Fo enem tednu stavke, ko ni
bilo videti nobene rešitve /a sti-
sko delavcev, so se ti skupaj z
svojimi otroki v torek napotili
pred Mestno hišo, da bi opozo-
rili občinsko vodstvo na težave
v svojem podjetju. Ker pa je v
tistem času zasedala skupščina
in so bili najvišji predstavniki
občine tam. so se delavci ogla-
sili v skupščinski dvorani. Izra-
zili so gnev nad tem, da jih po
enotedenski stavki še vedno
nihče ni pripravljen poslušati in
razumeti njihove stiske ob dej-
stvu, da že tri mesece niso dobi-
li plače. Predsednik skupščine,
ki je začasno prekinil razpravo
o viziji razvoja zdravstva v
občini Ptuj do leta 2 tisoč, je
njihovemu predstavniku omo-
gočil nastop pred skupščinskim
mikrofonom, zatem pa svetoval
pogovor s predsednikom izvrš-
nega sveta. Ta je sicer povedal,
da so v IS seznanjeni s stavko
in da je vse, kar lahko storijo,
poskus vzpostavitve dialoga
med stavkajočimi delavci, di-
rektorjem podjetja, ki so mu si-
cer delavci že večki"at izrazili
nezaupnico, in vodstvom Kme-
tijskega kombinata Ptuj. ki je
tudi ustanovitelj podjetja Žaga
Jelka. d.o.o.
Rešitve problema do za-
ključka redakcije še ni bilo, tudi
napovedi o nadaljnjem toku do-
godkov ne. Lahko izrazimo le
solidarnost z obupanimi delavci
in začudenje nad ignoranco ma-
tičnega podjetja.
Več o stavki na strani 3.
JB
Delavci Žage Jelke pred mestno hišo. Foto: OM
s V poncdoijelt je stavkovni atTbDr v T^agl Jefkf postai p«Trwnfl
jttjavo o nczaupnid direktorju Filipu Dolinai;ju ^ 57 podpisi de-
lavcev, Za nezaupnico so navedli naslednje argumente:
1.	ker do 5, julija rti urefimeil nobene od ^^stih zahtev
kovnega odbora
2.	arogantni odnos do zaposlenih v podjetju
3.	ker menijo, da kot diplomirani sociolog nima potrebnih:,
'teoretičnih in praktičnih znanj za vodenje podjetja
I 4. ker ni zaupal nikomur v podjetjuf niti najo^im sodelavk
' 5.' ker v večini primerov ni upoSfeval strokovnih mnenj
^^^ih sodelavcev
% 6. ker je večino pomembnih odločitev sprejemal popolnoma sam
I: 7. ker je sklepal Ikodljive pogodbe (Lesing, G. Radgona ri^i:
*Xlara}
'■■. 8. ker je omogočil izplačilo OB za april in maj ter regres
ho 26 delavcem^ ki so bili v začetku junija premeščeni v zas^^
no podjetje
: 9. ker je na zboru delavcev 7. jidija izjavil ^^Dva dni
; bom še gledal, potem pa aktivtrem svoje podjetje ali pa gr^p^
delat k prijateljti^^*
10. tned pogajmji s stavkovnim odborom je i^avU, da če ho tto
tako naprej, "Mizarstvo" ne bp delalo veČ nobene savne, ker bo to
Jel4i prenesel mivatnikUi PoMral nrti^vi in lemMvej,
ZGODBE NAŠIH DNI — UČITELJ IVAN LAURA: Osem
let dokazovanja resnice
.S i K A A 7
PO SLEDEH ZAPISNIKA SDK O PERUTNINI: "Naklonje-
nost" Idi Strmšnik in ugotovitve o delih SCT
SiKAIS H
ZAKULISJE OPEN AIR FESTIVALA: Kaj lahko storijo
posamezniki, ki skrbijo za svojo rit na stolčku za mla-
dino, in kaj vse mora podmladek pretrpeti, da lahko
uveljavi svoje potencialne zmožnosti?	STRAN K)
O KRŠČANSTVU TAKO IN DRUGAČE: Izgon iz rajske-
STRAN 15
INFO — glasbene novice	STRAN 16
ŽETEV JE PRAZNIK, PA ČETUDI JE SKROMNA. Foto: M. Ozmec
V torek so poslanci v zborih SO Ptuj uspešno opravili drugi del 37. skupščinskega dejanja. Zaradi znosnejšega vremena
— kar se temperature v dvorani tiče —je sicer minimalna večina poslancev vztrajala do zadnje, 13. točke dnevnega reda.
Predsednik jim tudi ni privoščil običajnega vmesnega odmora, pač zaradi slabih izkušenj s poodmorno sklepčnostjo.
Na prvem delu 37. zasedanja je
manjšina poslancev že poslušala po-
ročila o delu upravnih organov, de-
lovnih teles SO Ptuj, Javnega pravo-
branilstva, Policijske postaje in
Občinskega sodnika za prekrške, v
torek so poročila torej samo potrdili.
Da ne bi znova spodletelo točki
volitve in imenovanja, so to nalogo
opravili takoj za prvo in za ravnatel-
jico OŠ Videm imenovali Marijo
Černila. opravili pa še nekaj imeno-
vanj članov skupščinskih teles.
Nekaj razprave je bilo nato pri
osnutku odloka o spremembi pro-
računa občine v letošnjem letu;
kljub pripombam so nato osnutek
sprejeli, s tem da naj IS v pripravi
predloga upošteva pripombe na
delitev občinskega denarnega ko-
lača. ki zagotavlja 90 odstotkov
povprečne slovenske skupne pora-
be na prebivalca.
Skupščina je po hitrem postop-
ku sprejela akt o podelitvi priz-
nanj občine Ptuj v letu 1993. Za
častnega občana občine bosta tako
ob občinskem prazniku imenovana
univerzitetni profesor Jože Gre-
gore in dr. Anton Trstenjak, zlato
plaketo občine pa bo ob 100-letni-
ci prejel Pokrajinski muzej Ptuj.
Predvsem predstavniki zdravstva
so bili aktivni razpravljalci pri
usmeritvah na področju zdravstva v
občini Ptuj do leta 2 tisoč. Na-
splošno so ugodno ocenili pripra-
vljena izhodišča izvršnega sveta,
dvomili pa o možnosti uresničitve
zastavljenih ciljev. Potrebe ptujske-
ga zdravstva so za možnosti občin-
skega proračuna prevelike, vendar
jih bo kljub temu potrebno ure-
sničiti, pri tem dati poudarek zdrav-
stveni preventivi in dispanzerskim
službam, ponovno pa smo slišali
konkretno pobudo za razpis četrtega
občinskega samoprispx;vka. Pred-
stavniki zdravstva pa so bili deležni
nekaj kritik uporabnikov, ki so se
nanašale predvsem na zobozdrav-
stvo in dolge čakalne dobe. Argu-
menti o enem zdravniku na 700 pre-
bivalcev v Ljubljani in 2 tisoč prebi-
valcih na zdravnika v Ptuju so sicer
dokaj prepričljivi, jih pa hitro za-
senči resnica, da v Ljubljani čaka na
zaposlitev okoli 200 zdravnikov. Na
potezi je torej zdravstvena stroka in
politika podpiranja brezposelnih.
Na hitro so poslanci sprejeli še
odlok o ustanovitvi Zavoda Lekarne
Ptuj in osnutek odloka o graditvi in
vzdrževanju zaklonišč. Zataknilo pa
se je pri predlogu za izdajo odloka o
nadomestilu za uporabo stavbnega
zemljišča v občini Ptuj. Del poslan-
cev, predvsem v zboru KS, je bilo
razširitvi plačevanja pris|X'vka na
območje celotne občine naklonjeno,
saj naj bi ta prisix^vek v prihodnje
predstavljal pomeml^Kin vir financi-
ranja novih občin, pa tudi razumlji-
vo je dejstvo, da nihče ne more upo-
rabljati prostora, vode in zraka za-
stonj. Razumljivega odpora je bil
predlog deležen v že preobremenje-
nem gospodarstvu. Ob minimalni
sklepčnosti tudi ni dobil dovolj gla-
sov podpore in izvršni svet bo moral
z njim počakati na boljše čase oziro-
ma se bodo o tem pomembnem viru
financiranja morebiti kdaj pozneje
odločale novonastale občine. Po-
slanci so pred koncem zasedanja po-
trdili Še poročilo o izvedenih ukre-
pih za sanacijo Škode v kmetijstvu
zaradi suše v letu 1992 in se sezna-
nili s problematiko ob stavki v
vzgoji in izobraževanju v občini
Ptuj.	JB
"Prvega mesta nisem pričakovala..."
Ptujska teniška ij>ralka Tina Vukasovic, sicer clanica Teniškega kluba Branik Maribor, je v zadnjem času dosej^la nekaj zelo le-
pih uspehov, krona pa je naslov državne prvakinje med članicami. Pred tem je osvojila naslov državne prvakinje med mladinkami
do 18 let. Na minulem državnem teniškem prvenstvu v Mariboru pa je slavila tudi dvojicah, kjer je igrala s Tino Križan.
Po ]irvenstvu je izjavila: "Prve
tekme so bile lahke. Zares pa se je
začelo s polfinalno tekmo, kjer sem
igrala proti Karin Lušnic, ki je vel-
jala za zmagovalko tega dvoboja.
Premagala sem jo z rezultatom 6:3
in 6:4, Čeprav je drugi set že vodila
s 4: L Moja zmaga je bila pravo pre-
senečenje. V finalu sem se pomerila
s prvo favoritinjo tega prvenstva in
klubsko kolegico Tino Križan. Ve-
dela sem, da če bom igrala tako kot
v polfinalu, bom uspela. In to seje v
resnici tudi zgodilo.
Pred prvenstvom takega uspeha
nisem pričakovala, saj je bila kon-
kurenca zelo huda. Z izjemo Barba-
re Mulej so nastopile vse najboljše
slovenske teniške igralke. Po uspehu
v polfinalu pa sem pričakovala tudi
zmago v finalu."
Pravega počitka po usjvhu v Ma-
riboru za Tino še ne bo. V nedeljo,
18. julija, bo odpotovala v Lizbono
na evropsko prvenstvo teniških igral-
cev do 18 let. "Če bom nadaljevala z
dobro igro, lahko tudi v Lizboni do-
sežem dober rczuhat." Po evropskem
prvenstvu pa si bo za nekaj dni od-
počila. Avgusta jo čakata dva turnir-
ja v Italiji, septembra pa trije oba ja-
dranski obali, in sicer v Umagu, na
Lošinju in v Rabcu. V kratkem pogo-
voru pred odhodom v Lizbono je Še
povedala, da je z letiišnjimi rezultati
/a(lo\(iljna.	MG
IZPOSOJA OSEBNIH VOZIL IN
KO.MBUEV. DOSTAVA NA DOM!
Spodnji Gaj pri Pragerskem 23
(062)792-296
Tina Vukasovič. (Foto: OM)
2 — DOMA m PO SVETO
1$. JULIJ 1993 ^ TEDMIH
Novi pposton
za mlade bolnike
V ptujski bolnišnici končujejo obnovo nekdanjega po-
rodnega oddelka v otroškega, v katerem bodo imeli mladi
bolniki 34 postelj. Prostori bodo sodobno urejeni, v njih
pa bo tudi več prostora za starše, ki se bodo poslej lahko
aktivneje vključevali v zdravljenje svojih otrok.
Žal pa tudi to izredno po-
membno investicijo v ptujskem
zdravstvu spremljajo finančne
težave. Gradbena dela bodo vel-
jala okrog petdeset milijonov
tolarjev, približno dvajset do tri-
deset pa bodo potrebovali za na-
kup nemedicinske opreme. Če
bi jih imeli že sedaj, bi lahko
prenovljeni oddelek usposobili
za delo v dveh mesecih. Kot je
povedal vršilec dolžnosti direk-
torja bolnišnice dr. Lojze Arko,
poteka obnova po načrtih, bi-
stvenih odstopanj ni. Velik
problem pa je denar, saj ga od
drugih financerjev še niso dobi-
li. Do sedaj opravljena dela so
sami financirali. Občina jim je
sicer dodelila kredit, ki ga mo-
rajo do prvega septembra vrniti,
vlogo z vsemi potrebnimi doku-
menti za dodelitev republiških
sredstev pa bodo sestavili te
dni. Glede na to, daje za vse in-
vesticije v zdravstvu republike
letos na voljo le 700 milijonov
tolarjev, bo bitka za denar
težka. Da bi zagotovili potrebna
sredstva, bodo potrkali tudi na
vrata ormoškega izvršnega sve-
ta, saj se na otroškem oodelku
ptujske bolnišnice zdravijo tudi
njihovi otroci.
V ptujski bolnišnici sta bila v
prejšnjem tednu predsednik skup-
ščine občine Vojteh Rajher in
članica občinskega izvršnega
sveta, odgovorna za področje
zdravstva in socialnega varstva,
Silva Cerček. Seznanila sta se s
potekom obnove, financiranjem
in nekaterimi drugimi vprašanji
s področja zdravstva. Vojteh Ra-
jher je ob tej priložnosti pove-
dal, da so v občini naklonjeni
tej naložbi, saj gre za naložbo
za občinske potrebe. Dejstvo pa
je, da naj bi jo izpeljali z repu-
bliško pomočjo. Občina pa bo
še naprej pomagala s premostit-
venimi krediti.	MG
Gradbena dela bodo končali že v tem tednu. Foto: OM
POOBLASTILO BANKI VAM PRIHRANI ČAS, SKRBI IN ODVE-
ČNE POTI
Imetniki tekočih računov, poenostavite plačevanje svojih
rednih in izrednih obveznosti. Pooblastite banko, da namesto
vas poravna s tekočega računa:
*	RTV naročnino,_
*	naročnino za časopise,_
*	elektriko,_
*	stanarino,_
*	PTT storitve,__
*	komunalne storitve,
*	centralno ogrevanje,
*	zavarovalnine,
*	vodarine,_
*	oskrbnino v vrtcih, prehrano v šolah, šolnine,
*	odplačilo kreditnih obrokov.
Banka poravnava obveznost na dogovorjen dan in hkrati za
ustrezen znesek bremeni vaš tekoči račun. O vseh opravljenih
plačilih na podlagi pooblastila vas banka obvešča z izpiski. Za
trajni nalog je treba odšteti 20,00 SIT mesečno ne glede na
znesek (v primeru prenosa v dobro računa KBM ničesar), kar
je manj kot pri plačevanju s splošno položnico. Tarifa
nadomestila za vplačila s splošno položnico ali virmanskim
nalogom na žiro račune pravnih oseb znaša 0,85%, pri čemer
je najnižji znesek 30,00 SIT, najvišji pa 600,00 SIT.
Povprašajte v vaši enoti.
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za
radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo dani, Majda Goznik,
Darja Lukman-Žunec, Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Vida
Topolovec, Nataša Vodušek in Milena Zupanič (novinarji).
TEHNIČNO UREJANJE: ATS Irena Fijan .
PROPAGANDA: Oliver Težak, telefon 776-207.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99
telefon (062) 771-226 • telefaks (062) 771-223.
Celoletna naročnina 2.600 tolarjev • za tujino 5.200 tolarjev.
ŽIRO RAČUN PRI SDK PTUJ: 52400-603-31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor.
Nakupovalna In turistična vrečka
Zakonca Jasna in Dušan Prij»l sta v Kidričevem, Ulica Nikole Tesle 12, odprla obrato-
valnico Naj. Ukvarjata se z različnimi dejavnostmi, največ pa z grafičnim, modnim in
industrijskim oblikovanjem.
Trenutno imata največ dela na
področju grafičnega oblikovan-
ja. V okviru tega oblikujeta vi-
zitke, znake podjetij, prospekte,
embleme in drugo, kar sodi v to
področje. Mlada obrtnika imata
v ognju več zanimivih načrtov,
za katere iščeta partnerje,
predvsem pa finančno podporo,
ki je kot mlada obrtnika začet-
nika žal ne moreta dobiti.
Dušan Prigl je nekaj predlo-
gov s področja industrijske la-
stnine patentiral. Gre za po-
hištvo za poslovne prostore in
stekleno embalažo za kozme-
tična in parfumerijska sredstva.
Design pohištva je izredno
atraktiven in ga doslej še ni bilo
niti na tujem niti na domačem
trgu. Zaščitil pa je tudi blagov-
no znamko Naj, pod katero naj
bi te izdelke v bodoče prodajali.
Obratovalnica Naj je zanimi-
va tudi zaradi tega, ker se je
med prvimi odzvala pozivu za
sodelovanje pri turističnem raz-
voju Ptuja. Projekt turistične in
nakupovalne vrečke je star eno
leto. Poteka pod geslom Ponesi-
mo v svet ime Ptuj. Nastal je po
naključju: "Ko smo nekoč šli na
obisk k znancem v drugi kraj,
smo jim kupili darilo, nismo pa
imeli embalaže zanj. Zato sem
vzel v roke papirnato vrečko in
nanjo narisal Ptuj. Znanci so
mojo idejo pozdravili. Ob tem
sem dobil navdih za izdelavo
takšne vrečke. Pobudo sem
predstavil občinskemu ministru
za turizem Petru Vesenjaku.
Uskladila sva se. Moja ideja se
je tako 'združila' z razvojno
strategijo razvoja turizma na
Ptuju. V kratkem bodo naprodaj
prve gostinsko-turistične in na-
kupovalne vrečke s podobo Ptu-
ja, turističnimi zakladi Ptuja,
gostilnami in trgovinami. Naku-
povalne bodo imele na zadnji
strani seznam trgovin, turistične
pa gostiln. Zanimivo je, da so
se vabilu za vključevanje v ta
projekt odzvali vsi mali trgovci'
v ptujski občini, v prvi etapi
okrog osemdeset.
Gostincem bom kmalu ponu-
dil tudi drugi papirnatiipro-
gram. Pripravljam papirnate
podstavke za kozarce, papirnate
prtičke za pod servis, na katerih
bo veduta Ptuja, združena z re-
klamo gostinca.
Za projekt papirnatih vrečk
želim navdušiti tudi druge slo-
venske kraje. Zamišljam si, da bi
med kraji prišlo do zamenjave teh
vrečk, kar bi tudi prispevalo k te-
mu, da bi se ljudje med seboj
bolje spoznali, obenem pa bi se
seznanili z najpomembnejšimi
značilnostmi nekega kraja."
Kako ocenjujete stratcjjijo
razvoja turi/ma na Ptuju?
