Šojnica
(Spisal Tone Tonejevič.)
^lojčev Mihec je imel grdo navado. da je prav rad i^P ptiče na zanjke lovil. Znal je na vse načine nastav-ljati, in malokdaj mu je ušel plen. Da, se celo urni veverici j^ vedel priti do živega. Ker je namreč imel skušnjo, da veverica odje zanjko iz jednega stremena, jo je pa spletel v tri, in tako so se veverici zatikali zobje med luknjice, in ni je mogla.odgristi.
Prav posebno rad pa je lovil naš Mihec šoje. In kako jih je prevaril f Takoj vam povem; a potrpite toliko, da ga sami zalotimo in da nam potem sam pove.
Nekega pomladnega jutra grem po poti od nase hiše v bližnji gozd. Ne hodim dolgo, kar zadujem ptičji vrišč in otročje vpitje. Vedno bolj se bližam in tudi glasovi gred6 proti meni. Kmalu smo skupaj. Slojčev Mihec drži v rokah šojo, katera se neznansko dere in skuša uiti. Ko Mihec mene zagleda, jo hoČe udariti v trozd. A jaz stopim malo hitreje in po(?akati me mora. Jokajofi drži Šojo čez život in prosi, naj ga pustim. In vcnclar mu jaz še niaem rekel besede. A poznal me je
55                 ¦¦    ¦¦   "     V
žt^in vedel, da sem močnejši od njega. Slaba vest! Ko tedaj vidim, da Mihec ni nedolžen in noče epustiti kričeče šoje, me zgrabi jeza, moja jeza pa zgrabi Mihca na jedni strani za lase, na drugi za uho. — in prav pošteno pritegne. A glej ga otroka! Še ne v6, kaj hočem. Vedno trje stiska šojo, da se začne še grje dreti. Zdaj pa primem za Mihčevi roki, potegnem narazen, in upe-hana šoja pado na tla, zvrne se na hrbet in široko zazija. — A žilava žival se vendar prevrne in težko odleti na bližnjo smreko. Mihec J>a ostane v mojih rokah.
Sam ne vem, kaj naj storim z malim grešnikom. \z zadreg-e me resijo gospod župnik. Ravno od nasprotne strani gredu proti nama.
»Kaj imata?« vprašajoz nasmebom, kakor bi že nekaj slutili.
»Oospod župnik!« odarovorim, »Mihec naj vam sam pcrve. Uesnico mora govoriti, jaz vse dobro vem.«
Mihec začne jokati, a ne pomaga nobeno mazilo.
»Le brž, le brž!« ukažejo župnik.
Ves v solzah pripoveduje tedaj Mihec, da im3 šojam nastavljeno tam v Gorjančevi rebri, in da je le to danes prvo vjel.
»Prvo?« vprašajo neverjetno gospod.
»Prvo — —. A zadnjič sem tudi jedno vjel.«
»ZadnjiČ jedno in predzadnjič jedno!«
»Tri sem vjel letos.«
»Že vidim. <la se mi lažeš. Zato se zgovoriva ob drugi priliki. Zdaj vem, zakaj vsi otroci v šoli pravijo, da si ti najporednejši. Je ž« dobro.«
»Gospod župnik!« prično Mibec milo, »odpustite mi; nič več ne grem nastavljat Povedati hočem vse, da mi Ie prizanesete. Re3 sem vjel tri šoje letos, a tudi več drugih ptičev.«
»Dovolj! Nofiem vpraševati, kaj si delal ž njimi. Za kazen nama pokaži. kjt; in kako imaš nastavljeno. Kaj ne, vi greste z nama« — reko še proti meni obrneni.
»Prav rad, ker sem ravno tje namenjen.«
Tako gremo v goajem redu v Gorjančcvo reber: na Čelu Mihec, za njim gospod župnik in zadaj ja«.
56
Kmalu smo na meslu. Ktio bi bii pričakoval, da zna Mihec tako umetno past narediti. Težko jo ni na-takniti, a kdor ni videl kaj jednakega, ne naredi šojnice — tako je rekel Mihec tej stvari — za ves svet.
Gospod župnik ukažejo Mihcu, da mora sam pri-povedovati, kako se naredi šojnica.
Mihec sprva zardi, naposled se pa le ojači in začne:
»Najprfije treba narezati butarico leskovih šibic. Le-te se potem prioatijo in potaknejo v krogu druga tik druge v zemljo. Te po konvA stoječe šibice se potem upognejo in zvežejo na vrhu s trto. Tako ima to potem podobo visokega klobuka, V notranjem se priveže pri vrhu koruzin storž, da visi v sredi šojnice. (Jlavna stvar pa pride še-le sedaj. Tam doli pri dnu. kjer smo pustili nekaj vmeaja, se vtalme napošev količ z žimnato zanjko v tla. Zanjka pa mora bit) vsaj za malo ped od zemlje. In tako prileti šoja, ugleda koruzo, sede na tla k Šojnici in skuša ulomiti clo atorža. Brž ugleda odprtino pri tleh, hoču do koruze, glavo vtakne v zanjko, katera se pa zadrgne in zadavi šojo. —
»Že vem dovolj!« reko gospod župnik. »Poslušaj, kaj ti pravim. Ne muči živalij! Li ne veš, kaj veleva peta božja zapoved ? Kdo te je tako učil ? Ne, kaj takega ne smes delati. Prav občutljivo kazen zaslužiš, a za danes naj bode. Tu na mestu pa izderi vse šibe in raz-rnečt Šojnico.« —
»Tako. Bom Že pazil odslej holj na le. Zdaj pa pojdi domov in povej očelu. kaj si danes staknil.«
Po teh begedah se Mihec oddalji; midva z go-spodom pa grcva na drugo stran.
Kako se je Mihou doma zsjodilo, ne vem. Morebiti že povedal ni nič očetu. Vse hvalevredno pa je storil. ker od tega čaaa ni več hot«I ptičev loviti. —
In sedaj je Slojčev Mihec že gospodar iSlojec. Ni pa še pozabil dogodka v Gorjanfievi rebri, in prav rad pripoveduje. kako so ga rajni gospod župnttv o d v a d i 1 i ptiče loviti.