavo, ter povečala socialni razdor in družabno napetost med 'posameznimi sloji Človeške družbe. Izobrazba pa tidi ne sme služiti zgolj kot sredstvo razrednega boja,, kakor jo pojmujejo socialisti, ki zahtevajo revolucionarne mladinske šole, strankarske šole, proletarske visoke šole, kec jih le take v odi j o do zaželenega cilja. To je degradacija izobrazbe in njenega visokega cilja, ki je splošna blaginja in vsestranski napredek ljudstva in vseh n4e govih slojev. Zato pa se mora vsem trojem in vsem članom teh slojev nuditi prilika, da postapejo deležni bo -gastva prave in zdrave narodne izobrazbe. Višja narodova izobrazba je ’dandanes tudi državhajnska in politična, impost- Posledica svetovne vojne je demokratizacija držav in njihovih u-prav. Naša država, ki je v obilm meri deležna slabih nasledkov vojne do sedaj še ni postala deležna te blagodejne iposledfee svetovne vome. Pa bo prišel čas, ko so bodo tudi razmere v naši državi podemokratile v pravem pomenu te besede, ko bo izginila centralizacija, bo strta premoč birokratizma ter bo ljudstvo vse javne, politične, gospodarske in šolske razmere v občini, v okra’u, v pokrajini in v državi samo upravljalo po svojdh izvoljenih zastopnikih. Da bo ta uprava pa tem boljša in popolnejša, je treba, zlasti med delavnimi sloji našega ljudst-\ a : med kmeti, delavci in obrtniki, dosti spoznanja, znanja in .resne vo-be.. V to svrho je potreben poduk in potrebna je vzgoja. Takega izobraževalnega dela med ljudstvom država ue bi smela ovirati, marveč bi ga morala podpirati. Država ni nosi t\e-l j i jc a ljudske i z o b r a »fb le. Po naši državi straši okoli ono načelo, ki se it v resnično demokratičnih državah že davno preživelo ter, je bilo pokopano z državnim absolutizmom vred, — mo načelo, ki ga je nekdaj Likurg u-zakonil v stari Sparti. V tej' strogo mi /taoistični državi se človek ni višje cenil, kakor samo kot član in sredstvo države. L'udje, v prvi vrsti mia -■-lina, so bili državna lastnina. Drža ■va je z njimi razpolagala po poljubni ». olj i * Ona je predpisala način, kako naj' državi služijo, na tudi način, kako se naj za to izobražujejo. Količina m kakovost šolske in mladinske .vzgojit in vobče vsa ljudska prosveta je i padala v območje države kot njen prvi mono ol. Čuditi se moramo, kako to nrofinapredno načelo, ki zanika svo -bodo in dostojanstvo človeške osebnosti ter tepta v prah prirodno in prvo pravico familije do vzgoje otrok in mia dine, obvladuje pri posameznikih in pri strankah. Se bolj se moramo ču • diti, kako se ti ljudje drznejo bahati s svobodomiselstvom in liberalizmom, m protivno mišljenje smešiti in pso -vati loot nazađn'aštvo in temačnost. Monopolizacija Šole, mladinske vzgoje In vobče ljudske prosvete ne pripada državi po njenem bistvu in namenu-, marveč je nepostavna polastitev. Kak- šne cilje zasleduje ,ia polastitev tu pri nas, vidimo iz tega, da hoče državna oblast popolnoma laizirati šolo, 'da po nekaterih krajih zapira katoliškim duhovnikom vrata v šolo, da se verski poduk vedno bolj zmanjšuje, verska vzgaja onemogočuje ter da državna ob tast po svojih organih v vojaški suknji in v šolskih prostorih protežira katoliškim načelom protivno sokolstvo in zatira krščansko orlovsko organizacijo. Z monopolizacijo tobaka, soli fer siadkorja hoče država pomnožiti svoje dohodke, z monopolizacijo šole in ljudske prosvete pa hoče povečati število pristašev gotovim strankam, ki s ikra-? o s pavovim perjem državorvoistva. Naše geslo je in ostane: Ljudstvu na polju šolstva in izobrazbe pravica! Izobraževalnemu delu svoboda! Delo za pravo in pošteno ljudsko izobrazbo se naj podpira, pa ne ovira, kot to dela ,’inančna oblast s taksami in dajatvami, ki jih zahteva za prireditve izobraževalnih organizaciji ne samo ie po mestih, marveč celo tudi na deželi. Ena i-z m e d prvih 1 j u d s -k o - i z o b r a ž je v a 1 n i h s f i je katoliška o e r k e v. Zgodovina katoliške ceikve je zgodovina osnove, razširjanja in napredovanja ijućLke prosvete. Celo vrsto stoletij je kaioiiž-ka cerkev imela v Evropi v sv ijih rokah vse šolstvo, katerega pa se ni sebično polastila, marveč ga je- go. ia /. 'ubezni do ljudstva, za kojega o irlo m izobrazbo se nikdo drug ni brina;, üvropska kultura in civilizacija je pro - dukt kcsčajisfe-a, ponajveč katoličanstva, Hrvatskemu in slovenskemu de* lu jugoslovanskega naroda je ta k«! » 'ura dala svoje posebno obelite, ki je dragocena svojina naše ljudsko do še in ki se brez velikega kvara za ta dušo ne sme zbrisati. Kulturno avejk nò našega plemena braniti, negovari, izpopolnjevati, je velika naloga našo izobraževalne organizacije, ki poganja močne korenine tudi med hrvatskim *ta obilnejši in lepši bodo sadovi, ki trii bo prosvetno delo želo med našim dobrim l.udsfvom. Mladina nam je po-! jk, da bomo največjo oviro srečnega .-socialnega živlienja, .sebičnost a po -fnep po uživanju, premagali in s tem udarili najtrdnejše temelje za bodoč -aosf našega naroda za njegovo duševno, gospodarsko in socialno blagi nfo. Občni zbor S. K. S. Z. v Ptuju. Ob obilni udeležbi' delegatov in članov izobraževal,,ih društev iz Štajerske, jugosl. Koroške in Prekmurja se je vršil letošnji občni zbor KSZ, 6. januarja na praznik Treh Kraljjev v dvorani minoritskega samostana v Ptuju. Ob %11. uri je občni zbor otvo-ril predsednik KSZ za Štajersko poslanec dr. Hohnjec, pozdravil je navzoče, posebno zastopnika KSZ, v Ljubljani, msgr. V, Siejska, in imel predavanje a pomenu ljudske izobrazbe. Njegov govor objavljamo na uvodnem mestu. Odborovo poročilo« Odborovo poročila je podal dr. Jeraj na sledeči način: Nasproti lanske-; mu letu moramo konstatirati, da .smo j letos lepo napredovali. Na zadnjem ■ občnem zboru se ni moglo podati no-j bene prave Statistike o stanju izobra-j ževalnih organizacij. Danes imamo Statistiko, čeravno nepopolno. Delo KSŽ se je letos vršilo iz dveh središč, iz Maribora in Gèlja, Celjski pododbor je skoro čisto samostojno de loval pod vodstvom M, Krajnca, do bival je le tu in tam navodila iz Maribora in poročal' o svojem delovanju v Maribor. Centralni odbór v Mariboru je imel 6 sej. Delo v centralnem odboru je vodil, mesto všled političnih poslov odsotnega predsednika dr, Ka rol Capuder, Posebna skrb odborova je bila, kako poživiti po vojni zaspala društva, Glavno važnost je polagal od bor na prireditev tečajev v svrho izobrazbe društvenih delavcev in orgar nizaforjev. V Mariboru se je vršil eno dnevni deki. organizacijski tečaj (u-deležba: 150 mladenk), ravnotako v Celju (udeležba: nad 300 mladenk).