Dušan Prijel: "Mislim, da je
to prava pot za doseganje žele-
nih ciljev na dolgi rok. Vmes pa
se mora dogajanje zapolniti s
podprojekti, kot je sedaj naku-
povalna vrečka, da aktivnosti ne
bi prenehale. Motivirajo pa naj
predvsem Ptujčane, da bodo v
turizmu videli svojo prihodnost.
Ptuj lahko od turizma in od po-
deželja dobro živi. Težko pa bo
rešiti zablode glede razporedit-
ve gospodarskih con v mestu.
Kot zasebnik si najbolj želim,
da bi moralnim spodbudam za
razvoj zasebništva sledile tudi
konkretne, predvsem v denarju."
MG
Dušan Prigl predstavlja novo ptujsko vrečko. Foto: MZ
Ud prvega julija dela zdravniška komisija prve stopnje v Mariboru. Za to se se je ob-
močna enota mariborskega Zavoda za zdravstveno zavarovanje odločila, ker ni uspela s
predlogom, da bi v Ptuju na Trstenjakovi ulici devet uredila razmere za delovanje svoje
izpostave v celoti in s tem tudi zdravniške komisije.
S sprejemom nove zdravstve-
ne zakonodaje je služba dobila
nove naloge. Da bi jih lahko
uresničevala, potrebuje primer-
ne prostore in tudi več kadra.
Prostori nad mestno lekarno so
bili zgrajeni z zdravstvenim de-
narjem. Po razpadu posameznih
samoupravnih interesnih skup-
nostih oziroma po njihovem
združevanju so deloma ostali
nezasedeni, zato so jih dodelili
političnim strankam. Z uresni-
čevanjem nove zdravstvene za-
konodaje pa je zavarovalnica
dobila nekatere naloge, ki so jih
v vmesnem obdobju med eno in
drugo zdravstveno zakonodajo
uresničevali v zdravstvenih or-
ganizacijah.
Direktorica mariborske enote
Zavoda za zdravstveno zavaro-
vanje Slovenije Rosvita
Svenšek je povedala, da je pre-
selitev zdravniške komisije prve
stopnje v Maribor le začasna
rešitev, ki naj bi trajala čez po-
letje, ko je tudi manj tistih, ki si
podaljšujejo stalež. V njihovem
in interesu občanov pa je, da se
služba v Ptuju celovito uredi,
zato si dislocirane službe ne
morejo privoščiti. Zelo nesmo-
trno pa bi bilo, če bi sedaj mo-
rali vlagati sredstva v ureditev
prostorov v Trstenjakovi ulici
11. Njihova želja in potreba je,
da si ponovno pridobijo prosto-
re nad lekarno v Trstenjakovi 9,
ki jih sedaj zasedajo politične
stranke in ki so bili urejeni z
zdravstvenim denarjem. Le tako
bodo uporabnikom lahko zago-
tavljali kakovostne storitve.
Nemogoče razmere za delo se
kažejo tudi pri uporabnikih: niso
redki primeri, ko ljudje omedle-
vajo, ko na izpostavi območne
enote mariborskega Zavoda za
zdravstveno zavarovanje urejajo
svoje pravice. Zato tudi ponujene
rešitve ptujskega izvršnega sveta,
da bi zdravniška komisija zaseda-
la v Trstenjakovi enajst, niso
sprejeli. Rosvita Svenšek je po-
sebej poudarila, da v primeru
"selitve" zdravniške komisije
prve stopnje iz Ptuja v Maribor
ne gre za nagajanje. Nekateri v
Ptuju govorijo celo, da gre za
izsiljevanje. Sedaj je tako daleč,
da bodo vsi prizadeti sedli *za
skupno mizo. Skoda le, da pri-
haja do tega tako pozno, saj se
je že aprila vedelo, da se bo se-
dež zi-avniške komisije prve
stopnje začasno preselil v Mari-
bor, če ne bodo dobili prostorov
na Trstenjakovi devet.
Bolniki se sedaj vprašujejo,
ali je v resnici moralo priti do
tega. Komu je do tega, da zapra-
vlja njihov čas in denar? Se pa
v vsem tem skriva še nekaj dru-
gega — vprašanje o tem, kaj
nam bo v Ptuju še sploh ostalo,
če bomo tako nadaljevali.
Vprašanje o tem, zakaj se je
zdravniška komisija prve stop-
nje preselila iz Ptuja v Maribor,
naj bi obravnavala tudi ptujska
občinska skupščina.	^G
Rezultati žetve potrjujejo napovedi, da bo le-
tošnja žitna letina skromna. Na najprej pospra-
vljenih površinah, predvsem na gramoznih ob-
močjih, je pridelek pšenice 50 in več odstotkov
nižji od običajnega in pričakovanega. Tudi sicer
je v kmetijstvu že precej škode zaradi suše,
čeprav še ni čas za individualno ocenjevanje.
Tuintam nas narava le obdari z nekaj dežja, zato
obstaja upanje, da se bo kmetijska sezona le izte-
kla v bogato jesen.
Ta mesec sta bila objavljena kar dva natečaja,
ki ju kmetovalci ne smejo prezreti. 1. julija je bil
v Tedniku objavljen natečaj za dodelitev sredstev
za ohranjanje razvoja kmetijstva v občini Ptuj v
letu 1993, danes pa je objavljen še natečaj za
kmetijska razvojna sredstva. V prvem primeru gre
za tako imenovana nepovratna sredstva, torej za
regrese, premije, podpore v znesku 31 milijonov
tolarjev, v drugem primeru pa za kreditna sred-
stva v višini 25 milijonov tolarjev z valutno klav-
zulo in 6-odstotno obrestno mero.
Ena in druga sredstva je mogoče pridobiti s po-
močjo kmetijske svetovalne službe. Premije in re-
gresi so namenjeni za sofinanciranje vzreje ple-
menskih telic, prašičereje, kozjereje, preventivne-
ga zdravstvenega varstva živali, analiz krmnih
mešanic, analiz zemlje, regresiranje sadik v sad-
jarstvu in cepljenk v vinogradništvu. Prav tako bo
regresirana nabava semena za setev krmnih ra-
stlin na strniščih. Posebna pozornost in precej
sredstev je namenjenih pripravi idejne in projekt-
ne zasnove bodočega namakanja, ki mora slediti
izvedenim melioracijam in regulacijam. Na Drav-
skem polju, ki je, razen vode iz Drave, revno z
vodo za namakanje, se je letos že pojavilo nekaj
problemov, ki jih bo potrebno ustrezno razrešiti.
V ptujski občini naj bi pripravljeni pričakali za-
kon o namakanju, ki ga pripravlja slovensko kme-
tijsko ministrstvo.
Kreditna sredstva bodo prednostno na voljo za
razvoj govedoreje in drugih kmetijskih dejavnosti
na demografsko ogroženih območjih, lahko pa tu-
di za razvoj prašičereje na nižinskih predelih
občine in vrsto drugih kmetijskih dejavnosti. Po-
membno je, da projekt z zahtevkom za kredit iz-
dela kmetijski svetovalec na terenu. Lahko ga iz-
dela sicer tudi kmetovalec sam ali kdo drug, ven-
dar je za dodelitev sredstev potrebno ugodno
mnenje kmetijskega svetovalca.	JB
SLOVKNIJA — hrvaška
Potem ko je že kazalo, da bo
Slovenija sprejela osnutek spo_
razuma o prijateljskih odnosi^
in sodelovanju s Hrvaško, seje
v ponedeljek znova zapletlo
Predstavnik slovenskega zunan-
jega ministra Peter Toš je pre,
dlagal umik osnutka iz parig,
menta zaradi nekaterih eno-
stranskih posegov do slovenske-
ga premoženja na Hrvaškem,
posebej zaradi Unionove tovar-
ne v Buzetu in poslovne enote
Kmetijsko-gozdarskega podjetja
Postojna na Reki.
BOSNA IN HKRCEGOVI.
NA: Srbske enote še naprej
osvajajo ozemlja in konec mi-
nulega tedna so si že izborile
povezavo z zasedenimi ozemlji
v vzhodni Bosni in vzhodni He-
recegovini. Muslimanom pa
preprečile vzpostavitev poveza-
ve med Goraždem in Saraje-
vom. Bosanski zunanji minister
Haris Silajdžic je islamske dr-
žave pozval, naj v Bosno v ok-
viru sil OZN pošljejo čimveč
svojih vojakov. Za sedaj sta pri-
pravljenost pokazala samo Paki-
stan in Bangladeš.
SOMALIJA: Ameriška voj-
ska je v nedeljo napadla moga-
diško rezidenco Abdija Kabdi-
da, ker naj bi v njegovi hiši za-
sedala samozvana vlada pod
vodstvom generala Aidida, vod-
je največje in najbolj oborožene
skupine v Somaliji. Pri tem so
ubili štiri in ranili dvajset do-
mačinov. To je bil največji na-
pad po 30. juniju letos, ko so v
podobni akciji razstrelili dom-
nevno skladišče orožja.
ZDA: Komentatorji so te dni
zelo navdušeni nad ameriškim
predsednikom Clintonom, češ
da se je v Tokiu na zasedanju
vodilne sedmerice zelo dobro
odrezal. Največ seveda pomeni
sklenitev trgovinskega sporazu-
ma z Japonsko, kar je veliko
presenečenje. Kot Clintonov
največji zunanjepolitični spo-
drsljaj pa komentatorji še vedno
štejejo Bosno.
RUSIJA: Ustavodajni zbor je
končno le sprejel osnutek nove
ustave. Ta naj bi v marsičem
vzpodbudila razvoj demokraci-
je, pomembna pa je tudi zaradi
izvajanja gospodarskih reform.
Zdaj morajo osnutek ratificirati
še v vseh 88 federativnih enotah
Rusije. Ker bo to najbrž trajalo
nekaj mesecev, pričakujejo, da
bi nova ustava lahko bila spreje-
ta šele konec letošnjega leta.
ITALIJA: Svojo zmago na
lokalnih volitvah želi Severna
liga dobro vnovčiti in temeljito
spremeniti italijansko politično
sceno. Liga poskuša doseči, da
bi bile predčasne volitve v Itali-
ji čimprej. Izbrala je učinkovit
ultimat: če predsednik Scalfo
takoj po predčasnem sprejemu
proračuna za prihodnje leto
(zadnji rok je september in od
Italije to zahteva Evropska
skupnost) ne bo razpustil parla-
menta in razpisal predčasnih
volitev, bo Severna liga vzpod-
budila sever države k davčnemu
štrajku. Voditelj Severne lige
Umberto Bossi pa je jasno pri-
čel napovedovati, da mora Itali-
ja postati federalna država. Če
osrednja vlada v Rimu federali-
zacije ne bo sprejela, se bo se-
verna Italija odcepila.
FRANCIJA — BOSNA:
Francoski general Philippe Mo-
rillon je v ponedeljek dopoldan
na sarajevskem latališču predal
svoje dolžnosti poveljnika sila
Unproforja v Bosni nasledniku,
belgijskemu generalu Francisu
Briquemontu. Tako je končal
svojo vojaško kariero, v Franci-
ji pa so že napovedali, da mu
bodo v obrambnem ministrstvu
podelili visok in odgovoren po-
ložaj. Seveda je jasno, da je bil
Morillon preoster in preodkril
in da so ga tudi zato morali
umakniti. Tudi zadnje ure v Sa-
rajevu seje nekaterim s svojimi
neodvoumnimi izjavami zame;
ril. Ošvrknil je "krojače", ki hi
radi Bosno in Hercegovino ra-
zrezali na tri območja, in jih po;
svaril, da bodo s tem povzročil'
nevzdržne napetosti in v osred-
nji Bosni vzpostavili takšno
krizno območje, kakršno je
Gazi. Ob predaji poveljstva jc
med drugim tudi izjavil, da je
bilo leto in pol na kriznem ob-
močju najlepši del njegove vo-
jaške kariere. Pripravila: DL2
"fEDMIK ---
POROČAMO, KOMENTIRAMO 3
Govori se ...
„ DA imamo v Ptuju kot prvi v
<;loveniji privatni boksarski klub.
prinaša posebno prednost v
j^m, da lahko odslej kdo koga po
[liiTOČilu in povsem zasebno useka
pO kljunu (beri nosu).
... DA ima župan nagnjenja za
uialega graščaka. To ljudstvo
slclepa zaradi tega, ker si zelo
pogosto ogleduje gradbišče Ma-
lega gradu v Ptuju. Morda pa
otc zgolj za pozornost do kul-
turnega objekta.
... DA je na otvoritvi nove pi-
ccrije v Ptuju nastopil tudi zbor
pranca LAČNA. Za desetčlan-
ski zbor so menda spekli 32 piz.
... DA Ptujčani dosledno goji-
jo svojo gostoljubnost. Tujcem
napišejo obvestilo o parkirnem
prekršku v nemščini. Sicer ne
povsem prav po nemško, trudijo
pa se le in tujci so presrečni, da
razumejo, koliko so dolžni.
... DA lenarški župan uporablja
izkušnje Marije Terezije, da v
Slovenskih goricah ni potrebno
graditi zaklonišč. Pri tem upa, da
bi morebitni sovražnik prišel nad
nas s kanoni ali katapulti.
... DA so nekdanji udeleženci
eksekucij tozdov družbene lastni-
ne postali v sprivatiziranem času
žrtve lastne zagledanosti v privat-
na podjetja, oddaje družbenih po-
slov in pobiranja provizije.
... DA seje bodoči častni občan
ptujske občine dr. Trstenjak rodil
v Rodmašcih na Gorenjskem in
med drugim predaval tudi v Mon-
trealu v ZDA. To, da so Rod-
mašci (pravzaprav Rodmošci) v
Pomurju in ne na Gorenjskem,
naj vas ne moti. Saj tudi predla-
gatelja podelitve častnega naziva
ni motilo, da Montreal še nikoli
ni bil v ZDA.
56 VLOG ZA RAZVOJNA SREDSTVA_
Do konca junija, ko je potekel rok za oddajo vlog na osnovi na-
tečaja za dodelitev razvojnih sredstev, jih je ptujski izvršni svet
prejel 56. Devetnajst jih je s področja turizma, dvanajst trgovine,
25 pa s področja proizvodne in storitvene obrti. Predlagatelji vlog
pričakujejo iz razvojnih sredstev 2,8-ki-at več, kot je na voljo de-
narja. V prvem letošnjem natečaju je za spodbujanje razvoja obrti
in podjetništva na razpolago sto milijonov tolarjev. Izvršni svet bo
o delitvi razvojnih sredstev predvidoma odločal ob koncu meseca.
GRADBENIŠTVO SE JE RAZPOLOVILO_
Ptujsko gradbeništvo je v hudih težavah predvsem zaradi poman-
jkanja dela in neustreznega financiranja, ki se kaže v tem, da si mo-
rajo gradbeniki delo naprej palačati, da lahko delajo. Gradbeništvo
je od vseh panog najbolj prizadela gospodarska recesija. Leta 1982
je v ptujskem gradbeništvu delalo skupaj 1800 delavcev, deset let
kasneje pa le še 794.
V	CIRKULANAH BO TURISTIČNO DRUŠTVO_
V tej haloški krajevni skupnosti imajo velike načrte na področju
turizma. Ena od ljubiteljskih organizacij, ki naj bi jim pri tem po-
magala, je turistično društvo. Imenovali so iniciativni odbor, v tem
mesecu bodo pripravili osnutke potrebnih aktov, ustanovna
skupščina pa bo predvidoma jeseni.
200 PREDLOGOV ZA TURISTIČNE SPOMINKE
Na javni natečaj za turistični spominek Slovenije so 103 avtorji iz ce-
le Slovenije poslali dvesto rpedlogov. Posebna komisija jih bo ocenOa
k v tem mesecu. Najboljše predloge za nove turistične spominke bodo
predstavni že na jesenskem sejmu gostinstva in turizma v Mariboru.
PRI OBČANIH ŽE SKORAJ POLOVICA ODLOČB
ZA DOHODNINO _
Iz ptujske izpostave republiške uprave za javne prihodke so doslej od-
poslali že skoraj 19 tisoč odločb za dohodnino v letu 1992, vseh pa bo
okrog 39 tisoč. Vodja izpostave Stanislav Zavec je ob tem povedal, da
občanom, ki jim bo država vrnila preveč plačano dohodnino v znesku
nad tristo tolarjev, ni potrebno pisati posebnega zahtevka — vračilo bo
avtomatično.
ANINA NEDELJA NA SELIH_
Svenškova gostilna na Selih ima 130-letno tradicijo, tradicionalna pa
je tudi prireditev, ki jo pripravljajo vsako leto na Anino nedeljo. Le-
tošnja bo 25. julija ob šestnajstih. Obiskovalcem bodo ponudili odlično
domačo hrano in vino, za zabavo in ples pa bo igral ansambel Bratje
PoljanSek iz Kamnika.
V	SOBOTO NA PTUJSKI TELEVIZIJI_
Druga julijska ptujska televizijska oddaja, ki jo je posnel Tinček
Ivanuša, je prav tako bogata s prispevki kot prejšnje. Med drugim
prinaša prispevke o jadralnem prvenstvu, likovni koloniji Gorca.
državnem prvenstvu v agilityju, ročk koncertu, ljudskih muzikantih
iz Lancove vasi, festivalu Vurberk, odhodu judoistov na Nizozem-
sko in o Gorenjski. Oddajo si bomo lahko ogledali 17. julija ob 21.
uri na tretjem kanalu, ponovili pa jo bodo v nedeljo ob desetih.
Pripravila: MG
SI ZASLUŽ^ DOBRO JANKO
Za vas si bomo vzeli čas-Podružnica Ptuj
/Q ljubljanska banka
____LJBBUANSK* BANKA D D LJUBLJANA
Cl^irlfc..^'-	EXPRES KEMIČNA
E ^^^^^	ČISTILNICA IN
|lf	PRALNICA ^
^r	MARJAN FRANGEŽ
DO KONCA AVGUSTA
ZNIŽANJE PRI ČIŠČENJU
PLAŠČEV IN BALONARJEV
z^^MT- NA 700.-
Agonua ptujskega
Mizarstva
Potem ko je Žaga .Jelka Ptuj, v katero je vključeno tudi Mi-
zar.s^tvo Ptuj, zaradi lažje sanacije postala lanskega junija
družba z omejeno odgovornostjo, za katero je skrbel direktor
Filip Dolinar, diplomirani sociolog, zaposleni niso imeli več no-
benega pregleda nad poslovanjem niti niso vedeli, kdo je la-
.stnik podjetja in kdo je v njegovi skup.ščini. Od novega leta dal-
je, kot smo i/vedeli od stavkajočih, je podjetje prodalo žago, del
njenih delavcev pa je prešel v Mizarstvo, ki pa je že tako ali ta-
ko bilo v težavah — tako so vsaj sklepali zaposleni glede na
osebne dohodke, ki so jih prejemali. Šele prej.šnji teden so se
popolnoma nemočni nad svojim nezavidljivim položajem
odločili stavkati. Zadnjo plačo so namreč prejeli za april, in to
le 40 odstotkov ali povprečno 10.800 SIT, kljub temu da so de-
lali. Pričela se je agonija zaposlenih v ptujskem Mizarstvu, ki
so povsem enotno stavkali v prostorih na desnem bregu Drave,
daleč od oči svojih lastnikov — KK Ptuj.
prvi dan —
povsem neopaženi
čeprav so se stavke lotili pov-
sem organizirano, saj so jo ob
nasvetih Svobodnega sindikata
pravilno napovedali in z zahte-
vami seznanili vodstvo Kmetij-
skega kombinata in skupščino
podjetja, prvi dan, to je 6.julija,
ni nihče od vodilnih v KK po-
kazal, da ga stavka 67 zaposle-
nih zanima. Z njimi seje pogo-
varjal direktor Filip Dolinar, ki
pa so mu že takrat izrekli ne-
zaupnico.
samo novinarji so
njihovi poslušalci
""nr-nTi-mr.....r-[i-"""rT-inn-n"rmiM
Predsednik stavkovnega odbora
je sicer še enkrat obvestil o stavki
in stavkovnih zahtevah vodilne v
KK, skupščino podjetja. Izvršni
svet SO Ptuj in Svobodni sindikat,
vendar se tudi ta dan ni oglasil pri
njih prav nihče od poklicanih. Na
sindikatu so jim svetovali, kot je
povedal predsednik stavkovnega
odbora Stanko Mohorko, naj se
odločijo za stečaj. Popoldne so na-
vezali stik z Neodvisnimi sindikati
in se vključili k njim. ker jim bolj"
zaupajo, so povedali.
Direktorju so izročili zapisano
nezaupnico, ki jo je podpisalo vseh
45 prisotnih na delovnem mestu.
Novinarji in zaposleni smo od
bivše računovodke Silve Plajnšck
dobili zelo približno informacijo o
tem. da ima družba približno 16
milijonov SIT dolga, približno 8
milijonov pa jim denarja dolguje-
jo, vendar ga najbrž ne bodo dobi-
li, saj gre za tujega partnerja, ki še
celo zahteva odškodnino zaradi
prekinitve za podjetje škodljive
pogodbe.
Direktor Tilip Dolinar je pove-
dal, da ne more v celoti izpolniti
stavkovnih zahtev. Lahko uredi iz-
plačilo aprilske in majske plače z
ivansi partnerjev, ne pa tudi junij-
ske. Delavci se morajo obvezati,
:ia bodo v bodoče res delali. Dol-
aoročno bi lahko rentabilno poslo-
vali s približno 25 zaposlenimi,
renutno pa lahko delavci, ki so še
pred časom bili poznani kot edini
Izdelovalec savn na širšem ob-
Tiočju, do konca oktobra izdeluje-
o zabojčke za sadje.
Zaposleni se ne strinjajo s ponu-
enimi rešitvami in se odločijo s
itavko nadaljevati. Direktorju pre-
lovedo vstop v podjetje.
retji dan —
Ne vedno nikogar
Ta dan so sklicali novinarsko
:onferenco, na kateri smo izvede-
i, da zaposleni želijo delati, ven-
lar zahtevajo, da skupščina ime-
luje novega direktorja, ki jih bo
znal izvleči iz ^težav. Tehnični
vodja Marjan Crnčec in vodja
proizvodnje Ivan Kidrič sta pove-
dala, da sta z direktorjem zelo sla-
bo sodelovala, da ju ni upošteval.
Delavci vedo, da jih je preveč,
vendar opozarjajo na to, da so
prišli k njim prej zaposleni v enoti
Žaga. 25 delavcev Žage je bilo ves
čas na plačilni listi Mizarstva. Še
do pred kratkim so imeli dela do-
volj, saj so izdelovali sedežne in
vrtne garniture za italijansko in
nemško tržišče, vendar denarja ni
bilo. Menijo, da so bile sklenjene
za Mizarstvo škodljive pogodbe,
saj so na primer vrtne garniture
prodajali za 155 DEM, izračunali
pa so, da je njihova vrednost 280
DEM. Posrednik za sedežne garni-
ture je bil gospod Certl oziroma
firma Lessing iz bližine Gornje
Radgone. Sedaj je podjetje v do-
govorih za serijsko izdelovanje
savn s firmo Vihar oziroma Vin-
kom Artenjakom, ki bi nudilo delo
približno desetim delavcem.
Predsedniku Neodvisnih sindi-
katov Rastku Plohlu se poleg
škodyivih pogodb zdi zanimivo
prikrivanje podatkov poslovanja
pred zaposlenimi; glede na to, da
se po desetih dneh. odkar skup-
ščina ve za stavko, še ni odzvala,
meni, da skuša nekaj prikriti, prav
tako pa je povedal, da so nekateri
člani te skuščine že sodelovali pri
špekulacijah s ptujskimi podjetji.
Meni, da skuša nekdo uničiti pod-
jetje, ki bi nato prešlo v privatne
roke. Vztrajati je potrebno pri
rešitvi podjetja.
čS''dan — spSčila™'"
po telefaksu sem ter tja
Andrej Šomen vabi v imenu
KK stavkovni odbor prek telefak-
sa večkrat ta dan na pogovore na
upravo KK, vendar se želijo zapo-
sleni pogovarjati na svojih delov-
nih mestih in pričakujejo, da bo
prišel kdo k njim. To se ta dan ni
zgodilo, pač pa so pO telefaksu
prejeli nepodpisane sklepe, spreje-
te na izredni seji skupščine podjet-
ja. V sklepih se skupščina zavezu-
je izplačati plače za april in maj
ter potne stroške v okviru zakon-
skih možnosti, vendar se morajo
delavci pisno zavezati za izpolni-
tev delovnega programa v juliju in
avgustu, umakniti morajo nezaup-
nico direktorju, ta pa mora podati
program dela do konca leta. Zu-
nanja člana skupščine, to sta
Fninc Lukman in Branko .Majr.
sta lastniku predlagala, da ju ra-
zreši članstva v skupščini.
Zaposleni ne sprejmejo takšnih
pogajanj in se odločijo, da bodo
stavko nadaljevali. Sprašujejo se,
ali ima delavec še sploh kakšne
pravice.
o stavki v Mizarstvu, vzrokih
zanjo in njenih posledicah nam je
v ponedeljek poslal sporočilo di-
rektor Žage Jelke Ptuj Filip Doli-
nar. Takole piše:
"Dejstva kažejo, da je do do-
godkov. o katerih v teh dneh piše-
te. pravzaprav moralo priti. To
med drugim pomeni, da je stavka
v mizarstvu legalna in ligitimna.
žal pa si njeni akterji prizadevajo
doseči povsem napačen in za de-
lavce skrajno škodljiv cilj. Stečaj,
v katerega želijo Spraviti podjetje,
jim bo odvzel še tisti socialni mi-
nimum, ki bi jim bil zagotovljen,
če bi ravnali drugače, kot ravnajo
sedaj. Stečaj ne bo omogočil niti
tega, da bi kdo podjetje privatizi-
ral, ker ne bo kaj privatizirati. Si-
cer pa je po stečaju vsako podjetje
tako ali tako le gmota zgradb in
železja, tisto najdragocenejše —
kadri, znanje in programi — pa je
razvrednoteno ali pa se s tem oko-
risti kdo, ki v to podjetje ni niče-
sar vložil. Delavci bodo dobili
manj kot nič, kot se to običajno
dogaja.
Stavkovne zahteve zaposle-
nih v Mizarstvu: izplačilo
razlike osebnega dohodka
za april in osebnega dohod-
ka za maj po kolektivni po-
godbi, izplačilo najmanj 50
odstotkov regresa, potne
stroške, program dela od di-
rektorja in sestanek s
skupščino podjetja.
V podjetje Jelka, takratno enoto
KK, sem prišel konec leta 1991, ta-
krat, ko je enota že celo leto poslo-
vala z izgubo, zato smo v KK skle-
nili. da jo bomo poskušali sanirati.
Izguba je bila bolj ali manj normal-
na posledica popolnega zaprtja
južnih trgov, kamor je Jelka v
prejšnjih letih pretežno prodajala.
Na žagi smo s sodelavci uspeli
pridobiti stalne dobavitelje, skoraj
v celoti smo tudi nadomestili iz-
pad zaradi izgube južnih trgov, ni-
smo pa mogli sanirati zastarelih
naprav v žagi, neracionalnih inve-
sticij v preteklosti in posledic za-
radi prevelikega števila zaposle-
nih. Morda bi nam to še uspelo, če
ne bi prišlo do posledic denacio-
nalizacije. Ko smo se zavedli, da
bo treba vrniti stavbo, v kateri
smo izdelovali elemente, smo se-
veda celotno proizvodnjo na žagi
ukinili.
Na srečo smo relativno hitro
našli rešitev, s katero smo ohra-
nili šestindvajset delovnih mest.
Vendar je bil tudi ta čas, ko smo
bili vsi delavci podjetja odvisni le
od proizvodnje Mizarstva, poleg
drugih razlogov dovolj, da smo
prišli v položaj, v katerem smo se-
daj. Dejstvo je namreč, da v mi-
zarstvu v preteklosti nismo našli
programa, ki bi zagotavljal social-
no varnost večjemu številu zapo-
slenih. Sedežne garniture, kijih je
mizarstvo leta izvažalo v Italijo,
niso bile rentabilne, zato sem po-
skušal najti program, ki bi vsak
mesec prinašal toliko, da bi imelo
podjetje dovolj likvidnega denarja
za najnujnejše izdatke.
Menil sem, da nam je to uspelo,
ko smo pričeli izdelovati vrtne
garnhure za nemškega kupca, ki
nam je omogočil zelo ugodne
plačilne pogoje. Toda že po nekaj
mesecih se je izkazalo, da niti ko-
ličinsko niti kakovostno nismo
sposobni za to proizvodnjo, cena
garnitur pa ni niti približno porki-
vala proizvodnih stroškov.
Po prenehanju izvoza v Nemčijo
je bilo seveda potrebnega nekaj
časa, da smo spet dobili delo, za
katerega lahko rečemo, da je ren-
tabilno. Tako smo tik pred stavko
pridobili dovolj dela za večino de-
lavcev za naslednje štiri mesece.
Ni utemeljenih razlogov, da ne bi
pridobili novih del za zimsko ob-
dobje in za naslednje leto. zato je
toliko bolj nerazumljivo pre-
pričanje skupine delavcev, da je
njihova edina rešitev stečaj oziro-
ma Zavod za zaposlovanje.
(),sebno menim, da to ta trenu-
tek ni prava rešitev. Če gre podjet-
je v stečaj, ni .skoraj nikakršnih
možnosti, da bi zaposleni izterjali
neizplačane plače. Samo če ne bo-
do izpolnjene pogodbene obvez-
nosti za izdelavo in montažo opre-
me za švedsko ladjo, bo kupec
uveljavil višjo odškodnino, kot bo
vrednost stečajne mase.
Prava ironija pa je. da sedaj, ko
se nam ponuja možnost, da bi za
ugledno avstrijsko podjetje dolo-
gročno izdelovali veliko število
savn, zavračamo to enkratno prilož-
nost. odrekamo pa se tudi drugim
programom, ki jih sedaj uspešno
prodajamo na domačem trgu."
M. Zupanič
NAŠIH KKAjm
15 mm im — TEDIiH(
OD ^\pAč
BOLKČKA VAS: V nedeljo je bilo v tej najmanjši ptujski vasi
svečano. 81-letni Franc Angel je s pomočjo sorodnikov in so-
vaščanov obnovil nekdaj že skoraj propadlo znamenje. Ob njem se
je v nedeljo zbrala vsa vas, posvetil pa gaje pomožni škof g. Smej.
Po posvetitvi so se domačini z gosti zbrali v domu krajanov in se
skupaj poveselili.
Knainosemdesetletni Franc Angel je vse življenje preživel na
kmetiji ob Dravinji v Bolečki vasi, sovaščani pa ga občudujejo za-
radi njegove izjemne žilavosti. Kot za stavo vam še sedaj pokosi
velik travnik, kar po trikrat na teden pa se s kolesom odpravi na
Ptuj. Znamenje so na njegovo pobudo začeli obnavljati letos spom-
ladi, zraven pa so lepo uredili okolico in zasadili mlade breze.
Posvetitev obnovljenega znamenja v Bolečki vasi
Živahen enainosemdesetletnik Franc Angel je bil gonilna sila obnovit-
ve znamenja ter ureditve njegove okolice
TEDNIK
DOLENA: Kot nam je sporočila tajnica krajevne skupnosti Fran-
cka Petrovič, so pred kratkim prebivalci ob cesti Zgornja Pristava
— Dežno — Gorca kočno dobili dva kilometra asfaltiranega odse-
ka ceste, na kar so čakali kar nekaj let. Denar so dobili od sklada
za demografsko ogrožene in iz občinskega proračuna, velik delež
pa so zagotovili krajani na osnovi posebnih pogodb in s svojim de-
lom. Minuli petek popoldan so krajani ob tem odseku ceste urejali
bankine in proti večeru pripravili majhno slovesnost.
TEDNIK
MARKOVCI: Etnografsko društvo Korant iz Markovcev je ko-
nec junija pripravilo 2. kresovanje s kratkim, a izbranim kulturnim
programom. S točko Po domače o soncu, naravi in ljubezni so na-
stopali mladi iz domače osnovne šole, pa tudi tamburaška skupina
iz Cirkulan, ki je že član tamkajšnjega turističnega društva v usta-
navljanju. Etnografsko društvo se te dni pripravlja na srečanje slo-
venskih pustnih skupin, ki bo v soboto, 24. julija, v Kostanjevici na
Krki.
Aktivni so tudi člani gasilskega društva iz Markovcev, ki so ko-
nec junija pripravili 5. tekmovanje pionirskih gasilskih skupin za
memorial Marka Slamerška. Udeležba na turnirja je iz leto v leto
večja.
Ponosni pa so v Markovcih tudi na skupino mladih in pionirsko
folklorno skupino iz tamkajšnje osnovne šole, ki sta sodelovali v
kulturnem programu na 1. srečanju upokojencev občine Ptuj v
Žetaiah. (KP)
TEDNIK
VITOMARCI: V tej slovenskogoriški krajevni skupnosti so pred
dvema meseca izdali prvo številko časopisa Naši Vitomarci. Izhajal
bo enkrat mesečno. Ker se želi kraj turistično razvijati, je in bo v
"prvem časopisu krajanov Vitomarcev" največji poudarek na razvo-
ju turizma, prinašal pa bo tudi druge novice iz življenja in dela kra-
jevne skupnosti, ki zanimajo večino občanov.
Da bi delo potekalo organizirano, so imenovali poseben odbor, ki
bo usklajeval aktivnosti. Vitomarčani so se odločili, da bodo naj-
prej pometli pred svojim pragom, zato so pričeli čistiti svoje okol-
je. Zavedajo se, da brez urejenega okolja ni turizma. Ker pa zaupa-
jo vase, vedo, da bodo za turiste zanimivi tudi zaradi svoje prijaz-
nosti in gostoljubnosti. Že sedaj jim lahko pokažejo najlepše sa-
dovnjake v severovzhodni Sloveniji, lepo urejene kmetije, nekaj
kulturnih spomenikov in najstarejšo hišo v občini Ptuj.
Naši Vitomarci
Prvi časopis krajanov Vitomarcev
^^^^^^^^ žtevilka 2, julij 1993_
Julija je izšla druga številka časopisa, kije že debelejša. V njej je
tudi izčrpno poročilo o delu sveta krajevne skupnosti in ure-
sničevanju posameznih nalog iz letnega programa. (MG)
Pripravila: DLŽ
DO _iZ
Počitniška iioionija v Dijašlcem domu Ptui
1. julija je prišlo v Počitniško kolonijo na Ptuj 80 otrok in mladostnikov s Tržaškega. Kolonijo organizira Dijaški
dom Srečka Kosovela i/ Trsta, namenjena je otrokom zamejskih Slovencev, namen bivanja v Sloveniji pa je spozna,
vanje krajev, utrjevanje slovenskega jezika in spoznavanje slovenske literature.
Na Ptuju, starodavnem slo-
venskem mestu na bregovih
Drave, so letovali tudi leta
1992. Še enkrat so se odločili
zanj, ker so bili v lanskem letu
zelo zadovoljni.
Otroci in mladostniki so stari
od 7 do 17 let. Skupaj z vzgoji-
telji in spremljevalci preživljajo
15-dnevne počitnice v lepo ure-
jenem Dijaškem domu Ptuj.
V domu so bili lepo sprejeti.
Pedagoški vodstvi obeh domov
sta pripravili skupaj organizira-
no izvajanje vzgojnega progra-
ma. Vzgojitelji obeh dijaških
domov si izmenjujemo delovne
izkušnje. V letošnjem letu sta
dva vzgojitelja ptujskega doma
prevzela skupino in sta z otroki
24 ali 12 ur na dan. Bogatenje
pedagoških izkušenj je vsakod-
nevno in strokovno se izpopol-
njujejo ob praksi.
Udeleženci kolonije so poraz-
deljeni v pet vzgojnih skupin in
vsaka ima svoje ime. Med otro-
ci so vzklila nova mlada prija-
teljstva, to pa je tudi eden od
vzgojnih namenov letovanja.
Takoj po prihodu so začeli
gostje s Tržaškega spoznavati
Ptuj in njegovo okolico. Do ne-
delje, ko je bil na programu
pričakovani obisk staršev in so-
rodnikov, so opravili izlet na
Bori in peš prehodili pot do
Švabovega. Rili so na Pohorju,
kopali so se v ptujskih toplicah,
si ogledali ptujsko klet, pripra-
vili kulturni večer in prepevali
slovenske narodne pesmi.
Pevski zbor Srednješolskega
centra Ptuj je obiskal otroke in
na travniku pred domom pripra-
vil program. S svojim petjem so
vzpodbudili otroke in bili so
jim zelo všeč. Ptujski muzej je
omogočil otrokom brezplačen
ogled stalne zbirke na gradu in
jih vzpodbudil k razmišljanju o
zgodovini Ptuja. Vzgojitelji di-
jaškega doma Ptuj so pripravili
orientacijski pohod po mestu in
nagrade so bile razdeljene —
mesto že dobro poznajo po zgo.
dovinskih znamenitostih. Dve
vzgojni skupini sta preživeli
dan v Mariboru.