— Razven tega so se vršil po celi Štajerski, Jugósk Koroški inj Prekmurju manjši enodnevni jtečaji, skupno 45, ki jih je priredil deloma glavni odbor v Mariboru, deloma pododbor v Očiju Na teh tečajih so se obravnavala poleg splošno izobraževalnih tudi politična vprašanja z ozirom na okolnost, da potrebuje naše ljudstvo! posebno politične izobrazbe. Razven od mariborskega in celjskega odbora prirejenih slučajev so se vršili tudi tečaji, ki so jih priredi-• li marljivi dekanijski odbori. Konjiški j dek. odbor je priredil z lastnimi pre-I davatelji po vseh župnijah dekanije tečaje. Semttenartski dek. odbor je priredil dvodnevni socijaljni tečaj, ki je lepo uspel« Na vseh teh tečajih so govorili največ govorniki iz Maribora in Celja. V prvi vrsti Zebot, proL Vesenjak dr. Capuder, dr. Hohnjec, p. Pavel, tajnik Krajnc, poslanec Krajnc* dr. Jeraj in drugi. Iz Maribora in Celja so Šli govorniki predavat raznim izobraževalnim društvom v 74 slučajih (celjski odbor sam 37 krat). V poletnem času se je vršilo sedem dekliških taborov. Vsi so bili dobro obiskani in so znatno povzdignili dekliško zavest. Na štirih taäorih je govoril tajnik Krajnc, na dveh dr« Jeraj. V Mariboru so se vršila redna predavanja KSZ tedensko do maja, v Celju vsak mesec. Glede tajništva treba omeniti, da je preteklo leto redno poslovalo, Dva-!. krat je poslalo vprašaltne pole na dru-j štva. Odgovorilo je v mariborskem o- krožju 56, v celjskem 50 društev, to- rej skupno 106 društev, nasproti 20 ’Janškega leta. O drugih društvih ne vemo. ali delajo ali spijo, Dekliških zvez 'deluje 43. Število se je zmanjšalo, ker imajo marsikje mesto Dekliške zveze Orlico, Vendar imajo splošno povsod poleg iOrlice tudi Dekliško zvezo. Ker se Dekliške zveze drže, je razvidno, da so dobra organizacija. Mladeniške zvezo je Orel precej izpodrinil. Svoje delovanje nam jepri-I javilo le sedem Mladeniških zvez. Vložni zapisnik izkazuje 150 številk. Obrat je bil znatno večji., ker tu niso všteta vabila na tečaje za razna društva. Ker posl' stalno rastejo, bo treba nastaviti pomožno tajniško moč, V Ljubljani plačuje taJcega tajnika Jugoslovanska tiskarna. Po svojih odbornikih je sodelovala KSZ pri časopisni akoiji, ki je jako lepo uspela. Knjižnica Kršč. socijalne zveze nij poslovala. Knjige so se posodile deloma DZ, deloma pa se nahajajo na svojem mestu v omarah. Ker sc večinoma nevezane, se morajo v svrho uporabe vezati, a denarja ni. Društva jako malomarno plačujejo orinino. Ne zavedajo se svojih doli j žnosti do ce drale, znamenje, da še manjka našemu izobraževalnemu 'de-* lu discipline in potrebne, solidarnosti. Letnik XIY. Blagajniško poročilo, ki ga je podal mesto odsotnega blagajnika proi. Bogoviča, dr, Capuder, izkazuje 251'ì._ K 13 vin, dohodkov in, 360 K izdatkov» torej prebitka 2157 K 13 vin. Občni zbor da absolutorij staremu odboru. Volitev novega odbora. V novi odbor se na predlog prof. Ant, Kolariča izvolijo enoglasno sledeči gg.: d», Hohnjec, dr, Capuder, gdč. Bregant, dr, Jeraj, Gomilšek Fr., dr, Jerovšek, dr. Kovačič» Ant. Krepek,v Marko Krajno (Celje), prof. MMker (Ptuj),-Tratnik, p. Pavel, prof. Bogovič» Zebot, dr. Medved, Drago Novak. Za pregledovalce računov pa gg.: dr. Leskovar, dr. Verstovšek, dr. Juvan. Resolucija, Na predlog dr, Capudra se sklenejo sledeče resolucije: 1, Osnuje se naj za celo Jugoslavijo centrala prosvetnih organizacij, ki naj daje smernice celemu prosvetnemu delu med Jugoslovani ter zlastt skrbi za potrebne brošure, zbira celotno Statistiko, prireja manifestad'jje in zborovanja delegatov in kršč, kulturnih delavcev, Podrobno delo pa se naj vrši potom že obstoječih krajevnim razmeram prilagođenih central izobra ževalnih organizacij» 2« Odbor se pooblašča, da sme nadbrojne knjige lrterarno-zgodovins_ ke vrednosti iz knjižice odstopiti javni študijski', knjižnici v Mariboru, 3. Zvezin odbornik M. Krajne se pooblašča, da osnuje v, Celju poguben pomožen odbor v zmislu par. 9 zvezi-nih pravil, ki organizira, vodi in nad zoru j e izobraževalna društva v celjskem okrožju in rabi vsa potrebna-sredstva. V imenu posestrime KSZ v Ljubljani je pozdravili zborovalce msgr. V. Stejska, V lepem, zgodovinsko zasnovanem govoru je povdarjal, kako moramo umsko in moralno poglobiti nase izobraževalno delo. Proi dr. Fr. Kotnik izraža svoje veselje, da. si je izbrala KSZ letos Ptuj za občni zbor. Dr. Capuder predlaga, da naj naši poslanci posredujejo, da Se izobraževalne prireditve, igre itd. oproste vsa’ kega davka. Ob 12 uri 15 min, zaklju či predsednik dr. Hohnjec lepo uspeh občni zbor. KRALJEVINA SHS. Listi poročajo, da se je kralj Aleksander zaročil sedaj z ru munsko princeso Mariolo. Zaroka se io vršila dne 9. t. m. na rtumriiskem letovišču Sinaja. Kralja so v Siuaji sprejeli z velikimi častmi. Vladni listi pripisujejo zaroki kralja Aleksandra velik zunanje-pohtični poiùen. Dne 28. n o v e m b r a lanskega .eia. je vjlada predložila zakonodajnemu odboru zakonski načrt o upravni razdelitvi države. Zakonodajni tktbor vglasovalna mašina vladne večioc.) pa. lega načrta Še do danes ni rešil. t>'a pametne centraliste prav znaAIno ia* pričevalo duševnega uboštva, Op, ur,) viada be ta novi zakon kratko '‘‘ekretirala. nudo Kongres bosanskih muslimanov, ki se je vršil dne C. « . m. v Sarajevu, je bil iakq bu en — «»xusliinanski zaupniki so pobrilido- '.i.riarrin rinlifitm in taktiko musliman««. .fcdanjo politiko in taktiko muslin: jms« kega kluba, ITALIJA. 