Do četrtka, 15. julija, gremo
še na izlet na Štatenberg, ogle.
dali si bomo knjižnico v mino-
ritskem samostanu, obiskali
bližnji ribnik g. Kneza in pri.
pravili zaključno prireditev.
Že naštevanje priča o pestro-
sti dejavnosti v počitniški kolo-
niji. Otroci in mladostniki se ni-
majo časa dolgočasiti. Njihova
aktivnost se začenja že zjutraj,
ko morajo lepo pospraviti svoje
sobe (v vsaki sobi so tri postel-
je) in komisija vzgojiteljev in
otrok oceni vsako sobo. Ob do-
mu imajo širok prostor za igran-
je. Igrajo nogomet, košarko, od-
bojko, kolesarijo, manjši se
igrajo v peskovniku. Ob večer-
nih imajo možnost sodelovati v
likovni, glasbeni, literarni, ple-
sni in videodelavnici.
Poletna kolonija otrok naših
zamejskih Slovencev se izteka.
Želimo si, da bi odšli iz Ptuja
vsaj s tako dobrimi občutki kot
lansko leto in nas še obiskali.
Ravnateljica
Danica Starki
y Ptuju je prijetno ...
PROBLEM POKRAJINSKEGA MUZEJA • PTUJSKA KULTURNA SREČANJA •
GLEDALIŠKI ABONMAJI • KULTURA V LETOŠNJEM PRORAČUNU
"Ati, kako si ti srečen, ker ti borovinje sega samo do pasu, meni namreč sega do oči, pa ne
vidim vsega tako kot ti." Tako je dejal 5-letni Miha svojemu atiju na poti čez prelepo Pohorje.
Ob teh besedah sem nehote pomislila
na številne članke v Tednikih zadnjega
časa, ki komentirajo predvsem dogajanja
na področju kulture. Da se bralci ne bo-
ste znašli v vlogi malega Mihe, podajam
nekaj misli, mnenj in dejstev.
Problem izgube oziroma nelikvidnosti v
Pokrajinskem muzeju Ptuj je povezan tu-
di s projektom turkerije zaradi predragih
kreditov, prevelikih zalog, predrage opre-
me, zaposlenih, ki jih republika ne pokriva,
itd. Vse tiste, ki na skupščini in po časopi-
sih podpirajo "hajduški" način dela Pokra-
jinskega muzeja Ptuj, prosim, storite to tudi
konkretno. 10 mio SIT (brez investicij,
obresti, nakupov, OD zaposlenih, ki jih re-
publika ne pokriva) bi prišlo krvavo prav,
da se s tem preseka sedanja situacija in se
ne vleče dolg v obliki kredita 7 let naprej,
na škodo kulturne ponudbe.
Problem Miheličeve galerije, razstave
in galeristke (Tednik, 17. junij 1993) pa je
podoben problemu mladoporočencev, ki ni-
sta računala, da bosta s tem, ko se vzameta,
morala vzeti v zakup tudi tašče, strice, se-
strične, dobre znance itd. Tudi najlepši dar
ima drugo plat. Ta druga plat pa je v veliki
meri odvisna od zavzetosti, vztrajnosti, di-
plomacije, kompromisov in sevada na
prvem mestu ljubezni mladoporočencev oz.
galeristke.
Ustanovitev enote Zavoda za vrastvo
naravne in kulturne dediščine Maribor
na Ptuju je zamišljena kot nadzorna in sve-
tovalna služba, ki jo bo plačevala republika.
Ptuj mora zagotoviti prostore in tehnično
osebje. Izvajalska bo v smislu restavrator-
ske službe za področje arheologije.
KULTURI^IA SREČANJA SO
Kulturna srečanja so se v zadnjih letih
raztegnila čez celo leto, še več jih je in še
bolj so pestra, čeprav se tako ne imenujejo.
Včasih se zgodi, da imamo na en dan ali ce-
lo na isto uro dve ali celo tri prireditve v
mestu Ptuju in v občini Ptuj, vendar se ne
pojavlja problem, da zaradi tega zainteresi-
rani ne bi mogli na vse prireditve, ker so
namreč interesi različni. Problem je pri
predstavnikih občinske vlade in še pri kom,
ker se vsakemu dogodku ne morejo (ne mo-
remo) odzvati in nekateri menijo, da jim ne
damo teže oz. pomena, ki jim gre. To ne
drži; poskušamo si deliti prisotnost, se
opravičujemo, včasih pa to izostane, kar se-
veda ni opravičilo. Dosti kritike je bilo npr.
za tri hkratne prireditve 4. junija, in sicer:
otvoritev Miheličeve razstave (g. Brumen,
ga. Šamperl-Purg), otvoritev Linhartovih
srečanj (g. Rajher), oki'ogla mizo o narko-
maniji (g. Čerček). Vsaka od prireditev je
imela svojo publiko, tudi če bi bila vska od
teh prireditev ob svojem času, ne bi bistve-
no povečala publike. Kljub tej gostoti do-
godkov smo jih dostojno "spravili skozi".
Na drugi strani pa sem se osebno uspela
udeležiti treh prireditev v enem popoldne-
vu, ki pa niti po naključju niso imele iste
publike, in sicer:
— otvoritev obnovljenih prostorov po-
družnične osnovne šole Polenšak (Kristina
Šamperl-Purg, g. Markovič)
—	maratonci so krenUi na pot (g. Bru-
men, g. Rajher, Kristina Šamperl-Purg)
—	otvoritev razstave likovne kolonije za
Karitas (ga. Čerček, ga. Šamperl-Purg).
Prireditve so si na (mojo) srečo sledile
ena za drugo, nič drugače pa ne bi bilo za
obiskovalce, če bi bile vse tri hkrati; dru-
gače bi bilo le to, da bi osebno lahko bila le
na eni, na drugih dveh bi bil pa kdo drug.
Svet se vrti naprej.
Gledalci, obiskovalci, skratka ljudje, ki jim
kultura nekaj pomeni, niso prizadeti v smislu
pomanjkanja kakovosti, le forma kulturnih
srečanj se je nekoliko spremenila, način dela
in pridobivanja sredstev ter organiziranje je v
večih rokah. Zaradi takega načina dela je dana
možnost različnim idejam in hotenjem, spo-
sobnostim, inovacijam itd.
Gledaliških abonmajev ni. Ta trditev
drži le delno, kajti ni finančnega deleža
občine, zaradi katerega bi bile abonmajske
karte lahko cenejše. Abonma bi lahko bil,
vendar z dražjimi kartami, glede na vnaprej
ponujeni program tudi to verjetno ne bi bil
problem. Sredstva, ki so bila namenjena so-
financiranju abonmajev za odrasle, so osta-
la, niso izpuhtela, najdete jih pri Linharto-
vih srečanjih. Zveza kulturnih organizacij
se bori, da bi ostala na Ptuju. Izvršni svet je
menil, da je mladim bolj potrebno pomaga-
ti. Zato je namenil Linhartovim srečanjem
550.000,00 SIT, zraven tega še 610.000,00
SIT za mladinski abonma in 747.000,00 za
lutkovni abonma, za domačo predstavo
200.000,00 SIT, za gledališki studio
150.000,00. SIT in za koncertni večer
180.000,00 SIT (ta sredstva bi v dogovoru z
go. Bezeljakovo koristil tisti, ki bo prevezel
glasbeno dejavnost na Ptuju — oblikovanje
programa in nosilca so v teku), pa še
1,191.000,00 SIT za manjše prepotrebne in-
vesticije v gledališču.
OD OBČIi\IE Fil\IAI\iCIRANE AKCIJE BODO
Ptujske kulturne institucije bodo akcije,
za katere so računale 50 % republiški delež,
morale pokrivati same. Dikcija "akcije bodč
le tiste, ki jih sofinancira republika", ne
drži, temveč bodo tiste akcije, kijih finan-
cira občina, vendar jih bo nekoliko manj,
ker ni republiškega deleža. Republiški delež
znaša pri Pokrajinskem muzeju Ptuj le 1,9
mio SIT (22. 6. 1993), za leto 1992 pa 8
mio SIT.
Kar se tiče avtorskega honorarja sodelu-
jočih pri prireditvi praznovanja dedka Mra-
za, pa le to, da je nosilec akcije (Zveza pri-
jateljev mladine) zbral 1,047.188,00 SIT
premalo sredstev. Kje najti denar? Po resor-
jih so sredstava že bila razdeljena. Tako se-
daj prevelikopotezno in finančno premalo
dodelano akcijo krpamo v Sekretariatu za
družbene dejavnosti, znotraj katerega so
sredstava za profesionalnega tajnika Zveze
prijateljev mladine (pri izobraževanju), kije
po zadnjih volitvah zamenjal delovno me-
sto, ostala so sredstva od plače in s temi
sredstvi plačujemo minuse, namesto da bi
ravno s temi sredstvi oblikovali Center inte-
resnih dejavnosti za mlade.
KAJ PRINAŠA LETOŠNJI PRORAČUN
In sedaj, ko je potrjen finančni načrt, naj po-
vem, kaj bomo še počeli na področju kulture
— gledano z očmi občinskega proračuna.
V	polnem teku je ogromna investicija Mali
grad. Ljudska in študijska knjižnica pripravlja
razstavo 200 let knjižničarstva (2,9 mio SIT), s
katero bo proslavila 100-letnico Muzejskega
oz. Zgodovinskega društva. Zvezo kulturnih
organizacij smo že predstavili, vendar naj do-
damo, da je za delovanje društev na podeželju
zagotovljenih 3,034.000,00 in za druge prire-
ditve oz. živo kulturo 1,012.877,00 SIT. Gre
predvsem za sredstva, namenjena mentorjem
na podeželju in prevozom na gostovanja.
V	Pokrajinskem muzeju Ptuj pripravljajo ve-
liko razstavo Arheologia Poetoviona
(2,400.000,00 SIT), Arheološki zbornik
(4,164.000,00 SIT), stalna glasbena zbirka
(2,200.000,00 SIT), nekropola na ptuj. gradu
(1,300.000,00 SIT), razstava Dušana Fišerja
(200.000,00 SIT), inv. - Miheličeva galerija
(1,013.000,00 SIT), depoji na gradu
(1,278.674,00 SIT).
Zavod za varstvo naravne in kulturne de-
diščine nadaljuje obnovo Ptujske Gore
(6,000.000,00 SIT), grad Bori (2,000.000,00
SIT), grad Turnišče (3,500.000,00 SIT), park
Dornava (2,688.000,00 SIT), obnova Marijine-
ga stebra — I. faza (2.249.000,00 SIT), enota
Zavoda (1,756.000,00 SIT) in nekaj manjših
posegov ter posvetov ob 100-letnici.
V	finančnem načrtu je zagotovljen del sred'
stev za nakup oblek pihalnemu orkestru, za
proslave in prireditve, za Ptujski zbornik, za
dokument o obnovi Minoritske cerkve, za na-
pisne table, za publikacijo o parku Šturmovec,
za Zgodovinsko društvo, spominski park, od-
kup Rotovža (I. nadstropje), za izdajateljsko
dejavnost, znak in plakat za 100-letnico —
enoten za vse prireditve, ponatis turističnega
vodnika (realizirano), sofinanciranje zbora
SŠC, javna dela, za obnovo kulturnih spomeni-
kov na podeželju, I-olklorno društvo Lancova
vas, arheološki tabor, živo kulturo. Bori —
kot je razvidno v skupščinskem gradivu!
Iz pregleda ni razvidno financiranje akcije
Zgodovinskega arhiva Ptuj — Hrastovski ur-
barji (1,374.000,00 SIT), ker je akcija že bila
realizirana, prav tako ne sofinanciranje Radio-
Tednika v višini 5,034.000,00 SIT. Občina na-
menja ta sredstva za objektivno in predvsem
korektno obveščanje občanov, za skupno gra-
ditev novih odnosov, graditev mlade države,
skupne napore, da ptujska občina preide Rubi-
kon zaostale občine, da Ptuj pridobi nazaj sta-
tus in pozicije evropskega mesta, mesta znotraj
širšega bogatega zaledja.
Graditi pomeni z veliko znanja, iznajdljivo-
sti in predvsem vztrajnosti polagati opeko na
opeko (pri nas), ne pa se z veliko evforijo
odločati za veliko novo stavbo, potem pa pola-
gati opeko tja in tako. kot nekaterim trenutno
pride prav. Slediti je potrebno prvotni odločit-
vi, pa čeprav nam večkrat to ne ustreza in ne
prinaša trenutnih koristi, ampak kvačjemu do-
datno delo.
Mnogo dogodkov, proslav in prireditev je Še
na obzorju, poskušajmo jih še bolj izkoristi"
za promocijo mesta, občine in nas samih ter
manj za iskanje napak.
Članica Izvršnega sveta za šolstvo.
kulturo in šport
Kristina Šamperl-Purg, prof. zg
Opomba: Podnaslove in vmesne nalove dodalo
uredništvo.
f pnMlK - jm-ij »993
• iCtILTtrRA; fZOBlUŽEmNJE - 5
42;___
<;aj vem. kaj mi boš rekel: To-
lilco	bogov, ampak kje pa
opisala Hada, vladarja pod-
^jjjtilja in brata Zeusa in Foz,ej-
jona? l^f^iv imaš. tudi on čaka
i^a vrsto. In boš rekel, ali Had
sodi k že naštetim bogovom?
fje. njegove palače nisva sreča-
la na Olimpu. Veš, Grki so svo-
je bogove razdelili tudi takole:
bogovi neba — tisti, ki prebi-
na nebu: Zeus. Hera, Apo-
lon, Artemida, Atena, Ares,
4tVodita. Hernies, Hestija, pa
judi Kea, Hros, Ilelios ...
bogovi voda — torej listi, ki
prebivajo v morju: Fozejdon (na
Olinipu je imel vikend, sicer pa
palačo v globinah morja), Okea-
nos ••■ ^	,
bogovi zemlje: Demetra (tudi
ona ni bila stalen gost Olimpa),
hči Persepona. Dioniz. Satiri.
Pan ...
in bogovi podzemlja. Da. tu
je Had, in ni imel palače na
Olimpu.
No, pa se odpraviva z Olimpa
nazaj na zemljo in potem greva
tja daleč na zahod, kjer je vhod
v podzemlje. Opozorim naj te,
da so vrata podzemlja tako do-
bro zaklenjena, da tisti, ki pride
tja dol, ne ugleda nikoli več be-
lega dne in svetlega sonca, zato
morava biti skrajno previdna.
Morda pa je bolje, da verjameva
mitom in ne laziva tja dol, niko-
li ne veš ... Pa šalo na stran, va-
bim te v kraljestvo podzemlja,
tja, kjer vlada bog Had.
HAD_
To božanstvo ni bilo deležno
splošnogrškega javnega kulta,
saj je bil tako neusmiljen, da je
bila vsaka molitev zaman. Res
pa je, da je Had zavzemal vidno
mesto v črni magiji. Čisto mo-
goče je. da je bil Had najprej
krajevno božanstvo, ko pa je za-
sedel prestol podzemlja, se je
ljudem pristudil. Na glavi je no-
sil čelado, ki gaje naredila ne-
vidnega. Zelo redko so ga upo-
dabljali in to mi že lahko verja-
meš, ker mi ni uspelo najti no-
bene njegove slike. Sicer pa nič
hudega, ker je bil baje tako
strašen, da so se ga celo bogovi
bali in izogibali, kaj šele ljudje.
O bivališču mrtvih v Hado-
vem kraljestvu je obstajalo več
predstav. Najprej so verjeli, da
je to temen prostor, ki leži na
skrajnem zahodu, tam prek
Oceana, kamor sončni žarki ne
prodro. Kasneje pa je nastala
predstava o podzemlju.
Kraljestvo mrtvih obdaja reka
Stiks (sovražna reka), sicer pa
so še reka žalosti in bolečin
(Aheron), ognjena reka (Pirifle-
geton), reka solza (Kokitos) in
reka pozabljenja (Lete). Tam so
tudi trije sodniki, pa triglavi
pes, pa ... uf dovolj, imam pod-
zemlja, greva ven!
Koliko grških bogov že poz-
naš! Vendar pa je to od celega re-
pertoarja grške mitologije le ma-
jhen delec, saj jih celo kopico niti
omenila nisva. V naslednjem po-
glavju se bova srečala z nekaj no-
vimi bogovi ali bolje prabogovi.
Ali veš, kako je prišel Zeus na
Olimp? O.K., to veš. Pa mi povej,
kako sta prišla na svet Kronos in
Rea? Ha, pa te imam! I.epo po
vrsti greva.
Saj že veš, kajne, kje lahko iz-
veva, kaj so mislili stari Grki, od
kod in kako je nastal svet in ljud-
je. Jasno, v kozmogonitskih mi-
tih.
MITOLOGIJA_
Kozmogonitski miti
Kozmogonitski miti v ljud-
skem verovanju niso zavzemali
vidnega mesta. Nastanek sveta
pa so si vendarle predstavljali,
in to nekako takole:
Najprej, čisto na začetku, je
bil KAOS, to je zevajoča praz-
nina, napolnjena z meglo. Iz
Kaosa so nastali GAIA (Zem-
lja), EROS (pa ne tisti bog lju-
bezni, ampak ljubezen kot
ustvarjalna sila) in TARTAROS
(globoko brezno pod zemljo, ki
je pod Hadom). Gaia je rodila
URANA (Nebo) in PONTA
(Morje). Nato je skupaj z Ura-
nom spočela otroke — kiklope
in tatanide. Slednjih je bilo 12
in iz njih so nastali štirje pari,
med katerimi sta najbolj znana
Kronos in Rea. Poglej na sliko,
kako bi to bilo videti.
Slikal* mora dihati S pokrajino
Minuli teden je bila na Gorci 14. kolonija ljubiteljskih slikarjev Slovenije. Organizatorica je bila Likovna sekcija
DPI) Svoboda Ptuj, pokroviteljica pa Renata Ceh — Gostišče Gorca. Udeleženci kolonije so bili Jože Horvat s Spod-
nje Velke, Ervin Kralj in Nada Ziderič iz Maribora, Jožica Nedeljko iz Juršincev, Adolf Pen iz Murske Sobote, Ida
Rebula iz Domžal, Bogdan Potnik iz Kamnika, France Smole iz Ljubljane, Andrej Velikonja s Sladkega Vrha ter Ro-
man Očišnik. Julii Dšlovnik, Rozina Šebetič in Jože Foltin, mentor likovneca srečania — vsi iz Ptuja.
Svoja dela so minuli petek
predstavili v razstavišču ptujske
Mestne hiše. na ogled pa bodo
vse do 6. avgusta.
Prijazno druščino, ki jo druži
ljubezen do narave, lepe pokra-
jine in likovnega ustvarjanja,
smo dan pred koncem kolonije
našli pri zajtrku, ko so se pogo-
varjali o vsem, kar so naredili
in kaj še nameravajo. Za dobro
voljo je skrbel Adolf Pen. ob
tem pa je Bogdan Potnik iz Kam-
nika. ki se je ptujskega likovnega
srečanja udeležil prvič, pridno ri-
sal karikature prisotnih.
"Na Gorci smo bili do sedaj
petkrat, sedaj smo šestič. Med-
tem smo bili štirikrat na Borlu
in prav tolikokrat v Majšperku,"
je povedala organizatorica le-
tošnje likovne kolonije Rozina
Šebetič, ki se udeležuje tudi
drugih likovnih srečanj. Ob tem
poudarja, da imajo likovno ko-
lonijo vsako leto pač tam, kjer
dobijo pokrovitelja, in ker se
jim je letos prijazno ponudila
Renata Čeh, gostilničarka na
Gorci, in jih povabila še v pri-
hodnjem letu, so se odločili pač
za Gorco.
V sobi, kjer smo se pogovar-
jali, je še dišalo po slikarskih
barvah. Vsenaokoli je bilo pol-
no slik, ki so jih slikarji naredili
v minulih dneh. "Zelo pridno
delamo, veliko se pogovarjamo,
saj smo se zbrali tudi zato, da
izmenjamo izkušnje, da vidimo,
kako delajo drugi, in da bogati-
mo svoje znanje. Ker pa je po-
trebno pokrajino tudi podoživ-
Ijati, so tu še dolgi sprehodi v
naravo, med vinograde, do lju-
di. ki so del lepe haloške pokra-
jine in s katerimi moji sodelavci
navezujejo prisrčne stike. Vse
to se pozna potem tudi na likov-
nih delih, ker strmine moraš po-
tem tudi čutiti v sebi in ne samo
gledati. Nekateri so prav prese-
netili, koliko del so naredili —
pa ne samo številčno, tudi kva-
litetno. Občutek imam, da bo to
ena boljših kolonij," je sklenila
Rozina Šebetič.
Med najstarejšimi udeleženci
letošnje likovne kolonije je bil
France Smole iz Ljubljane. Kljub
štiriinosemdesetim, ki se mu obe-
tajo jeseni, je še ves mladosten:
"Srečanje slikarjev na Gorci je
enkratno. Človek mora živeti s
pokrajino, stopiti v stik z ljudmi,
se z njimi pogovarjati, prisluhniti
njihovim željam, da jih lahko ka-
sneje upodobi na platnu. Ne naj-
dem besed, tako sem včasih za-
dovoljen, potem pa s svojimi so-
trudniki odidem na sprehod, kjer
marsikaj doživljamo. Menim, da
je Slovenija nekaj najlepšega, kar
je na svetu. Taka srečanja, kot je
to, so dobrodošla za vsakega, tudi
za mlade."
Bogdan Potnik iz Kamnika je
bil svoj čas reden gost na Elrado-
vih likovnih srečanjih, v Halozah
pa je sedaj prvič, kljub temu daje
kazalo, kot bi bil tukaj že od nek-
daj. Za vse prijatelje, ki so ostali
doma, je narisal spominčke, da
bodo vedeli, kje je bil in kako le-
pa je haloška polaajina.
Ervin Kralj se poleg ptujske ude-
ležuje tudi tomaževske likovne ko-
lonije. Povedal je, da je bilo v mi-
nulih dneh potrebno kar dobro pe-
šačhi, če si hotel priti na strmih
obronkih do kakšne s slamo krite do-
mačije, ki jo je vredno upodobiti na
platnu ter ohraniti zanamcem.
Kot so zatrjevali vsi prisotni, je
bilo v minulih dneh prijetno, na
Gorcih so jih dobro hranili, zvečer
so posedeli, padla je kakšna šala
in vzdušje je bilo nadvse domače.
In še mentorjeva beseda: "Slike
so med zadnjimi ročno izdelanimi
osebnimi predmeti, vse drugo je
industrijsko, kjer je osebnost manj
prisotna. Da bi bila slika osebna,
je važna poteza s čopičem, cur-
Ijanje oziroma prelivanje barv, iz-
koriščanje podlage ter teksture in
podobno. V slikarstvu je naključje
zaželeno. Kaže, da se ljubiteljska
likovnost kvalitetno in kvantitetno
še vedno vzpenja. Zaradi nehehne-
ga izobraževanja izgineva ostra
meja med ljubiteljskim in amater-
skim ustvarjanjem. Ljubiteljsko
slikarstvo ima neko do danes še
neobremenjeno poslanstvo. Ustva-
rilo si je namreč svoj nemali krog
odjemalcev, ki jih je ravno to sli-
karstvo odvrnilo od zanimanja za
grobi kič."
S pomočjo tega poslanstva se
ohranjajo slovenska pokrajina,
njena prvobitnost, lepota, stare
hiše, predmeti in ljudje, ki so del
naravne pokrajine.
Prihodnje leto bodo ptujski li-
kovniki slavili jubilej, kajti njiho-
vo srečanje bo že petnajsto.
Besedilo in posnetek:
Vida Topolovec
Skupinska slika z Gorce.
Kozmogonitska predstava nastanka sveta. V krogcih so prabogovi, v
kvadratkih pa bogovi novejše dobe.
Ljuliezen, to smo mi, če smo in v kolikor smo
To poletje pride na Ptuj, v
slovenski Nashville, pokojni pa-
Pež danes idejno hirajočega ek-
sistencializma J. P. Sartre. Pred-
stavil bo svojo dramo Zaprta
^'fata. Z veseljem si jo bomo
Ogledali in pustili, da nas spro-
\icira ter preskrbi naslednje
glodajoče in očiščujoče vpra-
Siinje: "Kaj mi pomeni to dvo-
ložno razumsko bitje, s katerim
jliilim sonce in dež eksistence?
Mi daje poleta ali me zavira, ko
'^kam za srečo?"
^aiire, ker tako misli, in njegov
priložnostni zastopnik S. Strelec,
je to poklicno dolžan, nas bo-
sta seveda poskušala prepričati, da
s*^ ljudje okrog nas to, s čimer so
^•-asih strašili prestopnike in kri-
^overce: pekel.
. Kafka pravi: "Vleče nas skupaj
nič nam ne more preprečiti, da
ne bi zadostili temu nagnjenju; vsi
naši zakoni in institucije izvirajo
iz hrepenenja pa največji sreči, ki
smo je sposobni, in ta največja
sreča je topli skupaj." Iz tega to-
plega skupaj poskušamo izcediti
nekaj, kar bi nas osvežilo in meta-
fizično prenovilo. Zgodi pa se
nam le to, da se zapletemo v mre-
že prepirljive objestnosti, zagren-
jenega ljubosumja ter nevrotično
posesivnega stikanja po notranjo-
sti sočloveka. Skratka rojstvo
(v.sebina) nas obsodi na družab-
nost, življenje (oblika) pa na sa-
moto. Razkorak med tema dvema
obsodbama porodi bolečino, ki ji
lahko rečemo pekel. Nič drugega
nismo kot nekoristna strast, bi re-
kel Sartre.
Kako bo odgovoril na to ne-
sramno provokacijo povprečen
ptujski meščan? In če ta povprečni
meščan študira teologijo, kako bo
izrazil svoje pohujšanje? Najprej
se bo seveda ozrl okrog sebe in
preveril, ali se res že pečemo.
Peklenske zublji kar hitro odkri-
jemo. Ločitve, pretepi, apatično
prenašanje drug drugega v zakon-
skem življenju; v službi prerivanja
okrog korita ter strah glede ohra-
nitve delovnega mesta; v soseski
zdrahe zaradi kokoši, ki se ne
spoznajo na katastrske razmejitve;
po trgovinah bitke za znižano bla-
go; na avtobusu grozni pankerji.
ki ti stopijo na nogo in ne rečejo:
"Oprostite, prosim!" ... Vse to
nam po kapljicah razžira dostojan-
stvo in mir. llomo kamini hipus
skratka!
Kakor pa ena lastovka še ne po-
meni pomladi, tako par zubljev še
ne pomeni pekla. Imamo občutek,
da je Sartre zapičil pogled samo v
grdo stran življenja, ono. lepšo, pa
zanemaril. (Vsaj v prvi fazi svoje-
ga filozofsko-umetniškega izku-
stva; kasneje se je spreobrnil ter
postal socialist. Socializem pa ve-
ruje v človeka, kajne?) Vsi nam-
reč vemo. da so družine, v katerih
čisto zares vlada ljubezen; da so
delavci, ki požrtvovalno pomagajo
tovarišu v stiski; da so sosedje, ki
ne pobesnijo, če se naše nespa-
metne kokoši sprehodijo fK) njiho-
vem ozemlju; da so pošteni trgov-
ci. ki pazijo, da poceni blago pride
tudi do revnih; in da se na avtobu-
sih najdejo dobrodušni pankerji.
ki znajo prijazno odstopiti sedež
ostarelim osebam ... Med peklen-
ske zublje so torej pomešani ko-
ščki nebeške tolažbe. Škoda, da
tega Sartre ni videl! Zdi se, da je
podlegel klasični skušnjavi ro-
mantikov in eksistencialistov: bo-
lečini dati čast božanstva. Camus
označuje ta nenavadni odnos do
trpljenja in samote takole: "Začet-
na bol postane prijetna. Rana. po
kateri radi grebemo, nam na kon-
cu priskrbi tudi kakšen užitek."
Kaj pa če je Sartre to lepoto
medčloveških odnosov imel jasno
pred očmi, pa se je vseeno odločil,
da jo bo imenoval pekel? V tem
primeru smo pred izdelkom ciniz-
ma in obupa, ki dreza v temelje
krščanskega upanja, pa tudi vseh
modernih in postmodernih ideolo-
gij, ki verjamejo, daje človek v bi-
stvu dober. Po tej viziji je nekori-
stno vse, kar je v človeku žlahtne-
ga. Povrhu vsega pa je lažno, saj
nenehno obljublja nekakšen raj na
zemlji ali pa v nebesih, ko pa ven-
dar ni usode, ki bi ubežala smrti in
prhnenju. Naše hrepenenje po so-
človeku ali Bogu je žalostno in
smešno. Bogosloven pa so zašita
usta!
Huje, občutek imamo, da Bog ni
zanikan, ampak zavržen! V drami
nastopa brezizrazni sobar, ki po-
menljivo zapre vrata. V tem
uslužbencu podjetja Pekel lahko
vidimo Sartrovo prispodobo Boga,
ki se ne zmeni za človeško bo-
lečino in ki pravzaprav vse tako
uredi, da bi do te bolečine prišlo.
Takšen sadistično molčeči Bog ni
problem metafizike in filozofske-
ga ateizma, kajti četudi obstaja, si
zasluži ignoriranje. V tem primeru
ateizem ni nič drugega kot po-
vračilno-kaznovalni ukrep: Stvar-
niku Pekla pekel človeške nevere!
To ni ateizem iz- bistroja (tako
definira površno in danes zelo
razširjeno zanikanje Boga Ca-
mus). to je bojevanje z Bogom.
"Ampak s kakšnim Bogom?" se
vpraša bogoslovec. "Ali je Bog
res takšen, kakršnega hočemo
imeti v ringu naših blodenj in hre-
penenj? Tako grozen, da nam ne
preostane drugega, kot da ga raz-
glasimo za zahrbtnega vsiljivca,
nevrednega naše pozornosti in
naših bolečin?"
Papeža eksistencializma se vse-
kakor ne da spodnesti z biblično
teološko razpravo o božji ljubezni,
ki se je naselila med ljudmi, jih
učila ljubezni, jih imela rada. za
nagrado pa bila križana. To ljube-
zen mu je na neki način potrebno
pokazati, kar pa gotovo ni lahka
naloga, kajti ljubezen ni suknja, ki
bi si jo oblekel ali slekel po potre-
bi. Ljubezen — to smo mi. če smo
in v kolikor smo!
Pravi vsiljivec je potemtakem
naša (in ne sosedova) naicisoidna
zazrtost vase, pekel med nami pa
nenaravni pojav in bolezensko
stanje, ki sme imeti eno samo
usodo: ozdravljenje, spravo! To
velja za vsak pekel (razen za ti-
stega defmitivnega po smrti, se-
veda). pa naj ima še tako radikal-
no obliko kot tisti, ki se že dve
leti bohoti po Balkanu.
Naša iskreno odprta vrata bo-
do torej pravi odgovor na izziv
Zaprtih vrat.
Da pa bi do tega izziva prišlo,
pa le pojdimo v gledališče tam
nekje v začetku avgusta.
Branko Cestnik
6 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
15. JULIJ m3
TEDNIH
Lenarške novice
gja si^j^ okolje
v jeseni naj bi začeli v le-
narški občini izvajati nov odlok
o ravnanju s komunalnimi od-
padki. Ugotavljajo, da je kljub
temu, da so dolgočasa bili med
najbolj čistimi občinami, tudi
pri njih veliko divjih odlagališč.
Po zadnjih podatkih naj bi se
njihovo število še povečalo. No-
vi odlok med drugim predvideva
organiziran odvoz smeti in od-
padkov za vsa gospodinjstva v
občini. Organizirano naj bi od-
važali smeti iz vseh vasi ter na-
selij, kjer tega doslej niso po-
čeli. Seveda pa se bodo povečali
stroški v družinskem proračunu,
saj bo moralo vsako gospodin-
jstvo kupiti ustrezno posodo.
Po novem bi naj odpadke sor-
tirali, to pa bi podaljšalo rabo
osrednjega občinskega odlaga-
lišča v Hrastovcu, v katerem je
prostora za odpadke le še za
kakšno leto. S tem, ko bi občani
imeli na voljo ustrezne posode
za spravjenje odpakov, bi
zmanjšali število divjih odlaga-
lišč. ki zdaj nastajajo v gozdo-
vih. na obrežjih rečnih strug ali
kar v cestnem jarku.
V odloku so predvidene pre-
cej visoke denarne kazni za
kršitelje; kazenske določbe so
prilagojene najnovejšim zne-
skom po zakonu o prekrških.
Na zadnjem zasedanju skup-
ščine so sprejeli osnutek odlo-
ka, do jeseni pa naj bi različni
organi še dodali svoja stališča
in do jeseni izoblikovali do-
končen odlok.
v zgornjih žerjavcih
gradijo vodovod
Prebivalci Zgornjih Žerjavcev
že nekaj mesecev dovažajo vodo
z gasilskimi cisternami. Pred
kratkim so se odločili, da bodo
zgradili nov vaški vodovod in
ga priključili na maiiborski vo-
dodovod. To bo velika pridobi-
tev, kajti prebivalci tega hribo-
vitega kraja sedaj pridejo do po-
trebne vode z veliko težavo. Šti-
rideset gospodinjstev bo prispe-
valo denar po pogodbi v vred-
nosti sto tisoč tolarjev, del sred-
stev pa bosta prispevali občina in
krajevna skupnost Lenait. Tajnik
KS Lenart Jože Zemljič zagota-
vlja, da bodo vsa potrebna dela
končana do konca avgusta.
obilna letina pšenice
Tudi na lenarškem območju
so v petek začeli odkupovati
pšenico od zasebnikov. V občini
imajo samo eno odkupno mesto,
to je pri silosu v Lenartu, in si-
cer vsak dan od 8. do 17. ure, v
soboto pa od 8. do 12. ure, po
potrebi pa odkupujejo pšenico
tudi ob nedeljah, vendar se mora-
jo kmetje poprej najaviti. Vodja
komerciale Kmetijske zadruge v
Lenartu Kristina Pesrl je poveda-
la, da so do torka odkupili od
kmetov 45 ton pšenice, plačali pa
jo bodo čez mesec dni.
Prav tako hitijo z žetvijo v
družbenem podjetju ŽIPO Le-
nart, kjer jo imajo posejano na
470 hektarjih. Z letošnjim pri-
delkom so zelo zadovoljni, saj
so na hektarju pridelali do šest
ton. Ves letošnji pridelek bodo
prodali v marijborski Intes. Di-
rektor Andrej Šuman je potožil,
da imajo tudi letos probleme z
izplačili. Za prodano pšenico bi
morali dobiti denar takoj, saj ga
potrebujejo za nakup repromate-
riala za setev. Na teh površinah
bodo posejali oljno repico in ze-
leni podor za dognojevanje.
Marija Slodnjak
NIZKE CENE JAGODICEVJA
v leto-šnjem letu je ribez lepo obrodil, medtem ko je malin
manj; nasade je v spomladanskih mesecih prizadela bolezen,
katere pa strokovnjaki niso znali pravočasno omejiti in nekate-
re sadovnjake so morali posekati.
Franc Mcncigar, direktor le-
narške Kmetijske zadruge, je po-
vedal, da bodo letos odkupili 65
ton ribeza in le pet ton malin.
Skupna količina letošnjega odku-
pljenega pridelka pa bi naj bila-
800 ton. Ribez, ki raste na tem po-
dročju. je med najkvalitetnejšimi
sortami, saj je vsebuje veliko vita-
mina C. Ves odkupljeni pridelek
bodo kljub temu, da v Lenartu sto-
ji hladilnica, uskladiščili v hladil-
nici Mariborske mlekarne.
Tudi leios so imeli precej težav s
prodajo pridelka, cene pa so za po-
lovico manjše txl lanskih. Sloven-
ska predelovalna industrija ne kaže
zanimanja za odkup jagodičevja.
Glavni letošnji kupec je Mestin-
je Vital Slovin, ki bo kupil polovi-
co pridelanega ribeza. Nekaj ribe-
za pa bodo prodali tudi na zahod-
no tržišče. V tujini so nad našim
pridelkom zelo navdušeni in v
Kmetijski zadrugi v Lenartu bodo
poskušali obdržati ta tržišča. Dol-
goletna želja Lenarčanov pa je, da
bi imeli tovarno za predelavo ja-
godičevje in tudi drugega sadja,
vendar bi morali pridelati večje
količine kot doslej.
Pridelovalci ribeza se ne morejo
sprijazniti s sprejetimi cenami. Za
kilogram črnega ribeza bodo člani
ribezove skupnosti dobili 45 tolar-
jev. polovico manj pa za rdeči ri-
bez. Ugodnejša je cena malin, za
kilogram bodo dobili 110 tolarjev.
Na šestdesetih hektarjih pa še zori
robida in jo bodo začeli obirati v
začetku prihodnjega meseca. Vse
kaže. da bo letošnji pridelek zelo
obilen, cena pa bo 90 tolarjev.