11 a 1 i j arn s k S zunanji minister marki Della Torretta je nar p. am sotrudniku lista „Popoto ò lla -ha“ izjavil, da ne obstoja med j r.go - s.avi o in Italijo nikakšna n ipotos; Viinister je izjavil, da bo Italija iz • praznila tretji pas v Dalmaoiri št 1© {edaj, ko bo imela v rokah zal .'inB garancije v pogledu italijanski,* menj» ?in v Dalmaciji. IRSKAV Kljub n a j h u j Š e m u o 3 p o* r u De Valere je irska znomiea iiončnoveliavno ratificirala irsko-ang-a leški sporazum. Za sporazum je gla-eovala 64 poslancev 'broječa Grti'ilbo-va skupina, dočim so ostali pristaši De Valero (57) v manjšini. Seja je potekla minio, brez vsakega incivilita. Pu končanem glasovanju je neizprosni De Valera izjavil, da bo vada!je -val v inozemstvu odločno borbo za neodvisnost irske republike. Kabinet De .Valera je podal ostavko, Beležke. Na daljnem vzhodu se jasni — približujemo se 7 '«uči ji!,- Vodstvo ko-aliranih železničarskih organizacij je izdalo obvestilo, da vlada sploh ni hotela preti psovati železničarskih zar htev Ker se nahajajo naši železničar, ji v tako slabem položaju, ni izključeno, da sie bodo odločili za korake, ki nikakor ne bodo v interesu našega prometa. Zdi se, da vlada vse to sicer vidi, da pa noče ničesar ukreniti, .Ona hoče naš promet popolnoma uničiti. Promet so že sedaj omejili (na dr davnih žel,j; govorilo se je, da je bi la omejitev posledica pomanjkanja premoga. Premogovniki pa med tem ustavljajo delo, ker so njihova skladišča prenapolnjena. Iz Pečuka bi nam pač poslali dovolj premoga, toda vlada ne da v to svrho potrebnih vagonov. Kako si naj to tolmačimo? Gosp. Pašič je neki muslimanski verski organizaciji, *ki je zahtevala versko avtonomijo, sicer obetal marsfikaj, naposled pa je izjavil, da se to ne more zgoditi in da bo on že privedel Sultana nazaj v — Carigrad, Kakor vadimo, so simpatije g, Pašjča za ubijanje našega prometa jako obsežne. Vlada najbrže želi, da postane naš promet podoben turškemu .... Zelo enostavno bi rad neki „pravi Srbin“ spremenil vidovdansko u-stavo. V novosadski „.Zastavi“ piše ta možakar, da je ustava v nekaterih stvareh precej nerazumljiva, zato pa priporoča, naj se tako Ile popravi. —-Ime: država Srbov, Hrvatov in Slo- vencev ne odgovarja, ker ne našteva vseh narodnosti, ki živijo v tej državi, imenovala naj U'. se „Si’bska“, ker jo samo Srbi držijo, vsi drugi pa kva rijo. Z grbom je zadovoljen, ker predstavlja belega orla, ki je vse pogoltnil, napel golšo, pa bo tudi zvaril in prebavil, kar je v idej. Zastava naj bi bila samo srbska in tudi službeni jezik naj bo samo srbski in cirilica, — da bo vse enako. — Mož je torej vso stvar zelo enostavno iztuhtal. Bolgarski odgovor, Pašiču. Povodom Pašičevega govora na radikalstem kongresu, v katerem je med dru girn zahtevali od Bolgarov da naj v svrlio pokore vztrajajo vsaj 15—20 let v sedanjem političnem kurzu, je obja vil polslužbeni organ bolgarske vlade „Zemljettelsko Znamo“, sledeči odgovor : „Od nàs se zahteva, da bodimo 15—20 let na strani Srbov. IT ako stan je bi bilo ekvivalentno navadni zvezi, i. j.: mi bi morali res ta čas nastopati kot nekaki nevezani zavezniki in bi morali skupno z; Jugoslovani vodil e-notno politiko proti vsém eventuelnim protivnikom Jaigpsfljavtije. Sijaj.išče, ki ga od nas zahtevajo, okgovarja, stališču zaveznika. Ugotavljamo pa z od krito žalostjo, dà se nam slavijajo tako uesprfejeniljivi pogoji samo iz enostavnega razloga, da bi se kompromitirali vsi napori: za zblržajpje. Bolgar skl narod bo ostal vedno lojalen in miren. Bolgarski narod je za zbližan-je. V slučajih konfliktov med Jugoslavijo in drugimi državami bo ostala Bolgarija nevtralna. Bolgarija pa ne more sprejeti nobenih neizvršenih ,a-raužmanov in ne more biti vedno na srbski strani. To bi bilo mogoče samo tedaj, ako bi vstopila v sestavo jugoslovanske države. Ta ima svoje meje. Mi ne bomo prekoračili meje, katera deli čisto lojalnost od poniževanja. — Bolgarska vlada in narod pa si morata Pašičeve besede zapomniti* čeprav ni potrebna nikakšna izmenjava kurza v pogledu splošnih direktiv, naše lojalne politike.“ Vendar en uspeh naših diplomatov. Vrhovni svet v Parizu je priznal naši državi pravo, da zastraži ona nevtralni pas med našimi in albanskimi mejami. V to nevtralno cono pride naša policija ter žandarmerija, ker tiranska vlada nima dovolj moči, da bi preprečila vpade albanskih tolp na naše ozemlje. Vrhovnemu svetu v Pan rizu so znani naši žandar ji in polica* ji, katerih se bodo bali celio tolovajski I Albanci. Zdravila iščejo. Beograjsko „Vreme“ se pritožuje radi pokvarjenosti, ki se je razširfla med šolfeko mladino. — „Tega ne pišemo radi moraliziranja“, — pravi „Vreme“ — „naš namen je, pokazati pristojni oblasti veliko nevarnost, ki preti moralnemu življenju naše presiolice, zdravju bodočih generacij in našim rodbinam. V nevar-. nosti je — mladina, Zdravniki pripovedujejo, da se Sirijo med šolsko mladino — nalezljive bolezni, Ako bi se to statistiko obelodanilo, bi izvaja pre senečenja. „JVreme“ zatrjuje, da je zakrivila širjenje prostitucije po Beograr du — takozvana sanitetna komisija, ki je podkupljiva in korumpirana. — „Vreme“ kliče oblasti, da naj pravočasno in s pametnim postopanjem zar jezi nevarno lavino nemorale.; Dosedanja praksa ne velja, to je očividno. Ta problem se naj rešuje po vzgledu velikih, modernih držav. Ge hočemo našo mladino rešiti, je treba hitro in. odločno poseči vmes. Talco „Vreme“. Mi pa pravimo: Ti ljudje iščejo zdravila za nevarno bolezen pri čevljarju. Moralizirati nočejo, ker to dandanes m — moderno. Danes je nemoderno, ako oklepaš mladino v „verige“ krščanstva in krščanske morale. Bolje je, da postane svobodomiselna. Tako pravijo naši liberalci. Tako pravijo in tako delajo. Pravega lin edinega zdra vila — krščanske etike in morale — pa ne marajo. Kam bomo prišli?! Dnevne novice. Parlament, kolikor ga Še je, se snide po poročilih iz Beograda zopet prihodnji pondeljek, Časopisje javlja, da so začeli v Beogradu kapati tudi ministri, ki so bili na božičnih počitnicah iin se zbirati krog ministrskih miz. „Lep“ znak parlamentarizma. Beograjski politični papeži hočejo razdeliti državo potom posebnega odloka od strani vlade. Za ta korak jim služi izgovor, ker ni zakonodajni odbor re šil načrta za razdelitev države, gà bo sedaj vlada enostavno usi lila. No, pa saj smo itak vajeni tacili korakov od strani demokratsko radikalnih mogotcev. Od poHcajdemoJkraetje se cepijo razne gruče in grupe, ki pravijo, da «.o zares demokratske, Taki pravi demokrati se zbirajo okrog dr. B. Markoviča in Milana Grola, ki bodeta nekaka voditelja nove, samostojne demo-t, ,-atske stranke. Proglas je že izdan, Ima mnogo pikrih in ostrih besed za policajdemokrafe, pravi, da se objektivni demokratski glasovi danes prav redko čujejo in da si je glavni del meščanske demokracije uničil in zaigral možnost svobodne razprave in ocene v viadnih pohlepih. Casi se spreminjajo. „(Jutro“ od torka proslavlja rodbino Hobenzoltern cev v uvodniku. Da, dal demokrat je vlečejo plašč po vetru, pa če tudi piha iz višin Hohenzollernoev. Zveze se vedno najdejo. Na naslov okrajnih glavarstev. — Okrajna glavarstva zahtevajo* da