Neugodne sušne letine in nizke
cene pa niso vzpodbudni dejavniki
za pridelovalce jagodičevja. Franc
Mencigar je dodal, da kmetje zara-
di nizke cene. saj te ne pokrivajo
proizvodnih stroškov, niso pripra-
vljeni pridelovati in krčijo svojih
nasadov. S tem pa se dela velika
škoda, saj so v vzgojo jagodičevja
vložili veliko denarja.
M. Slodnjak
Razstava, teKmovanje žanjic, dmline Ip
Prizadevni člani Turističnega društva Polenšak praznujejo le-
tos 30-letnico delovanja. V tem obdobju so veliko naredili za
uveljavitev Polenšaka kot manjšega turističnega kraja. Najbolj
pa so ponosni na turistični dom, v katerem v zadnjih letih tudi
razstavljajo svoje kulinarične izdelke. Letos so v njem postavili
še drugo peč tako, da jim v prazničnih dneh ne bo zmanjkalo
sočnih iiibanic. Usnosobili oa so ,še dva druiia prostora.
Sobotne prireditve bodo pri-
čeli s kulturnim programom.
Nastopile bodo ljudske pevke
ter člani turističnega podmladka
s pregovori o kruhu, s spisi o
žetvenem dnevu, kruhu moje
babice in ljudskimi plesi. Ob
odprtju razstave kruha in pogač
(letos ne bodo pekli peciva) bo
govorila predsednica TD Po-
lenšak Frida Brenčič. Za obi-
skovalce bodo zanimive tudi
družabne igre. kot so polenški
taksi ter tek moških in žensk.
V nedeljo bo razstava na
ogled že od osme ure. Osrednja
prireditev pa se bo pričela ob
petnajstih s klepanjem srpov,
žanjice bodo tekmovale ob
15.30 uri, mlatiči s cepci bodo
nastopili ob 16.30, pšenico pa
bodo vej ali ob 17. uri. Za zaba-
vo in ples bo v soboto in nedel-
jo igral ansambel Jožeta Seruge.
Okrog petdeset polenških peka-
ric se bo potrudilo, da dobrega
kruha in drugih krušnih dobrot
ne bo zmanjkalo.
17. in 18. julija bodo torej na
Polenšaku praznovali. Praznik
pa bo še lepši, če bodo imeli ve-
liko obiskovalcev, zato jih
obiščite.	MG
Umetniškai dela za depo?
Ptujska ustvarjalca slikar Du-
šan Kirbiš in kipar Viktor Goj-
kovič sta predala prva štiri dela
Muzeju kot najemnino za atelje-
ja v Minoritskem samostanu.
Zal si stvaritev še ne bo mogoče
ogledati, saj zanje ni razsta-
viščnega prostora. Tako jih bo-
do zaenkrat pospravili v muzej-
ski depo. Muzej se zaveda, da
potrebuje Ptuj galerijo predv-
sem za sodobno likovno umet-
nost, in skupaj z občino išče
zanjo primeren prostor ...
Prostore v Minoritskem sa-
mostanu je dobil muzej v najem
od ZKO pred dvema letoma. Ko
je bivši garderobi primerno ure-
dil, sta ju pričela kot ateljeja
uporabljati Dušan Kirbiš in Vik-
tor Gojkovič. S pogodbo so do-
ločili, da bosta v zameno za
ureditev in vzdrževanje dala
vsako leto eno izmed svojih
stvaritev muzeju. Tako sta v pe-
tek predala galeristki Stanki
Gačnik skulpturi in sliki.
' Stanka Gačnik je povedala,
da je Ptuj sicer veliko pridobil,
ko je vodni stolp namenil stalni
Miheličevi zbirki, vendar je iz-
gubil prostor, kjer bi lahko raz-
stavljali sodobna umetniška de-
la. Tako je, dokler ne bodo dru-
gače uredili, usoda umetniških
del hramba v depoju. Zaenkrat
vidijo kot najprimernejši pro-
stor za galerijo grajsko žitnico,
ki pa jo je potrebno seveda ob-
noviti.	McZ
Viktor Gojkovič in Dušan Kirbiš ob Gojkovičevem objektu "Sožitje".
Dovolite mi, da se ob koncu
šolskega leta oglasim kot učitel-
jica, ki si na svojem delovnKm
mestu prizadeva za otroku pri-
jaznejšo šolo. Veliko izkušenj
imam, veliko iniciativ sem že
srečala, toda veliko vsega je
ostalo na papirju in samo neure-
sničena želja posameznih entu-
ziastov, ki brez pomoči širše
skupnosti ne morejo doseči kaj
več kot to, da se o njih pogovar-
jajo ali jih proglasijo za čudake.
Ko sem prebrala sporočilo, da
bo jeseni začel delovati Klub
staršev za otroku prijazno šolo, se
mi je ponudila vrsta pomislekov
in tudi predlogov za ta klub, ki bi
moral začeti delovati zilaj, v
počitnicah, ne pa šele jeseni.
Poglejte, kaj me moti. V
skupnih prizadevanjih za prijaz-
nejše otroštvo, naših otrok poza-
bljamo na vrsto stvari. Poza-
bljamo na to, da nas naši otroci
nenehno opazujejo in da nas na
vsakem koraku posnemajo. To
učitelji v šoli še kako čutimo.
Če otrok živi v okolju, ki učitel-
ju in šoli ni naklonjeno, potem
se bo tak otrok v šoli počutil
odtujeno in bo tudi manj
uspešen. To opažamo na koncu
leta pri pripravi slovesnosti za
otroke. Starši, ki se veselijo z
otrokom, ki mu nudijo moralno
podporo tudi ob morebitnem
neuspehu, napravijo za svojega
otroka več kot tisti, ki se za vsa-
ko ceno borijo za navidezno
boljši učni uspeh in pri tem
stresajo vso krivdo na učitelja.
Takšen otrok zgubi zaupanje v
učitelja. Brez zaupanja in brez
medsebojnega spoštovanja pa ni
uspeha — ne šolskega ne oseb-
nega.
Velikokrat razmišljam, kako
bi združili želje in interese
staršev in učiteljev, saj so nam
vsem zaupani isti otroci, ki so
naši in ki so vredni naše ljubez-
ni in naše pozornosti. Če se bo-
mo grupirali v posamezne inte-
resne skupine in stali vsak na
svojem bregu ter drug drugega
obtoževali za uspehe, ne bomo
nikamor prišli. V največjih teža-
vah pa se bodo znašli otroci, ki
že sedaj tavajo samo doma, ki
ne vedo kam s svojim prostim
časom, ki sedijo na stopnicah
pred blokom in čakajo svoje
starše, da pridejo domov —
utrujeni, vsega naveličani in ne-
jevoljni.
Predstavljam si, da bi na tem
področju lahko klubi staršev ve-
liko več prispevali k srečnemu
in zdravemu otroštvu naših
najmlajših. Ali ne bi bilo smi-
selno, da bi se organizirali zdaj
v počitnicah in poskrbeli za pri-
jetno preživetje prostega časa?
Da bi poskrbeli za cenejše
vstopnice v kopališču, da bi
nekdo tem otrokom kdaj pa
kdaj povedal kaj tudi o obašan-
ju v kopališču. Da bi poskrbeli
za več knjig v knjižnicah in pri-
merno razširili prostor v knjiž-
nici, kamor bi otroci lahko za-
hajali. Da bi uredili dostop na
igrišča vseh vrst, kjer bi nekdo
načrtno usmerjal te otroke. Saj
so nekateri poskusi v okviru
ekoloških in drugih taborov,
vendar je to odločno premalo.
Večina otrok ostaja ob strani in
prav teh je škoda. Tisti starši, ki
imajo denar in so svoje otroke
poslali na jezikovne tečaje, so
zanje vsaj malo poskrbeli, dru-
gače pa je s tistimi, ki si začno
doma iskati zabavo na vse prej
kot primeren način — s poskusi
popivanja, različnimi drugimi
negativnimi pojavi, ki jih vidi-
mo danes vse polno.
Ali ne bi bilo prijaznejše, če
bi v kinu vrteli filme po nižji
ceni od običajne, če bi poskrbe-
li, da bi postalo potovanje naših
otrok cenejše? Včasih smo
šolarji potovali s četrtinsko vo-
zovnico in nam je bila pot v
svet veliko bolj odprta.
Menim, da bi bila naloga klu-
ba staršev v tem, da bi okoli se-
be zbrali ljudi, ki bi znali po
svojih močeh in po svojem
družbenem vplivu kaj prispeva-
ti, da bi bil tudi počitniški čas
naših šolarjev bogatejši. Verje-
mite mi, da je otrok, ki je
preživel čustveno bogate počit-
nice, tudi v šoli bolj umirjen,
postane bolj vedoželjen in ga
začno stvari v šoli tudi bolj za-
nimati.
Brezvoljnost, malodušje in in-
dolenca, ki vladajo okoli nas, se
še kako kažejo na naših otrocih.
Razmislimo, kako bi uredili
življenje otrok prijaznejše zdaj,
v tem trenutku. Otroci se opi-
janjajo pred našimi očmi, ljudje
pa mi pripovedujejo in me pre-
pričujejo, da se moramo s tem
sprijazniti. Jaz se težko sprijaz-
nim s tako ugotovitvijo, ne da
bi skušala razmišljati o tem, ka-
ko jim pomagati, ne da bi za to
valila krivdo na kogarkoli. Mor-
da bi bilo prav, da bi k tem pri-
zadevanjem povabili ljudi, ki
skušajo živeti drugače, ki znajo
odpirati vrata v iskanju lastnega
jaza, ki se znajo ustaviti ob ma-
jhnem cvetu in v njem začutiti
svet v malem, se ob njem rado-
stiti nad lepoto narave in nad
samim seboj. Zaupajmo take
naloge ljudem, ki znajo os-
misliti naše življenje na človeka
vreden način. Začnimo s takim
delom že zdaj in ne prelagajmo
dela na jesen. V jeseni naj
začno z otroki delati učitelji,
starši pa usposobimo svoje otro-
ke v počitnicah, da bodo postali
radovedni, vedoželjni, predv-
sem pa čustveno bogati in zah-
tevnejši: do sebe, do učiteljev in
do staršev. In še nekaj: Da se
bodo zavedali, da je odgovor-
nost za njihovo življenje tudi v
njihovih rokah!	V. D.
Upravi vrtcev Ptij
Spoštovani, dovolite mi, da
vam pošljem ob koncu šolskega
leta zahvalno pismo, ki sem ga
napisala za vaše cenjene vzgoji-
teljice v vrtcu na Potrčevi, ka-
mor so moji vnuki zaliajali sku-
paj skoraj osem let.
Konec šolskega leta je. Ko-
nec nekega obdobja, ki ga naj-
bolj čutimo prosvetni delavci,
zato mi ne zamerite, če se
vam tudi jaz oglasim prav na
koncu tega šolskega leta.
Več razlogov j^; za to, pa naj
naštejem najj-jmembnejše.
Skoraj osem let sem spremlja-
la vaše delo kot babica svojih
treh vnukov. To je obdobje, v
katerem človek marsikaj doži-
vi, opazi, spozna. V tem ob-
dobju sem vas imela prilož-
nost spoznati pri vašem ple-
menitem delu in verjemite mi,
da sem vas vse po vrsti obču-
dovala. Nikoli nisem opazila
slabe volje, čemernosti ali ki-
slnega obraza sredi teh naših
nasmejanih, včasih pa še kako
razposajenih malčkov. Samo z
njimi moraš biti, se jim ves
predajati, da te vzamejo za
svojega in ti poberejo še zad-
njo trohico moči.
V vseh teh letih mi je bilo v
veliko zadovoljstvo spremljati
svoje otroke v vrtec ali do-
mov. Nikoli niso izrekli ka-
kršnekoli žal beseda, vedno se
se veselili priti k vam, celo
domov iz vrtca niso radi šli.
Ne zato, ker jim doma ne bi
bilo lepo, ampak ker so vas
imeli radi, ker so se pri vas
dobro počutili. Verjemite mi,
da sem bila vsakokrat prijetno
presenečena tudi zaradi vas. V
času, ki nam prosvetnim de-
lavcem ni niti malo naklonjen,
sem čutila neverjetno zadovol-
jstvo zaradi vašega pletiienite-
ga odnosa do mojih pa tudi
drugih otrok, zato mi dovolite,
da se vam vsem po vrsti zah-
valim za dolgoletno potrpež-
ljivost, radost in ljubezen, ki
ste jo v polni meri razdajale
vse po vrsti mojim vnukom —
od varušk v jaslicah, ki so jih
učile hoditi in jesti z žlico, do
kuharic, ki so neverjetno do-
bro kuhale, da nobena mama
ne zna tako, do vzgojiteljic v
mlajši in starejši skupini. Pre-
dolg bi bil seznam, da bi vse
naštevala; vsem, prav vsem
iskrena hvala za vse lepe tre-
nutke, ki so jih moji otroci in
vnuki preživeli pri vas. Neka-
tere ste vzgajale še moje otro-
ke, druge ste moje učenke,
nad katerimi sem še posebej
navdušena, vsaka od vas je za-
pustila v meni nepozabno sled
in občutek, da ima moje otro-
ke poleg mene še kdo rad.
Ljubezni se ne da naučiti, lju-
bezen moraš dajati, če jo imaš.
Ne morem si predstavljati vzgoji-
telja. ki ne bi imel rad svojih
otrok, zato vam moram izreči vse
priznanje, ker sem to vašo ljubezen
čutila na vsakem koraku.
Kaj vse ste jih naučile! Kaj
vse ste jim dale! Naučile ste jih
lepega vedenja, naučile ste jih
jesti, hoditi, opazovati, peti, ri-
sati, telovaditi — skratka, vse
ste jim dale, kar potrebuje otrok
za pravilen razvoj.
Nimam besed, s katerimi bi
vam izrekla hvlažnost, zato mi
dovolite, da se s tem pismom
zahvalim tudi v sredstvih jav-
nega obveščanja.
Tako malo je treba, da je
človek srečen, pa si tega
nočemo priznati.
Tudi vam vsem na upravi
želim prijetno delo še naprej
in vesele počitnice. Tudi vam
hvala za vse!
S spoštovanjem in hvaležnostjo
babica V. D.
PtujsH i^nanci v DobovI
v nedeljo zjutraj smo se zbrali
na avtobusni postaji v Ptuju iz-
gnanci, nekaj članov NOV in
svojci iz vseh delov naše občine
in odpotovali na izlet. Vodil nas
je Jože Križančič, ki nas je med
potjo opozoril na zanimivosti raz-
nih krajev. Potovali smo prek
Ptujske Gore, po dolini reke Dra-
vinje na Bizeljsko. Večkrat smo
se ustavili in si pogledali lepe, pa
tudi žalostne kotičke slovenske
zemlje, ki jih sam ne opaziš, ko
brziš s svojim vozilom.
V Dobovo smo prispeli ob 13.
uri in se priklučili množici ljudi,
ki jih je prignala enaka pot in
pred pol stoletja enako gorje. Re-
sni in zreli obrazi so iskali prija-
telje in znance in stiski rok so
priklicali večkrat tudi solze v oči.
Tiho sem tu in tam prisluhnila
pogovoru mater, danes že pra-
babic, ki so obujale spomine na
tiste težke in žalostne dni. Zbir-
na taborišča in preseljevanje v
še večja in težja, vožnja z vlaki
v živinskih vagonih širom po
nekdanji Jugoslaviji in v tujino
— to so bile misli, ki so kot
blisk oživele na srečanju. Iz-
gnanci, ki so bili takrat še prav-
zaprav otroci, so govorili o
spanju na slami, jutranjem pre-
bujanju in odhodu na delo pod
puško okupatorja.
Vsrkavala sem besede in nji-
hove takratne stiske in želim, da
tem ljudem pripade v naši
družbi mesto, ki si ga zaslužijo-
Zavedati se moramo, da so ma;
tere v izgnanstvu ohranile pri
življenju majhne fantiče in de-
klice, ki so pozneje rodili
svojih src in svojih teles sloven-
ske sinove in deklata. Ti ljudje'
so in bodo ostali pravi branitelj'
naše slovenske grude.
Naloga nas vseh je, da se za-
vemo pomena štiriletne borbe
proti okupatorji!, da ne popac-
kamo v.sega. kar so nam pribori-
li borci, in popravimo krivicc
do še živečih izgnancev.
latilda Simonii^"
f pPMlK - JtJLIJ 1993
NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 7
Osem let dokazovanja resnice
fisdaljevanje Iz prejšnje številke
jsjekaj časa šušljata dva, nato ogovarja, skrbno za
[jp|)t()in prizadetega, več oseh, bodočepi "krivca" nekate-
|.j ne pozdravljajo več prijazno, drugi sploh ne, le prija-
(elji i" "troci se obnašajo še naprej kot do takrat. Zdi se,
(ja jf govorice o Ivanu Lauri sprožila le ena oseba —
oblastnik, ki je našel nekaj privržencev in ti so izpeljali
postopek prek disciplinske komisije in sveta šole do kon-
■^j,. Učitelj Ivan Laura, doma iz Stojncev, je bil pred
I,finimi leti suspendiran z delovnega mesta učitelja zgo-
dovine in zemljepisa v kobariški osnovni šoli.
gpEZ DOKAZA KRIV
Kaj lahko napravi nekdo, ki
pa vržejo i/ službe "zaradi sa-
movoljnega spreminjanja urnika
jnteresnih dejavnosti, kršitve
pedagoških načel s tem, da je
nekatere učence iz namiznote-
niškega krožka zadrževal v ka-
t,inetu, zlorabljanja položaja za
navezovanje emocionalnih ve-
li \ pa ve, da seje ves čas trudil
^im vestneje opravljati svoj po-
klic? Ivan Laura je bil takrat,
spomladi leta 1986. prepričan,
da nima nihče nobenega dokaza
o krivdi, ki je ni bilo. Na sklep
o prenehanju delovnega razmer-
ja se je v dobri veri, da bo nje-
gov primer hitro rešen, pritožil
na Sodišče združenega dela v
Novi Gorici.
•'Žena je takoj rekla: 'Pustimo
vse skupaj in se vrnimo domov,
na Ptuj.' jaz pa tega nisem ho-
lel. Zakaj? Saj nisem bil nič
kriv! Zakaj bi bežal? Tu moram
dokazati, da se motijo in da je
vse skupaj izmišljeno," pripove-
duje danes Ivan Laura. "Vendar
je bilo hudo. Najtežje je bilo to,
da sem se leta in leta razdajal
oirokom, naenkrat pa svoji mali
hčerki, takrat osnovnošolki, ni-
sem mogel nuditi niti najnuj-
nejšega, saj sem bil brezposeln,
postala pa je tudi hčerka neko-
ga, ki so ga ožigosali. Kaj je
kriv moj otrok, moja družina?"
POČASI IN NEGOTOVO
SKOZI INSTITUCIJE
Ivan Laura seje znašel, kot se
je vedel in znal. Prestal je veli-
ko depresivnih dni, ki jim ni bi-
lo videti konca. Priložnostno je
delal, dan za dnem pa je vanj
vrtalo tudi neusmiljeno vpraša-
nje: Kdaj bom lahko uradno do-
kazal, da nisem kriv? Čas je
namreč mineval, šop papirjev o
primeru Laura pa je potoval od
vrat do vrat pravice.
Sodišče združenega dela Nova
Gorica je sicer slabo leto po Lau-
rovi izgubi delovnega mesta ugo-
dilo njegovi pritožbi in naložilo
šoli, da plača odškodnino. Vendar
se je šola potem pritožila višje-
stopenjskemu sodišču v Ljubljani
in to je njeni pritožbi ugodilo. Je-
seni 1987 je nato SZD v Novi
Gorici odločilo v Laurovo škodo,
to pa je je potrdilo v začetku leta
1988 SZD Slovenije. Laura je
zahteval obnovo postopka. Mine-
vali so meseci in šele jeseni 1988
so obnovo zavrnili.
KO NI BILO NOBENE
REŠITVE VEČ ...
Ivan Laura se je v popolni ne-
moči odločil za skrajno potezo:
gladovno stavko. Po 17 dneh,
ko so ga obiskali tudi vplivni
ljudje iz republiških organov in
mu obljubili reševanje postopka
prek Odbora za varstvo člove-
kovih pravic pri SZDL, je stav-
ko prenehal.
Vendar iz vsega skupaj ni bilo
nič. V postopkih sodišča pol le-
ta. leto. dve ni prav veliko časa.
Tako izjemno počasi je namreč
Laura dobival sporočila o za-
vračanju postopka.
In Ivan Laura se je leta 1991
ponovno odločil za gladovno
stavko, tokrat do konca oziroma
do pravice. Njegova bolečina je
bila medijsko izredno odmevna,
ponovno so ga obiskali nekateri
še vplivnejši ljudje, obljubili so
izjemno strokovno pomoč in so-
cialno varnost, dokler se zadeva
ne uredi. Ponovno prazne obljube.
Do takrat je zbral veliko pi-
snih pričevanj o svoji nedolžno-
sti. To so bili njegovi učenci in
nekateri sodelavci iz Kobarida,
tudi učiteljici, ki sta imeli učil-
nico zraven njegovega spornega
kabineta, oglasili so se celo
bivši učenci in sodelavci iz Le-
skovca.
NIKOLI ZASLIŠANE
PRIČE_
Sekretar Namiznoteniške zve-
ze Slovenije je v imenu Zveze
zapisal tudi. "da gre v primeru
Ivana Laure za skrajno nekorek-
ten odnos šolskega vodstva do
njegovega uspešnega delovanja
z mladino. Po obtožbi navzlic
izčrpnemu raziskovanju med
ljudmi, ki so sodelovali z njim
na športnem področju, nismo
našli osnove za očitano."
Podrobno je razčlenil peda-
goško delo Ivana Laure tudi dr.
Darko Štrajn, takrat predstojnik
Pedagoškega inštituta v Ljublja-
ni. Med drugim je zapisal:
"Možna je domneva, da je Lau-
rovo pedagoško delo, njegovo
volontersko prizadevanje v ok-
viru izvenšolskih dejavnosti itn.
bilo celo nadpovprečno. /.../
Glede na izkušnje raziskovalcev
Pedagoškega inštituta, prido-
bljene v proučevanju razmer v
šolskih okoljih, ki opozarjajo,
da so še zlasti v rigidnejših oko-
liščinah donedavnega šolskega
sistema takšni učitelji zapadali
v konflikte v svojem okolju, bi
bilo možno, da je bil primer
Ivana Laure tovrsten konflikt."
Konflikt torej, ki z obtožbo sa-
mo ni imel nobene zveze.
BI VERJELI V
MONTIRANI PROCES
SREDI DEVETDESETIH
LET?
Ali je mogoče, da je bil tako
postopek disciplinske komisije
kot Sveta šole in Sodišča
združenega dela montirani pro-
ces, kot je zapisal sedanji poo-
blaščenec Ivana Laure. pravnik
Stojan Sotošek? Proces, ki je te-
meljil na protipravnih postop-
kih, proces, v katerem so se iz-
dajale protipravne odločbe, v
katerem je bilo tuintam kaj za-
molčano v škodo Ivana Laure,
proces, v katerem ni bil Ivan
Laura niti enkrat zaslišan ne v
disciplinskem postopku ne pred
sodiščem? Ali je mogoče, da
mu je bila podtaknjena kršitev
delovnih dolžnosti in še vse
drugo, navedeno v odločbi o
prenehanju delovnega razmerja?
"V začetku nisem jemal te
reči preveč tragično. Zaupal
sem v sistem, v pravico, v prav-
no državo, če hočete. Danes vi-
dim, da so nastopali na vseh
točkah isti ljudje. V šoli tisti, ki
so bili z ravnateljem ožje pove-
zani, recimo ožja sodelavka,
ravnateljeva žena, učiteljica, ka-
tere mož se je zdravil skupaj z
ravnateljem proti alkoholizmu
... In potem so ti ljudje vplivali
na Svet šole. Ravnatelja je vse-
skozi ščitila tudi občinska gar-
nitura. Zakaj, ne vem. Vsa ta le-
ta, odkar sem brez službe, sem
se prijavljal na razpise. In ni-
sem dobil službe. So bili za to
krivi 'rdeči telefoni'?" se
sprašuje danes Ivan Laura.
VEM ZA 150
PODOBNIH PRIMEROV
V SLOVENIJI_
"Vem za približno 150 prime-
rov montiranih procesov v Slove-
niji. Tudi sam sem bil žrtev. Po-
kažeš na krivce za nepravilnosti,
za gospodarski kriminal, nemo-
goče človeške odnose ... — in po-
staneš kriv. V "primeru Laura"
sem samo na podlagi papirjev vi-
del, za kaj gre. To bi bilo jasno
vsakomur, ki bi se samo nekoliko
poglobil v zapisnike. Njegovih prič
sodnr postopek ni upošteval. Njega
niso zaslišali. Ljudje na ključnih
mestih so še danes neverjetno po-
vezani med seboj. In razni postopki
lahko tečejo," pripoveduje pravni
zastopnik Stojan Sotošek.
TO JE RESNICA
MALEGA ČLOVEKA
"Ko sem se vrnil na Ptuj, sem se
za pomoč obrnil jia Neodvisne sin-
dikate. Res je zdaj postopek po-
novno začel teči. Vendar po osmih
letih iskanja pravice ne verjamem
več, da bo kdo še videl resnico."
otožno, čeprav še vedno z iskrico
optimizma v očeh razlaga svojo
zgodbo Ivan Laura. "Toda preveč
mi je bilo vzeto, da bi lahko poza-
bil in začel živeti neko drugo
življenje. Boril se bom proti tistim,
ki so mi krivico povzročili. To ni
samo moj boj, to je boj vseh malih
ljudi. Boj proti etičnemu razpadu
naše družbe. Poleg vseh dosežkov
smo pozabili na človeka. Pozabili,
koliko pomeni, da smo drug z dru-
gim prijazni, pozabili, koliko po-
meni isiaen nasmeh.."
Milena Zupanič
Naša jubileja
življenje na ptuj-
skem območju
pa se zaradi tega
ni ustavilo. Bilo
je enako težko,
administrativni
in represivni
pritisk oblasti se
je stopnjeval, le
časnik ni izha-
jal, zato ni bilo kronoloških za-
pisov dogajanj iz tistega časa.
Brskal sem po zapiskih v arhi-
vih, da bi vsaj iz tistega povzel
glavna dogajanja druge polovi-
ce leta 19.50.
Drugo polletje se je začelo z
izredno vročino in sušo po vsej
državi. Nadaljeval se je straho-
ten gospodarski pritisk in blo-
kada z Vzhoda, tudi grožnje z
orožjem, vojna na Koreji je bila
vse silovitejša, ZDA in zahod-
noevropske države nam še ved-
no niso zaupale, povrh pa še
suša. Da je k pomanjkanju hra-
ne za ljudi in krme za živino ve-
liko pripomogla zaslepljena po-
litika "izgradnje zadružništva in
socializma na vasi", oblast ni
hotela priznati, preganjala je ce-
lo tiste, ki so na to opozarjali s
poštenimi nameni.
Navajem nekaj ukrepov iz ti-
stega časa:
Odkup mesa, masti, žitaric in
povrtnin zaostriti do skrajnosti.
S posebno odredbo so jeseni
19.50 vključili v obvezno odda-
pomeni tudi v političnem delu pi-
sana beseda. Vse to je pripomo-
glo, da so začeli resno pripravljati
nadaljevanje izhajanja časnika.
Prostore so dobili v Prešernovi 6.
tudi telefonsko številko 138.
Upravo so sestavljali: Jože VrabI
kot odgovorni urednik in novinar,
Anton Bauman kol novinar in teh-
nični urednik ter uslužbenka, ki je
vodila vse administrativne in fi-
nančno-materialne posle.
Tako je s 5. 1. 19.51 izšel Ptuj-
ski tednik, št. 1, letnik III., na šti-
rih straneh prejšnjega ft)rmata Na-
šega dela. V uvodniku z naslovom
"Nadaljujemo" so zapisali, da so
tehnične ovire, ki so onemogočale
izhajanje Našega dela, odpravlje-
ne, pojasnili so, zakaj odslej Ptuj-
ski tednik in druge podrobnosti.
Navajamo dva od.stavka iz tega
uvodnika, ki zgovorno kažeta,
kakšen politični besednjak je bilo
treba v tedanjem času uporabljati.
"Želimo, da bi Ptujski tednik
povsod sprejeli kot dobrodošlega
lokalnega agitatorja, propagandi-
sta in organizatorja, kot močno or-
ganizacijsko in politično pomoč
delavcem, kmetom in delovni in-
teligenci v napornih za vzgojo so-
cialističnega človeka in za zgradi-
tev socialističnega gospodarstva,
pomoč v borbi proti kontrarevolu-
cionarnim klevetnikom našega
državnega in partijskega vodstva,
birokratom in vojnim hujskačem.
Želimo, da bi bile v ptujskem
okraju sčasoma vse vasi, naselja
in mesta ter njihovi pošteni prebi-
S tako glavo se je Ptujski tednik najprej predstavil.
jo tudi vino. Do 9. oktobra so
popisali pridelek mošta, zaradi
suše je grozdje dozorelo prej. S
popisom oblast ni bila zadovol-
jna, zato so 17. oktobra organi-
zirali "masovni pregled pridelka
vina" (takrat še mošta). V ptuj-
skem okraju so v kontrolo po-
slali okoli 130 ljudi iz pisarn in
tovarn.
V državnih posestvih in kmetij-
skih delovnih zadrugah naj takoj
znižajo obroke krme za živino,
pašo pa je treba izkoriščati do po-
slednjih možnosti. Odkupna pod-
jetja morajo okrepiti odkupe sena,
slame, koruznice in drugih suro-
vin za prehrano živine.
Tožilstva morajo sprejeti ustrez-
ne ukrepe, da se preprečijo prevo-
zi in prodaja krme in živil. Prepo-
vejo ali vsaj omejijo naj se veseli-
ce in se uvedejo razne druge obli-
ke štednje. Proti kršilcem — bodi-
si podjetjem ali posameznikom —
je treba najostreje ukrepati.
Posebno pomembna naloga je
bila priprava in izvedbe jesenske
setve, kar se je vleklo do sredine
novembra. Koliko površin je treba
posejati, je določila republiška
planska komisija. .Številke niso bi-
le dosežene, ker zasebni kmetje,
zlasti večji, niso imeli dovolj se-
men, saj so jim operativj«; zaradi
neizpolnjene obvezne oddaje
kašče docela pometli, v zadrugah
in na resornih ekonomijah pa ni
bilo dovolj delovne sile. Težave
so poskušali odpraviti s kampan-
jskimi akcijami, z grožnjami in tu-
di izredno ostro kaznovalno politi-
ko. V ta namen so pri izvršnem
odboru OLG Ptuj ustanovili kar tri
kaznovalne komisije. Da bi tem
komisijam olajšali delo, so na mi-
nistrstvu vlade LRS napisali po-
drobnejša navodila in določili tudi
tarifo: za neizpolnjeno obvezno
otldajo mesa 350 din kazni za vsak
neoddan ali premalo oddan kilo-
gram, za vsak kilogram masti 200
din, za kilogram žitaric 25 din itd.
Iz tega je razvidno, da so bile kaz-
ni več kot desetkrat višje, kot je
bila odkupna cena.
NADALJEVAL JE
PTUJSKI TEDNIK
V tistih za preživetje težkih me-
secih je bil tudi trd boj za nadal-
jnje izhajanje časnika v Ptuju. Pre-
cej ljudi se je na svoj časnik že
navadilo. Odgovorni v okraju,
spet je med njimi bilo več do-
mačinov, ki so se vrnili iz Maribo-
ra, ko je oblastni ljudski odbor
prenehal obstajati, so začeli glo-
blje spoznavati pomembnost la-
stnega ča.snika. V to jih je dodatno
prepričal tudi dr. Jože Potrč, ki je
znal prepričljivo dokazovati, kaj
valci skupno s svojimi gospodar-
skimi in političnimi uspehi v član-
kih predstavljeni vsemu delovne-
mu ljudstvu v okraju in tudi izven
okraja kot dosledni borci za ljud-
sko demokracijo in za socializem,
za petletko, kot zavestni izvrševal-
ci direktiv CK KPJ, kot neu-
strašeni patrioti svoje miroljubne
socialistične domovine."
Že vsebina prve številke Ptuj-
skega tednika'je dala slutiti, da to
ne bo samo glasilo dnevne politi-
ke. temveč "pravi časopis", saj so
uvedli več novih rubrnik, med
drugim sestavke iz zgodovine me-
sta Ptuj, nadaljevanke, lokalno
kroniko "od petka do petka", šalji-
vo-satirično "kaj vse ljudje vun
spravijo" in podobno.
V	prvih številkah so bili tudi
obširni zapisi z občnih zborov
kmetijsko-obdelovalnih zadrug,
kjer so poveličevali "velike uspe-
he", dosežene v letu 1950. Poziva-
li so ljudi, da naj "zbirajo sloven-
ske knjige za študijsko knjižnico v
Ptuju", opisovali razvoj ljudske
tehnike, ki že stopa v tretje leto,
objavljali pa tudi podrobnejša po-
ročila in novice o športni in tele-
snovzgojni dejavnosti.
V	prvem četnletju so namenili
veliko prostora volitvam v skup-
ščino LRS. V tistih letih so bile
volitve vsaj enkrat letno. Ptujski
okraj je bil zopet razdeljen na levi
breg, kjer je bilo 8 volilnih enot,
kar pomeni, da so volili 8 poslan-
cev v republiško skupščino, desni
breg pa je imel 7 enot s prav toli-
ko poslanci. Volitve so bile 18.
marca, volilna udeležba v okraju
je bila 93,15%, za kandidate pa je
glasovalo 94,8% volilcev, ki so
prišli glasovat. Torej precej boljši
rezultati kot leto poprej, čeprav
aktivisti in volilni odbori niso bili
bolj prizadevni kot na volitvah za
zvezno skupščino.
Ljudje so že čutili, da se nekaj
premika na bolje. Kljub grožnjam
represalij niso več izvajali tako
brezobzirno. Upanje ljudi ni bilo
zaman, to jim je potrdil tudi čla-
nek, kije izšel 11. maja 1951 v
Ptujskem tedniku pod naslovom
"Ukinjen obvezni odkup mesa,
mleka, krompirja, fižola in krme".
Ukinjena je bila tudi večina živil-
skih nakaznic, namesto njih so
začasno dotedanji upravičenci pre-
jemali "denarne bone za nakup
živil". Med aktivisti seje šušljalo,
da je do teh sprememb prišlo zara-
di tega, ker so nam s hrano pri-
skočili na pomoč Amerikanci,
vendar pod pogojem, da nehamo s
prisilno kolektivizacijo zemlje in
da začnemo ustvarjali pogoje za
bolj tržno gospodarstvo, vsaj pro-
sti pretok blaga.
Etnološko-arheološkI paziskovalni tabor
"Da nam doma ne bi bilo dolgčas in se ne bi podili naokoli ali preveč gledali televizije, smo se odločili, da se ude-
ležimo raziskovalnega tabora v Središču ob Dravi," so nam hiteli pripovedovati šolarji, ko so se vročega četrtkovega
•»poldneva vsuli iz avtobusa pred središko šolo, kjer sta jih lačne in žejne čakala kosilo in osvežilen napitek. Z njimi
'^ta prišli iz avtobusa nasmejani in dobre volje tudi obe mentorici: Marjana Tomanič-Jevremov in Nevenka Korpič s
sodelavci. Obe sta se zaradi bogatega ljudskega izročila in obilja arheoloških izkopanin v (irabah odločili, da pri
Šolarjih vzbudita zanimanje in raziskovalsko žilico za vse, kar se je v preteklosti dogajalo v teh krajih.
"Skupina mladih etnologov je
^(^Hka, 19 jih je, in se ukvarja z
f^/iskovanjcm vraž, zagovorov
šeg, ki so se ohranile na tem
ol^močju. O ugotovitvah razi-
'■kovanja še ne moremo govori-
ker smo sredi raziskovalnega
^»^la. vendar smo odkrili, da so
^^ verovanja pri ljudeh ohranila
■»anio v spominu, medtem ko se
Piaktičnem življenju po vero-
^'•njih in šegah ljudje ne ravna-
Več." smo izvedeli od Neven-
Korpič. diplomirane etnolo-
zaposlene v Pokrajinskem
"lu/cju v Ptuju. Obenem je
pohvalila prizadevnost in delav-
mladih raziskovalcev.
, Sodelujem pri etnološki sku-
Menim, da je v redu, če se
spomni na stare običaje, da
potonejo v pozabo." je pove-
K()bi Rihtarič.
delom v etnološkem taboru
Zadovoljna tudi Maja I<'ran-
"Meni je to delo zelo všeč,
Ogovarjamo se z ljudmi, ki
potem zaupajo, kako so
nekoč. Na ta način izve-
IVeliko zanimivih reči, kljub
da danes tega več ne
„ ^nejo. Ni mi žal, da sem šla
'a tabor."