se po vseh občinah ustanovijo) posredovala: uradi ter naročajo občinam, da si naročijo iz Gradca tozadevni zakonik, v katerem so predpisi o teh uradih, Tega zakonika pa tudi v Gradcu ni Več dobiti. Sicer pa bi okrajna glavarstva morala vedeti, da nikakor ne vpliva preveč vzgojno, ako poltični u-radi sami ljudstvu kažejo pot proti Gradcu. Ali bi vsa naša glavarstva ne zmogla toliko, da bi dotični zakon dala tiskati v slovenskem jeziku ter ga razposlala občinskim uradom,: ki ga bodo radi plačali? Mislimo, da bi politični uradi lahko imeli vsaj nekoliko več obzira za podrejene občinske urade I Za malokmetijske obrtnike. Poslanec Roškar je naslovil na ministra notranjih zadev obširno interpe-i lacijo glede zakonite ureditve obrtnega reda. V nekaterih političnih okrajih (Maribor, Ptuj* Celje in Brežice) so obrasli v zadnjem času občutno giobile vsakega rokodelca, ki je — brez potrebnih izpitov ali koncesij —> izvrševal v svojem okraju kako obrt. Posebno prizadeti so bili razni zidarski polirji, tesarji, pomočnik' studeniš-kih mojstrov itd., ki so popravljali gospodarska poslopja, plotov», studence in drugo. Te ljuti; se je na podlagi ch kostenelih paragrafov kaznovalo radi tega, ker so delali. Torej: živeti moraš, krasti: ne sineš in na koncu vseh koncev ti prepovedujejo — delo,! Zidar Janez Gornik pri St. Jurju v Slov. gor. je v pretekli spomladi popravki hišo vdove) S. Zvajkar in si na ta način prislužil nekaj živil za svojo revno družino. Mariborsko okr, glavarstvo ga je kmalu na to obsodilo po par. 22 in 132 obrtnega reda na 600 K globe, oziroma 30 dni zapora, Imenovani, ki pa omenjene svote dimore plačati, je Vložil še pravočasno priziv na tišjo inštanco in sedaj čaka s skrbjo na odločitev, Tako postopajo politične oblasti ki na ta način omejujejo delavnost prebivalstva in posameznikov, na drugi strani pa vzbuja nezadovoljnost širokih ljudskih plasti, je povsem neutemeljeno in neupravičeno. — Posestnik Janez Ze lenko iz Spod. G aster a ja je zaprosil 25. maja 1919 pri okr. glavarstvu - v Mari:boru za zidarsko koncesijo za Šentienartski okraj. V tem okraju ni nobenega mojstra omenjene obrti, fibrin a oblast je njegovo prošnjo kratko malo odklonila, ker ni mogel predložiti izpričevala o praktičnem izpitu. Spričevalo je med vojno izgubil. Namesto spričevala Je predložil koncesijsko listino okr. glavarstva na Krškem kjer j» dalje časa izvrševal zidarsko obrt v splošno zadovoljstvo, Tudi ta slučaj dokazuje, da oblastim ni, nič na tem ležeče, ali se na deželi poprav Ija, gradi: in dela. Oblast se drži ne-prikladuega obrtnega reda bivše'Avstro-Ogrske in tako uničujejo ria deželi voljo in ljubezen do dela ter sploš ni napredek kmetskega prebivalsitva.i Interpelacija je ostra, in zahteva čimprejšnjo remeduro v pogledu ubijanja malokmetijskega obrtništva. Nekako Delavsko zbornico so o-tvorili v dvorani ljubljanskega magi-stratv 9, t. m. Ta zbornica je seveda po stala že koj pri rojstvu izključna domena socijalpatrijotov iz Slovenije, — Na prvi soji se je' konstituiral izvrše-valni odbor. M bi naj izvršil vse pred priprave za definitivno delavsko zbornico. Prve seje so se udeležili vsi od vlade imenovani delegato» posameznih strok polnoštevilno. Sejo je otvori! g, pokrajinski namestnik s posebnim nas-govorom, kateremu so sledile violitve za izvrševalni odbor. Predsednikom je bil izvoljen zastopnik soc, dem, rudarske Unije Cobal. Poleg Cobaia so šo v odboru za železničarje Lapuh iz Maribora, za rudarje Krušič iz Trbovelj, za kovinarje Jeran iz Jesenic, za lesno in . stavbinjsko stroko ljub-ij’anski Andrej Bradaška, za usnjarje in čevljarje Jagodič iz Ljubljane, za živilsko stroko Leskošek iz Celja, za oblačilno industrijo Pečnik iz Pjublja-ne, za predilnice Bizjak iz Litije (nar, soc.), za grafično stroko mariborski stavec Druzovič, za zasebne nameščence Celesnik (tudi socrjalpafrijotb — Soeijaldemokratje so dobili 29 glasov, 17 glasovnici je bilo praznih. Proti volitvam so protestirali zasebni nameščenci, kj niso dobili v zbornici pravega zastopstva. Naša organizacija se bo v interesu delavstva udeleževala sej. V Hribarjevi rodbini je pravi odsev družabnih razmer našega javne -ga življenja. Njeni člani so strogo porazdeljeni .na oba razreda: na vsemogočne državotvorce in na bedno rajo. Evo: g, Ivan Hribar, šef pokrajinske uprave, je tudi jprvak pri Slov. banki v Ljubljani, ki so je tako lepo izognila vladnemu pritisku,, da morajo banke zidati hiše za svoj posel in za svoje osobje, in pa pri banki v Lendavi, ki hoče izsesati celo Prekmurje, Ta gospod je prvak, da bi pa prva-čila tudi njegova brez štole in oklicev izvoljena milostljiva, se dajejo v vladni palači na Bleiweisovi cesti vsak drugi petek v mescu čajni večeri ati „čajanke“, dostopne državotvorcem in njih rodbinam'od VI, činovnega razreda navzgor. — To je prvi, visoki del rodbine; drugi je pa nizko ped njim, ker je predvideno že v naravi in demokratizmu visokega gospoda pri vladi, bankah in čajankah, da se tudi v rodbini zrcali razdalja med visokim in nizkim. Evo: stara ženica v „zelenem“ Krajkovu pri Ljubljani — zavržena žena, ki se je morala takoj umakniti v bedo pri smešno nizki vzdrževalnim, kakor hitro je njen soprog nastopil pot na višino, drugo je pa plesna šola Hribar v Mariboru, ki , dela reklamo v latinici in cirilici, ker ' nima visoki gospod srca za zapušče - no rodbino svojega sina in ker za te „niziie“ ne odpade prav nič od njegove bogato obložene mize pri bankah in čajankah. — Zakaj je talco? Zakaj životari tako bedno zavržena žena — zakaj se borijo vnuki in sinaha velikega gospoda $ takimi težavami za vsakdanji ‘kruh? — Zastonj se vprašuješ, niti navadnih sebičnih vzrokov ne najdeš, ker visoki mož ne more več ustvariti nove visoke rodbine ia s seboj bo nesel kvečjemu svojo lepo uniformo, zato ti pa ne preostane drugega kot to, da smatraš Hribarjevo družino kot zrcalo naše pohlepne dobe, v, kateri se povzdigujejo oblastniki tudi s preziranjem Iasfne rodbine in lastne krvi. General Vaš le kot vojni minister* Ker je postal vojni minister general V ašič, katerega poznajo kot moža, ki nima nikakih vezi s kako vojaško kliko, se je pojavila v višjeolioirskih kro gih tendenca, da se morajo izvršiti na " ajvišjih oficirskih mestih spremembe* Na ta način bi radi vrinili bivšega vojnega ministra Zečeviča na mesto kraljevega adjutanta, Hadžiča za šeta generalnega štaba, Pešiča, dosedanjega načelnika generalnega Štaba, ga bi poslali nekam kot divizijonarja. — Ravnokar omenjene kandidature pa ni» kakor, niso po godu sedanjemu vojnemu ministru Vašiču ki je prepričan . tla bi v slučaju udejstvitve teh kandidatur se nikakor ne zmanjšalo oli ci rsio klikarstvo, ampak Še znatno povečalo Minister Vašič je odločno proliven politiki, ki bi bila v prilog pp » sameznim klikarjem, ampak hoče '■o » uiti vojaško politiko v sporazumu s ti» iin im parlamentom, kar bo na vein,m korist celotne vojske, Tako poroča o generalu Vašiču „Obzor“ št, 8. Nemški ples v St. liju. Za nedeljo, 8. jianuarja je vabil "velik demokratski narodnjak, gostilničar Slili go j na pustno zabavo’ takozvano — „Tanzkränzchen“ z tiskanimi nemškimi vabil. Živijo absolutno narodnja&t vo demokratarjlev ! Skoda, da „Tabor“ ni poslal posebnega poročevalca pa nemški ples v obmejne slovenske Ter mopile! Demokratska krivica. Jz Ormoža 'nam piše.,0: Se vsaka krivica se je maščevala na sebi in maščevala se bo iudi na naših demokratih, ki teptajo pravico z noganji in poznajo samo nasilje. Silo, katero izvaja Sokol g* Zemljič na naših mladinskih organizacijah, za demokrate ne bo nikdar j odila zaželjenega sadu, pač pa bode razširila in utrdila krščansko misel orlovstva v ormoški fari. Za telovadimo ormoške, nekdaj nemške šole plačujejo v ormoški šolski okoliš včlan -jeni kmetje in drugi davkoplačevalci Slovenske ljudske stranke vsaj toliko, č-i ne več davkov, kot par ormoških demokratov. Da Sokol Zemljič zapira pot v telovadnice slovenskim sinom ia hčeram, ki so v Ormožu in v okolici . doma, to je sramota brez primere sta vsakega zavednega Slovenca, pa naj-’ s ibo ene ali druge stranke. Sokol g* Zemljič se je pokazal v pravi luči ia nam je prav, da ga tudi od te strani spoznamo Biti pa mu moramo celo i.valežni da dela tako nehote dobro propagando za našo stranko. Dobi nagi ado, sai kmetje še zmorejo iajčke « petelinčke, purice, piščance, kokeoe, sladko vince, grozdje, svinjske gnjati itd. vse gratis J Treba, je samo mazat, pa gre vse, kaj ne, gospod Zemljič? Iz ormoškega okraja. Znižanje u-radništva. Samdstojni apostoli delajo za znižanje uredništva za 60 odstotkov, Začeli so pri iinancih v ormoškem okraju. Odkar pomnimo, smo im» ii finance za ormoški okraj samo m Ormožu. Zadostovati so 3 do 4 možje« Sedaj pa dobimo kar dve novi postaji ün sicer na Vinskem vrhu in pri Sv* Tomažu. Vsaka postaja bo štela dva do tri može. Torej tri postaje, 9 d» 10 mož, nasproti štirim poprej. To 8» pravi znližanje za 60%. Ce Še kdo sedaj ne vidi in sliši, ta ostane gluh ia slep za vedno. Celjska Zadružna zveza v opasnosti- Iz Celja nam poročajo: Naši liberalni zadrugar ji se zelo jeze nad tem, da je njih bivši tajnik, član ia-vršilnega odbora bivše Narodne straat ke in demokratske strank», namestnik posl. dr. Kukovca, zadružni referenjfe v ministrstvu g. Stibler — izstopili ia demokratske stranke in pristopil k samostojnežem* Drugi zadružni voditelj v Beogradu dr. Prohaska pa Ja pred kratkim prišel vi Celje «stanata» Ijat zemljorndnigkp stranko. @oyo#j s», "da hočeta Stibier in Prohaska začeti akcijo proti demokratski Zadružni s?vezi v Cellju, katera snuje kapitalistične družbe, za kmetske zadruge pa nima, nobenega razumevanja. Najpočasnejša živali Katera neki je tu iona mrha? Ne uganete, če sam ne povem: uradni šimi. Oh, kako po polževo leze! Pomislite, tri ure peš-hoda Se od 4. okt. 1921 do danes 5. Jan. 1522 ni prelezel.! Bralno društvo je namreč pred tremi mesci poslalo .priporočeno na davčni urad v Gornji Radgoni preostale vstopnice v svrho •povrnitve- vplačilne takse od prireditve. Ko Je treba davek izterjati, so ti gg. na davkariji jako nagli, če pa je -«treba kaj vrniti, pa jim gre delo silno počasi od rok. Pa bi naj vsaj dali glas od sebe, da so pošMjatve prejeli in %akajo te migljaja od zgoraj, kar so plačali jmisjavno dolžni! Torej: diijo, širni! (Skrunitev božičnih praznikov. — Rad® se zgodi, da se ob največjih praznikih vršfjjo izgredi in poboji. Vsa ko teto nani Stefanovo prinese nove mučenike, pa nie za sv. vero ahi domo .vino, temveč za kako dekle ali kaj »ličnega. V KupetmcTh je napravil ravno za praznike .nek nepreviden po sestili k vinotoč, ker bi rad svojih 150 litrov risia iztočil. Vino je res v dreh dneh iztočil, pa ni imel sreče pri tej žab avi, n a katero je privrela vročekrvna mladina od vseh strani. Na Stefanova zvečer je bilo. vse Židane volje? Zavrteli so se mladi lin stari. — .Zavrtelo pa se jim je tudi v glavi* Iz prepira je nastal krvavi tepež* Vsi so odnosli iz pravcate bitke poškodbe. — Enemu so strli roko, najhuje pa,, sta bila razmesarjena dva brata* Tisti, kateremu so razmesarili nečloveško trebuh z bajonetom, je kmalu izdihnil, drugi brat, ki je dobil v prsa tako široko in globoko rano, da je šla roka notri, bo nosil, če sploh okreva, posledice težke poškodbe na pljučih celo življenje, Silno žalosten in svarilen konec popivanja v svetem božičnem času naj spametuje tiste, ki še so dostopni takim opominom in so res blage volje! — Orožniki imajo sedaj o-bilo posla, ka spravljajo pretepače tje, kjer bodo delali ostro pokoro za svojo lahkomiseljaosit. Morilec je že tudi .a a varnem. . trkid v bosanski Posavini, Hrvatski poslanec Mate Spion ak opisuje v sarajevski „Hrvatski Slogi“ bedno stanje bosanske Posavine, kjer je med siroma&nimi secaci izbruhnila — hv kota. Sava jim je odnesla posevino in sedaj pričakujejo rešitve«, ki pa noče priti* Sarajevska pokrajinska uprava Je obljubila izdatno pomoč v hrani* o-pra&Utev Letošnjih davkov, toda pri obljubi ja tudi ostalo. Ljudje umirajo, živina pa poginjuje. Vse to se godi v »aš* agrarni državi in pod sedanjim jrežitaoiB .... Umor v policijskem zaporu. „Hr -vat“ St. 5Ö6 poroča, da so v Sremskih Karlovoih ubili policaji zaprtega meščan» Pavla Snur, Ta je bil na Novo leto aretiran v neki gostilni z dvema Sragama vred in policaji so jih v zaporu začeli batiniti na žive in mrtve. ib.va sta vse te muke izdržala, Pavel Snur je pa podlegel. Drugo jutro je bila klicana njegova družina, da naj pride, ker je umrl v zaporu. Tako to-iej, zopet ena žrtev divjaštva in haj-duštva v državni službi. Mož zapušča svoje starše, ženo in troje nepre -skrbijenih otrok, Hajduka so ubili. Iz Prizrenai javkajo: Zandajrska patrulja pddgorič-kega sreza je pred par dnevi našla v velu Gülakovu zloglasnega hajduka Serifa Salika ter ga ubila. Na njegovo glavo je ministrstvo policije razpisalo 10*000 dinarjev. Smrt na pokopališču. Ob priliki cerkvenega zbora v Grljevičih pri Mostarju se je igral neki Nikola Kordič hb pokopališču z revolverjem. Name -vb je v glavo devetletnega dečka Pere Leka — ustrelil in ga smrtno rami. Deček je bil pri priči mrtev. Socijalna misel, jugoslpvanski krščansko-socijaliri mesečnik, ki izide 15, januarja,, bo 1. popolnoma neodvisni glasnik dr. Krekovih idej; 2. zastopal misel temeljite preuredbe človeške družbe V smislu krščanskega socijalizma sv. očetov, Frančiška, La-cord aira, Že davno pred socijalno demokracijo In komunizmom ; 5, zagovar jal spravo med vsemi narodi, mir in mednarodno politično, gospodarsko'in kulturno solidarnost na osnovi krščan stva proti velekapitali zrnu ini nacijo-naL stičnemu imperijalizmu ; 4, pisal kratko, načelno in za vsakogar razumljivo ter prinašal pregled o vseh važnih pojavih doma in po svetu; S, dajal popolno svobodo v okviru krš-ščansklh načel. Inteligentl, delavci, društva, vsak prijatelj boljših časov in večjega razmaha krščanske misli sredi sedanjega materijalističnega toka naj se naroči nanjo! Urejujeta: dr. A. Gosar in F. Terseglav. Naroča se pri: Ničman, prodajalna K. T. D. v Ljubljani. — Stane 100 K na teto, izhaja 12 krat na teto. Poziv vsem župnijskim in občinskim uradom, denarnim zavodom, or ganizacijam, šolskim vodstvom in posameznikom s prošnjo za nabiranje rabljenih poštnih znamk. Tajništvo Ljudske stranke v Mariboru, Cirilova tiskarna, vas tem potom prosi, da nabirate rabljene pisemske znamke, v prvi vrsti jugoslovanske, ter jih ocl-pošljite omenjenemu tajništvu. S tem mun pripomorete do precejšnjih dohodkov brez vsake gmotne žrtve ocl vaše strani. Da ostanejo znamke nepoškodovane, naj se izstrižejo iz ku-vortov tako, da ostane na vsaki strani znamke širok rob papirja. Vsaka, še tako majhna količina je dobrodošla — Tajništvo ljudske stranke v Mariboru. V počaščen]o spomina posl. Piše-ka sta darovala dr. Juvan 400 K in župnik Bratušek 400 K za sklad SLS. Vrednost denarja. Ameriški doi;.r stane 300 do 316, francoski franka 24 dö 24T naših kron. Za 100 avstrijskih kron Jo plačati 4.10 do 4.80, za 100 Čehoslovaških kron 485 do 550, za 100 uemških mark 170 do 175 in za 100 laških lir 1250 do 1270 naših K, V Gurihu znaša vrednost naše krone le samo 1.75 centimov (1 centim — 1 vi- nar). Od zadnjega poročila je vred nost našega denarja padla za 5 točk. Iz Ptuja. Zaprisega župana g. TOm. Lor.,n-šeka se je vršila dne 7. t. m. ob 5. u-ri popoldne v mestni posvetovalnici na magistratu. Vodja okrajnega glavarstva g- dr. Pirkiraier je zaprisegel izvoljenega župana, mu čestital in očrtal delo, ki ga bo imel izvršiti občinski odbor. Proračun,! zdravo mestno gospodarstvo, mestni zavodi, ■ hranil -niča, stanovanjsko vprašanje, preskrba mesta z vodo, ptujski most, mestno šolstvo itd. so problemi, ki jih bo moral rešiti občinski odbor. .G. župan je apeliral na pomoč okrajnega glavar -siva ter razvil svoj program. Socija-Pstičnemu klubu se je zahvalil za zaupanje, zahteval popojhso avtonomijo mesta, obrtniški referat za mesto mora se vrniti občini, potrebna Je reforma davčnega občinskega sistema, mestni uslužbenci na« dobe primerne pia ce, remedura v občinski upravi je nuj no potrebna, mestna hranilnica mora nuditi mestu gospodarske pomoči, na-giašal je ljudsko in šolsko higijeno, skrbeti bo za ljudsko prosveto, za gledališče, za knjižnioo itd. Na koncu je p o vd ar j al ujedinjenje v naši državi, izrazil spoštovanje vladajočemu krahu Aleksandru I., državnemu reprezentantu in vzkliknil: Bog živi našo državo!, Nato je župan zaprisegel podžupana g. .Blažeka, G* župan je prosil občinske odbornike za pomoč pri delu za blagor občine in občanov. S. lem je bil dnevni red prve občinske seje izčrpan in župan Je povabil klubove načelnike za ponedeljek na sestanek*. Galerija v mestni dvorani je bila polna občinstva, ki je prisostvovalo zaprisegi. Pred mestno hišo se je nabralo nekaj občinstva, socijaldemokratsko pevsko društvo te zapelo socija)istično pesem, z mestne hiše je v tem trenutku zavihrala rdeča zastava, nato pa so razvili še državno in ,>iovenško zastavo. Zupan je z balkona pozdravil občinstvo, se zahvalil za zaupanje in obljubil, da bo storti, kar. bo v njegovih močeh, Socijaldemokr pevsko društvo je zapelo še pesem o letu, nakar so je občinstvo razšlo. Posebnega navdušenja nismo nikjer o azili. Ptujski most. Vodja okrajnega gla varstva dr, Pirmaier je v svojem govoru v mestni dvorani omenil tudi naš ptujski most, ki je zelo potreben nujnega popravila, Zadeva ceste Maribor— Ptuj—Cakovac se obravnava, cesto in seveda tudi mostove bi imela prevzeti država, A preden se zadeva reši, je treba popraviti most. Pripomnimo, da vozijo dnevno čez most težki avtomobili Petovije in da bo morala pač tudi Petovia prispevati z znatno svoto, da se pokrijejo veliki stregli za popravo, ki je nujno potrebna. Gostoljubnost ptujske mestne občine uživa Muzejsko društvo v Ptuju, ki je nastanjeno v mestnih prostorih, Zupan g. Lozinšek je omenjal skrb za prosveto, gledališčem knjižnice, ni pa omenil Muzejskega druš va. Upamo , da muzej ne bo pastorka mačehe ptuj- vonge. — Za gladiatorje, te tigre' v človeški podobi, zanje pa bi bilo innovo boljo, da bi padli v vojski, ko pa da se trgajo med seboj na kosce v a-reni —. Pa tudi gladiatorji imajo ne-umrjoče duše !“ je zamišljeno pri-dml. „Seveda jih imajo!“ je vzkliknila in oči so se ji zabliščale. j,ln nihče iim ne pokaže niti žarka 'prave luči! Ti ljudje gredo v smrt kakor mestjani na svoj posel ali pa v kopel — in kdo je odgovoren za njihovo kri, kdo ie odgovoren za njihove neumrjoče duše . _ ?« Kalhi so se bliskale oči, ko je govorila Mariamna.. In dvignil je, glavo, kakor vojščak, ko zapoje bojna trobenta. — „Cc imam vodnjak na dvorišču in če onemore človek pred mojim- domom, kdo je odgovoren? Gotovo da sem jaz odgovoren za kri svojega brata, če mu ne ponudim vrča hladne vode —. Ali mr tile liudje gredoi v smrt in ja.z bi naj niti s prstom ne zgenil, jaz bi naj dopustil, da se vekomaj pogubijo — ? Mariamna, meni se zdi, — tu je delo zame. ki ga moram storiti — !“ Nikakor ga ni hotela ovirati v-nje-govem sklepu, Zenska velikodušnost ske občine, ampak da bo tudi za nje-•m po najboljših močeh skrbela, sa{ tudi Ferkov mestni muzej spada meti prosvetne ustanove ptujskega mesia * ki slovi posebno radi tega daleč po učenem svetu, Iz Maribora. Kakšen „pas“ ima pa ta? Kako® smo že poročali, ima bivši policijski Šef Gr, Senekovič prav dober „pas“, da se lahko tako pogosto zabava in naslaia po raznih avstrijskih mestih, sedaj je pa treba povedati, še to, da ima tudi njegov prijatelj dr, P led er* šef agrarnega urada, nekaj podobnega. Cesto ga vidijo v Lipnici — Leibnitz na lovu in da ne bo pomote, povemo izrečno, da se kaže v Lipnici' kot Nimrod — na lovu divjačine, če ima pa pri Jem še druga lovišča, nas nič ne briga, zanima nas samo to„ kda oskrbuje takp gospodo s pasi, vizumi, prepustnicami v teh težkih časih, ko kar dežuje raznih potovalnih tež koč, predpisov in ko se navadnemu držav-tj ami čez vsa pota postavljajo kitajski zidovi. Prvi družabni večer mariborske^ ga Orla, , Odsek mariborskega Orla priredi v nedeljo, 15. januarja ob pol 20. uri (%8. zvečer) v Splavarski ulici svojim podpornim članom ter vsem prijateljem katoUškp misleče mladine prvi družabni večer1 zs raznovrstnim vsporedora. Obilna udeležba iz vseh slojev naj pokaže, kako ljuba jim je ta mladinska organizacija* ki brest-dvomno zavzema izmed vseh svetnih kat. organizacij prvo mesto. Ob enem pa naj vsestransko pričeto odsekovo (leto dobi v prvi prireditvi te vrste Se večje navdušenosti ter mnogo nepokvarjenih sobojevnikov katoliške mia- h. Na svidenje! Bog živil ! Mestni veterinar g. Hugo Hinter-lehner je bil pri sodni razpravi oproščen., Sodišče je akt vrnilo mestnemu svetu. Docent dr. Matko se je vrnil in ordinira vsak dani od 2,-4, ure v Mariboru, Slovenska ulica 4* Mariborski vodovod ima vsak dan manj vode, Ce n'e bo več snega ali dežja, se je bati krize. Treba je, 'da občinstvo skrajno štedi z voda Uspeh nedeljskih plesov. Dva navdušena akademika, udeleženca akad, plesa dne 7. januarja sta si zgodaj m j. edeljo, dne 8, januarja zjutraj iskala, primerno zavetišče. Našla sta ga v nezakurjeni veži Valjakove hiše v Stol iti ulici. Lesene blazine so sicer bi -te precej trde, a demon alkohol je v-kljub temu zazibal oba mlada demokrata v sladko spanje. Polzmrzla so oba junaka še . tekom dopoldneva prenesli s trdega na mehko ležišče. Cene mesu in kruhu zvišane. Na magistratu se je v torek, 10. t, m. zvečer sestala komi sija za- določevanje cen, ki je na predlog občinskega svetnika NSS prof. Rostoharja zvišala cene kruhu in mesu in sicer : beh kruh 1 kg 20 K, črni 17 K, žemlje od 7 dkg 2 K komad. Gostilničarji m pre kupci imajo dovoljeno 20 % poviška pri žemljah, torej 2 K 20 vin. komad. Meso: gorejsko I. vrsta 1 kg 32—34 K, njenega mehkega srca je bila na vsa moč vneta za take plemenite žrtve, KS so tako pogosto vzklile na . lieh nov» vero. Pa negovala je še tudi bolj sebične nade —. Tisto jutro je namreč videla krepko postavo britanskega suž-v'a korakati v borbeno šolo. Nemir so li je zbudil, — Ce bi šel Kalha med gladiatorje, bi utegnil vsaj novic prinesti o Eski —. „Morebiti ga še pregovori, 'da ne bo stopil v , njihovo družbo ! “ je pomišljala. „Pa — če ima upanje, da sr pribori svobodo — !“ Srce ji je močno udarilo, ko j«a premišljevala, da mu je morebiti radi me svoboda postala tako ljuba —. „Morebiti mu je njegov gospodar o' ljubil, da mu podari svobodo, akt» zmaga, in on v ponosu svoje moči in svojega poguma sploh ne misli na ne» varnost in na smrt —. Pa, — oh, 8« bi se mu kaj pripetilo — zavoljo me* ne — ! Kaj bo iz mene — ? Rajši M tisočkrat umrla, ko pa da bi ranil meli njegovo belo kožo — , , (Dalje prihodnjič.) j. Gladiatorji. Brva knjiga. — Bros» (56, nadaljevanje.) Cake najemnike je v vseh dobah svetovne zgodovine izlahka kupil, kdor i® več ponudil —* Vsaka legija je postala sčasoma enota zase, neodvisna ruoö, in je služila tistemu, ki je naj -bol*e plačal. Za vse te plačane legionarje pa je bil najvišji ideal življenja {a da bi smeli kedaj vkorakati v Rim in opleniti mesto, kateremu so. morali služiti. Le mož velikega duha in odločnega značaja., slaven po imenu, rodu in svojih činih, le tak je mogel vladati »e nasprotujoče si moči in jih združiti iv skHpno enoto za dobrobit države. — SP a asoda je hotela, da je sedel ob tistem času na prestolu slabotni, iz — možgani, pijani Vitelij in da je hlad-»okrvai, neuklonljivi in nadarjeni Ves-jiazian s čuječim očesom in z vedno pripravljeno roko Čakal, da ugrabi cesarski diadem svojemu zmedenemu piednrku in ga trdno postavi na svojo Ibstno glavo —, Medtem pa ko je visela usoda svelta v negotovosti in se je. borilo judov» j sko ljudstvo za svoj obstanek in se je zbirala nevihta, da se razlije z vso svojo največjo silo ravno nad cesarskim mestom, — je srce uboge Mariam-ne tlačila le ena velika skrb, — da ie videla tisti dan stopati nekega barbarskega sužnja preti borbeni šoli rimskih gladiatorjev —. „je torej res“, je boječe vprašala, „da se Italiii bliža meščanska vojska, kakršno smo videli doma? Da bodemo imeli sovražnika vkratkem pred mestnimi vrati?“ „Zal da vse preveč res!“ je odgovoril Kalha. „In rimsko ljudstvo se ne zmeni za vse to, pije in kupuje, prodam in naslaja svoje oči na krvavih igrah v amfiteatru: — Mariamna je pobledela in se sfre-Ela, ko je čula zadnje besede. „Ali ne delajo zopet novih priprav za igre — ?“ je strahoma vprašala. — ,,Ali ni pravil oče onidan, da zbirajo gladiatorje, in — in celo nekateri plemenitaši so vpisali svoje germanske m — britanske sužnje med gladiator-I'! in jih pripravljajo za igre — !° „Utegnilo bi biti", je odgovoril nato Kalha, „Pa od sužnja je težko pričakovati, da se bo pogumno boril za stvar, ki le še tesneje sklene njegove «mp««MMaenr^»»■•■vm.t««^^.|Ynv'r^*-r,»,,n-,*"i,l,<>»i‘*iiii't*ii,,M‘r'’iri*i**.f 'itit*'ii"-— r,-> 'V II. vrsta 28—30 K, III. vrste 24—26 K» Teletina 1 kg 30—32 K. Svinjsko: oene svinjetine in slanine se za enkrat poskusno ne maksimirajo. Te cene stopijo v veljavo v soboto, cine 14, Januarja 19f22. Mleko se sme prosto prodajati. Uspeli se vidi. Mlekarice prinašajo sedaj toliko mleka na trg, da so oene že več dni padle na 6 do f kron. Cene goveji živini na sejmu dne 10. t. m, so močno poskočite. Prignalo 86 je 385 komadov. Nek i) parov volov se je prodalo celo po . -28 K 1 kg žive teže. Poskočila je < lo cena za krave za Mobasarje na 11—12 K. Za nove bronaste zvonove v btv zilSki Matere Milosti zbirajo ž upijani prispevke. Častilce Marijine prosimo, da z znatnimi darovi pospešijo čimprejšnjo naročitev zvonov. Darovi se sprejemajo pri, vratarju frančiškanskega samostana. Uradni dnevi mariborskega okt\ glavarstva v tetu 1922 so: V Slov. Bistrici: 5. januarja, 9. februarja, 2. suše a, 6. aprila, 4. trzaja, 1, junija, (5. julija, 3. avgusta, 7. septembra, 5 oktobra, 2. novtembra in 7, decembra )kvadratnimeterK ko-in sicer vselej ob četrtkih. Pri Sv. Lenartu v Slov. gor.: 12. januarja Id, februarja, 9. sušca, 13. aprila, 11. j maja, 8. junija, 13, julija, 10. r— sta, 14. septembra, 12. oktobra, 9. novembra in 14. decembra vselej ob če- a trtkib. Pri Sv. Lovrencu : 3. januarja, 7. sušca, 2. maja, 4. julija, fy. sep tembra in 7, novembra vselej ob tor-kiti. V Peklu pri Poljčan ah : 7. februarja, 4. aprila, 6. junija, 1. avg 3. oktobra in 5. decembra vselej torkfb in sicer vedno predpoldne Gospodarska zveza je ustanovila K 132'—, 1 tridelna žimnica z afrik K 1400-—, vrvi za perilo iS, 20, 25, 30, 40 in 50 m dolge, ! plahte imp egnirane za vozove , 2 do 6 m in 3 do 6 m dolge I i '-.-2——1 —™ -- ..O’—. Spodnje hlače, cajg hlače, srajce vseh j vrst, modro platno, plavotisk, ■ tkanina in mangiti za postelje, namizne prte, hlačevino i. t. d. pa tovarniških < enah v trgovini avgu- ALOJZIJ GNIUŠEK, Maribor, Glavni trg štev. 6. MLEKARSKI ODDELEK ki prevzema upravljanje zadružnih mlekarn pođ neugodnejšimi pogoji, organizira in ustanavlja na lastne stroške kmetske mlekarne v vseh krajih Slovenije. — Kupuje po najvišjih cenah vsako množino mleka, presnega in kuhanega masla, kislega in sladkega sira od kmetov in mlekarn. 1—3 o 1» Lasta! mlečni mlekarnfc! ir Ljubljani, Dunajska c. Št. 29 in Šolski dreirsred št. 14, (pod semealfteatt Trgovska hiša 2”«“ lepimi prodajalnami, s portalom in veliko dvoriščno poslopje za večje podjrtje, svetle delavnice, več skladišč, hlev za konje, iepo stanovanie s 5 sobami Po pla-oh ' čila kupne 3v< te se skoro vse j izprazni. Vpraša se pri lastniku j v Slovenski ulici 20, Maribor. Iščemo za posekati smrekove, jelove ali borove gozdove pri Dravi. Ponudbe se prosijo na 4st PAVEL KiSS & Komu,, Sombsr, Backa. Kdor hoče v Halozah kupiti DOBRO IN POCENI kupite edino pri tvrdki se je vrnil in ordinira vsak dan od 2. do 4. ure popoldne. v Mariboru, Slovenska ulica it 4 T® 1 ef Q> OL Sl i 64b. J 2 t;5 "T1111— dobro vino —------------------ naj se obrne na IvdZiiiaela, Brenčiča, v inogradneea posestnika in načelnika okrajnega za.topa v Spuhlji pri Ptuju. 2—to 2 Jakob Lah, Maribor,Glavni trg2, Zimsko perilo, obleke, klobuke, črevlje, dežnike, copate, nogavice ter razno galanterijsko blago. Najceneje! Solidno! Obvestilo I l. Hrvatska tvornica salam, sušenega mesa in masti M. GA-VRILOVIĆ-A sinovi d. d. v Petrinji Lepo posestvo v£5ni okrog >9 oralov gozda, nj v«, travnika, hiša in gospodarsko poslopje je takoj pa prodaj. — Ceia 550.00O K.. Vpraša se v Sšsarni za promet z zemljišči v tariboru, Šolska ulica 5. 3 Zadružna zveza v Ljubljani, naznanja žalostno vest, daje umrl mnogoletni član nadzorstva stavlja odslej za nabavo masti po 10 in 20 kg pločevinaste doze ceno v promet. Priporočamo to olajšavo posebno manjšim odjemalcem ter izvrstne mesne izdelke, posebno zimsko salamo > aa, od imenovane tvrdke. Vsa tozadevna pojasnila daje zastopstvo Mesto tamika občil“ trg Konjice se odia z I febr. 1922. Prednost imajo prosilci v00k. dr : uradniki, orož iki, samci. Ponudbe z zahtevo plače je vložiti do 20 januarja 1922 — Županstvo trg Konjice. I —2 73I posestnik v Orehovi vasi pri Mariboru fn narodni poslanec. Blag mu spomin! ZAHVALA Globoko ginjeni nad tako vsestranskim sočustvovanjem, ki se nam je povodom nenadne, prebridke in nenadomestne i zgube iskreno ljubljenega očeta ozir. starega očeta, tasta in brata gospođa Franca Plšek izražalo pismeno ali ustmeno ter nam bilo v teh tugepolnih dneh v neizmerno tolažbo, se čutimo dolžni tem potom izraziti vsem ljnbim sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo in najtopleišb zahvalo. Prisrčno zahvalo izrekamo dalje vsem mnogobrojnim, od blizu in daleč prihitelim udeležnikom zadnjega sprevoda preblagega rajnkega, posebno vsem zastopnikom oblasti, zavodov in korporacij, posebej mil. g. stolnemu župniku Moravca za vodstvo sprevoda v mnogobrojnem spremstvu duhovnikov, g. obr. glavarju dr. Lajnšic-u, g. dvornemu svetniku Fonu in sodnemu svetniku dr. Schaubachu, kot zastopniku kr. sodišča, g. dr. Povaleju kot zastopniku kr. finančnega ravnateljstva, g. Stepicu, kot zastopniku davčnega urada, vsem bivšim drž. in deželnim poslancem in sedanjim narodnim poslancem, g. ministru na razpoloženju dr. Korošcu, gg. Roškarju, Brenčiču, dr. Hohnjecu, Vrečkotu, Pušenjaku, mnogoštevilnim županom, odbornikom domače občine, g. dr. Leskovarju, kot zastopniku okrajnega zastopa, č. domači duhovščini, prof. dr. Dolarju, kot zastopniku drž. gimnazije, ravnatelju Franc Voglarju, kot zastopniku ženskega učiteljišča, g. dr. Pivkotu in g. prof. Vreže, kot zastopniku moškega učiteljišča, g. starosti mariborskih Slovencev dr.-ju Rosini, kot zastopniku odvetnikov, g. dr. Barič, kot zastopniku notarjev, čč. šolskim sestram, slivniškim, hočkim in mariborskim Orlom in Orlicam ter zastopnikom «Posojilnice» in «Zadruge*. Posebna zahvala domačemu gasilnemu društvu za dodeljeno častno stražo, gasilnemu društvu v Račjem, orožništvu v Hočah in Račjem, nadučitelju Pestevšek, kot voditelju šolske mladine, grajščaku Bachler Ochenheimer iz Rač, zastopstvu grada Slivnica, odposlancu centralnega oddelka S. L. S. gospodu Remcu iz Ljubljane, gosp. Legatu, kot zastopniku «Zadružne zveze» v Ljubljani, g. obr. glavarju Šorli-ju, kot zastopniku goriških beguncev, gospođu in gospej Homšak, kot zastopnika graških Slovencev, odsekom Slov. kmetske zveze, ozir. S. L. S. z zastavami, domačim pevcem, očetovih ljubljencev, č. g. Volčiču, župniku v Breznem, č. g. Tovorniku, kaplanu v Konjicah in bivšemu račkemu nadučitelju Pavelšku, za prekrasen, vsém v srca segajoči go-govor ob odprtem grobu dr. Korošca ter končno vsem ostalim udeležnikom žalnega sprevoda in sploh vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin blagopokojnika ter nas tolažili ob nenadomestni izgubi. Dobrotni Bog bodi vsem obilen plačnik. Ranjkega pa priporočamo v molitev in blag spomin! OREHOVA VAS, dne 8. prosinca 1922, Xmlaiß&et ostali Ldajateli in založnih : Konz. „Straže," Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. . Tisk Cirilove tiskarne v Mariboru*