Darja Fi.šer je sodelovala pri
arheološki skupini: "Danes smo
bili v Šalovcih na gomilah. To
so bile rimske grobnice, kjer so
pokopavali mrtve v drugem in
tretjem stoletju našega štetja.
Prešnje dneve smo bili na Gra-
bah, bilo je enkratno."
"Da so pričeli raziskovati na
Grabah, se mi zdi nadv.se zani-
mivo," pove Tadeja Raušl, ki
prav tako sodeluje pri mladih
arheologih.
"Moram jih pohvaliti," pove
M a r j a n a Tom a n i č-.I e v r e m o v,
"zelo so oprizadevni. V začetku
me je nekoliko skrbelo, kako
bo, a kot vidim, je bila moja bo-
j^azen povsem neupravičena.
Šolarji so pokazali veliko zani-
manje. na taboru smo jih sezna-
nili z osnovami arheološkega
dela, malo so izkopavali, doku-
mentirali, risali terensko doku-
mentacijo, pisali dnevnik, sez-
nanili pa smo se tudi s topograf-
skim arheološkim delom."
Barbara Grivec je zadovoljna
z vsem, kar so se naučili in slišali
v taboru, prav tako z mentorica-
ma Nevenko in Metko.
"Ker mi je doma dolgčas,
sem prišla v tabor z Majo. Ni
mi žal, rada sodelujem, .še po-
sebej pa me zanima, ali so v
teh krajih nekoč res živele ča-
rovnice," pove najmlajša ude-
leženka raziskovalnega tabora
Nu.ška, ki obiskuje četrti ra-
zred osnovne šole.
Kam pa po taboru, smo
vprašali šolarje iz Ormoža,
Središča ob Dravi in Velike
Nedelje. "Na morje, v planine,
na bazen," so bili najpogo-
stejši odgovori.
V etnološko-arheološkem ra-
ziskovalnem taboru v Središču
ob Dravi so sklenili delo. Vse,
kar so zapisali, narisali in foto-
grafirali, so postavili na ogled v
izložbo trgovske hiše v Središču
ob Dravi.	Vida Topolovec
Posedli so na stopnice pred šolo in dejali: "Sedaj nas pa hitro slikajte,
ker je prevroče, da bi predolgo čakali na soncu." Foto: VT
8 — NAŠI KRAJi IN LJUBJE
15. mm w3 ^ TEDMH(
Jubilant Danilo Masten
V nedeljo, 11. julija, je Danilo Masten i/ Trubarjeve 8 v
Ptuju praznoval 70. rojstni dan. Njegova življenjska pot je bi-
la izredno pestra in delavna, uspehi njegovejja dela pomem-
bni /M ljudi našega omolKja. Zasluži si, da se ga ob visokem
jubileju spomnimo z nekaj odstavki v našem Tedniku.
Življenjepis v telegrafskem
stilu bi se glasil nekako takole:
Rojen je bil v Središču ob Dra-
vi, že v mladosti je pripadal
Društvu kmečkih fantov in de-
klet. Po okupaciji Slovenije leta
1941 je zbiral orožje, ki so ga
prvi borci z našega območja od-
nesli na Pohorje. Potem poslan
na obvezno delo v Nemčijo, ju-
lija 1942 mobiliziran v nemško
vojsko, poslan v Afriko, aprila
1943	prišel na stran zaveznikov,
bil v njihovih vojaških formaci-
jah, vendar se je konec leta
1944	odločil za V. prekomorsko
brigado, sodeloval v sklepnih bo-
jih druge svetovne vojne pri
osvobajanju slovenske domovine,
napredoval v komanduja čete.
- Po vojni je bil v Ptuju izjemno
dejaven na mnogih področjih,
predvsem pa v sindikatih. Deset let
je bil tajnik Okrajne obrtne zborni-
ce Ptuj in vseh razstavnih odborov
v Ptuju, v dveh mandatih tajnik
Občinskega sindikalnega sveta
Ptuj, poslanec republiške skupšči-
ne, poslanec gospodarskega zbora
zvezne skupščine, sekretar podjetja
Sigma Ptuj in do upokojitve sekre-
tar občinskega sveta ZSS Ptuj. Ob
tem je bil uspešen in dejaven na
mnogih drugih področjih. Več let je
bQ tajnik okrajnega odbora Ljudske
tehnike, več mandatov tajnik AMD,
tajnik Zveze lovskih družin Ptuj-
Ormož, predsednik zbora delovnih
ljudi SO Ptuj, predsednik sveta bol-
nišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj in ta-
ko naprej ... Preveč bi bilo našte-
vanja.
Na mnogih področjih je ostal
dejaven tudi po letu 1981, ko je
odšel v pokoj. Danes je tajnik
občinskega odbora Demokratične
stranke upokojencev, član izvršne-
ga odbora Aktiva sindikalnih akti-
vistov, član UO brigadne skupno-
sti V. prekomorske brigade in
predsednik pododbora Ptuj. Pov-
sod ustarjalno deluje, tudi še kot
član častnega razsodišča LD Sre-
dišče, kjer je bil 45 let lovec, na
lov pa več ne mroe hoditi, ker mu
odpovedujejo noge. Bolezni
uspešno premaguje, prebolel jih je
mnogo, prestal devet operacij,
vendar ob zmernem in preudar-
nem življenju ohranja mladostno
svežino in vitalnost.
V razgovoru o današnjih razme-
rah in o položaju upokojencev je po-
vedal precej trpkih resnic, približno
takole: "Osebno se sicer ne pri-
tožujem nad višino svoje pokojnine,
bolijo pa me krivice, ki se godijo
upokojencem in jih najbolj občutijo
tisti z nižjimi pokojninami. Čutim in
sočustvujem z njimi, z vsemi, ki se
komaj prebijajo iz meseca v mesec.
S svojim pridnim delom skozi vso
delovno dobo si tega prav gotovo ni-
so zaslužili. Politične stranke so
pred volitvami upokojencem vse
obljubljale, po volitvah pa so vse po
vrsti pozabile na obljube. Razumem
težak gospodarski položaj naše mla-
de države, toda premalo se gleda na
prste tistim, ki se znajo okoriščati,
ki bogatijo, si ustvarjajo premožen-
je, zato pa se preveč pritiska na de-
lavce in upokojence, ki se jim živo
posega v njihov življenjski minu-
mum. Iskreno želim, da bi se v go-
spodarstvu začele stvari kmalu iz-
boljševati, da bi se večalo število
novih delovnih mest in zmanjševalo
število nezaposlenih, da bi bile
plače za normalno delo v polnem
delovnem času po evropskih meri-
lih. Če bo urejeno to, potem lahko
tudi upokojenci upamo na boljše.
Bolijo me tudi krivice, ki so se vsa
leta po drugi svetovni vojni godile
mobilizirancem v nemško vojsko,
internirancem, izgnancem, ukrade-
nim otrokom in vsem drugim žrtvam
vojne. Upam, da bodo preživeli
kmalo dobili vsaj moralno za-
doščanje."
Tem jubilantovim željem se pri-
družujemo ter mu ob jubileju česti-
tamo in želimo zdravja!
F. Fideršek
IZVRŠNI SVET SKUPSCINE OBČINE PTUJ
Na podlagi 4. člena Pravilnika o pogojih, načinu in kriterijih
za pridobivanje sredstev, namenjenih za pospeševanje raz-
voja občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
16/91, 28/91 in 17/93), in sklepa, sprejetega na 114. seji
Izvršnega sveta dne 21/6-1993, ter v dogovoru s Kreditno
banko Maribor — Poslovno enoto Ptuj razpisuje Izvršni
svet Skupščine občine Ptuj
NATEČAJ
ZA DODELITEV SREDSTEV ZA RAZVOJ OBČINE PTUJ
V VIŠINI 25.000.000,00 SIT. SREDSTVA ZA RAZVOJ,
DODELJENA KOT KREDITI, SE DODELIJO Z VALUTNO
KLAVZULO PO 6% LETNI OBRESTNI MERI.
Za posojilo lahko zaprosijo zasebni kmetijski proizvajalci s se-
dežem na območju občine Ptuj.
Prednost pri dodelitvi sredstev za razvoj imajo posamezni projekti
in razvojni programi, ki zagotavljajo:
—	spremembo gospodarske strukture v občini Ptuj s poudar-
kom na višjih oblikah dejavnosti in ustvarjanju ekonomsko
stabilnih gospodarskih enot,
—	povečanje produktivnega zaposlovanja in samozaposlovan-
ja s pospeševanjem uvajanja sodobnih tehnologij,
—	energetsko varčne in okolju prijaznejše dejavnosti,
—	udeležbo tujih ali domačih sovlagateljev,
—	prodajo na tuja tržišča.
Prosilci vložijo prošnjo s potrebno dokumentacijo v dveh izvo-
dih v 20 dneh od dneva objave natečaja na Izvršni svet Skup-
ščine občine Ruj, Muzejski trg 1, Ptuj.
Prošnji za posojilo, ki mora vsebovati: ime in priimek, enotno
matično številko investitorja in naslov, opis in predračunsko
vrednost investicije ter višino zaprošenega posojila, priložite
še naslednjo dokumentacijo:
a)	Investicijski program, pripravljen po navodilu za uveljavlja-
nje finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter
proizvodnje hrane v letu 1993 (Uradni list RS, št. 29/93),
b)	mnenje pristojnega območnega kmetijskega svetovalca,
c)	lokacijo naložbe,
d)	lokacijsko dovoljenje oz. odločbo o priglasitvi nameravanih
del, če gre za naložbo, za katero je po zakonu treba pridobiti
enega navedenih dokumentov,
e)	potrdilo o plačanih obveznostih državi,
f)	dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca,
g)	zemljiškoknjižni izpisek.
Izvršni svet Skupščine občine Ptuj bo sprejel sklep o dodelitvi
posojil v 30 dneh po končanem zbiranju prošenj.
Prosilci bodo sklep prejeli v 5 dneh po sprejemu. Navodila in
informacije dobijo prosilci na Sekretariatu za kmetijstvo
občine Ptuj, Mestni trg 1, in pri Kmetijski svetovalni službi
OZVŽ Ptuj.
"Naklonjenost" Idi Strmšnlk in ugotovitve o delili SCI
Tokrat nekaj več o poslovanju s kooperanti, posel)ej z Ido Strmšnik, kjer je Služba družbenega knjigovodstva našla najv^
nepravilnosti, in o tem, kaj je SDK ugotovila pri kontroli izvajanja gradl)enih del SCT iz Ljubljane na Perutninili objektih.
SDK je torej kontrolirala tudi
poslovanje s kooperanti. Posebej
zanimiv je kooperacijski odnos z
Ido Strmšnik. Z njo je Perutnina
podpisala dolgoročno kooperacij-
sko sodelovanje in sklenila pogod-
bo o kooperacijski reji piščancev.
V letu 1991 je kooperantka opra-
vila rejo piščanecv v štirih turnu-
sih, obračun njenih storitev pa je
Perutnina opravila na podlagi vel-
javnih stroškovnikov, prihranjenih
krmil in zimskega dodatka na eni
strani ter odbhkov za kakovost,
primanjkljaj in preveliko porabo
krmil na drugi strani. Ugotovljena
razlika predstavlja zaslužek koo-
perantke, ki je potem še znižan za
razne odbitke, kot so plačilo anui-
tet, obresti, amortizacije in nastali
stroški po prejetih računih. Že pri
turnusu v začetku leta 1991 je koo-
perantka dosegla negativno stanje,
a ga ni poravnala, ampak ga je pre-
nesla v naslednji turnus. Negativno
stanje se je stopnjevalo iz turnusa v
turnus in je pri zadnjem obračunu
bilo približno 471 tisoč tolarjev.
Potem ji je Perutnina v letu 1991
odobrila brezobrestne akontacija
kljub negativnemu stanju. A vendar
je tudi leta 1992 v začetku še vhle-
vila 18800 piščancev in si na pri-
mer pripisala kar 710 poginov pri
sedmem dnevu vzreje. Skupni pri-
manjkljaj piščancev je znašal 8383
kosov, Perutnina pa ji je ta pogin
priznala, čeprav se ne ujema z vo-
deno evidenco. Tako nastali pri-
manjkljaj po mnenju SDK kaže na
sum storjenega kaznivega dejanja
po 171. členu Kazenskega zakona
Slovenije. Kooperantka je pogin v
evidenci popravljaja, sicer pa je
poginule piščance sežigala ali za-
kopavala in zato gre za utemeljen
sum odtujitve piščancev. Velikega
primanjkljaja piščancev kooparan-
tka ni sporočila, tako da so iz
Preutnine k njej poslali tri kamio-
ne preveč in ti so se potem vračali
prazni. Pri naslednjem turnusu je
kooperantka nehala sodelovati s
Perutnino in je vhlevljala tuje
piščance, kar je v nasprotju s koo-
paracijsko pogodbo. Najbolj zani-
mivo pa je, da Perutnina na preki-
nitev ni reagirala, niti ni koope-
rantke terjala za nastalo negativno
stanje. Je pa Ida Strmšnik po eno-
stranski prekinitvi kooparacijske
pogodbe s Perutnino sodelovala z
njo prek svojega podjetja Roples,
d.o.o., Vuzenica. Iz pregleda
računov in dobavnic je SDK ugo-
tovila, daje podjetje Roples kupo-
valo krmila za rejo piščance. Pe-
rutnina pa je od tega podjetja ku-
povala piščance in palete. Perutni-
na je tako od nekdanje kooparan-
tke kupovala in jo celo brezobre-
stno kreditirala za izdana krmila,
čeprav je enostransko prekinila
kooparacijsko pogodbo. Delavski
svet Perutnine ji je septembra
1991 še odpisal krmilni sistem
Chotein v vrednosti 85 tisočakov,
vendar tudi računa zanj kooparan-
tka ni poravnala. V zapisniku
SDK ob koncu poglavja o koope-
rantih piše: "Velika naklonjenost
podjetja kooparantki Idi Strm-
šnik, čeprav je pretežno dosegala
negativne re/ultatc, saj je bila v
letu 1991 na 281. mestu (od 286
kooperantov) po ranj>u uspešno-
sti, kaže na sum storjenega kazni-
vega dejanja po 175. členu Ka-
zcn.skcga zakona Slovenije."
GRADBENA DELA
SCT IZ LJUBLJANE
Tudi poglavje iz zapisnika SDK
o vzdrževalnih delih SCT Ljubljana
na objektih Perutnine je zanimivo.
Dela na preureditvi stare klavni-
ce v prostore skladišča in delavnice
je izvajalec SCT pričel 25. aprila
1991. V postopku kontrole je SDK
pregledala dejansko porabljene ko-
ličine iz ponudbe materiala po
gradbeni knjigi ter jih primerjala s
količinami iz ponudbe in zaraču-
nanimi količinami v izdanih situa-
cijah. SDK je ugotovila precejšnja
odstopanja. Četudi upoštevamo ne-
katere popuste v višini 24,6 odstot-
ka, znaša vrednost dejansko opra-
vljenih del 10.843.000 tolarjev, kar
predstavlja v primerjavi s pogodbe-
no in zaračunano vrednostjo razliko
v višini 3.406.000 tolarjev. Med
kontrolo je Perutnina predložila še
dokumentacijo o opravljenih dodat-
nih delih v skupnem znesku
3.444.000tolarjev.
V zapisniku SDK o tem bere-
mo: "Pri kontroli je bilo ugotov-
ljeno, da se količinski podatki o
opravljenih delih v prejetih situa-
cijah sicer ujemajo s podatki v po-
nudbah, podatki o dejansko opra-
vljenih delih po obračunskih listih
iz knjige obračunskih izmer pa se
ne ujemajo s podatki v prejetih si-
tuacijah. Situacij izvajalec SCf
Ljubljana ni sestavljal po podatki],
o dejansko opravljenih delih, am
pak po podatkih iz ponudb k graj
beni pogodbi. Tako sestavljene sj,
tuacije ne predstavljajo verodo.
stojnega dokumenta za knjiženje
in so v nasprotju z izjavo investi.
torja, oziroma njegovega nadzor,
nega organa, ki je nevedena na
vsaki situaciji in glasi 'Potrjuje,
mo, da so dela, izkazana v tej sj,
tuaciji, resnična v navedenih ko-
ličinah, da so vrste in količine (ie|
vnesene na podlagi podatkov ^
gradbene knjige, da posamezne ce-
ne ustrezajo cenam iz predračuna,
kakor tudi, da izvršena dela ustre-
zajo pogojem iz pogodbe.'
Neresničnost izjav potrjujejo
odstopanja med izstavljenimi si-
tuacijami in obračunskimi listi i?
knjige obračunskih izmer, ki so
navedena v zapisniku in znašajo,
brez opravljenjih dodatnih del, 3
milijone 406 tisoč tolarjev. V
vseh pregledanih primerih je bila
predračunska vrednost dela višja,
kot je znašala vrednost dejansko
opravljenih del. Nastalo razliko
med obema vrednostima v vseh
pregledanih primerih zelo na-
tančno pokrivajo dodatno oprav-
ljena dela, kar je nevsakdanje na-
ključje.
Ker v postopku kontrole ni
bilo mogoče ugotoviti ali so bila
dodatna dela dejansko izvede
na, kar predstavlja možnost od
tujitve, bo o ugotovitvah v zapi
sniku obveščena Občinska
gradbena inšpekcije."
Prihodnjič: Sledi zapisnik
SDK o Perutnini v republi-
ških vrhovih
Darja Lukman Žunec
Do Jsseiil na svUeiile
četrtkova seja lenarške skupščine je bila zelo pestra, saj so
poslanci imeli veliko pobud in predlogov. Številne pripombe so
bile izrečene na račun tega, ker so poslanci ugotavljali, da niso
bili realizirani sklepi, ki so jih sprejeli na zadnji seji. Vroča
razprava je potekala o denacionalizaciji. Na koncu so se strin-
jali z županom Jožetom Skrlecem, da v zvezi s tem povabijo od-
govorne iz Ljubljane. Spet so se ponovile stare teme v zvezi z
urejanjem tržnice ter izvajanjem tržnega reda. Tega se sedaj
nihče ne drži, kmetje pa trdijo, da nimajo možnosti za prodajo
svojih pridelkov.
Poslanke in poslanci niso do-
volili Vinku Božiču iz Lokav-
ca, da bi prenesel v skupščinsko
dvorano problem svojih kraja-
nov, ki je nastal v kraju pri
asfaltiranju ceste. Menili so
namreč, da gospod Božič nima
pravice razpravljati (ni namreč
poslanec), lahko pa ostane v
skupščinskih klopeh in spremlja
sejo. Vinko Božič je povedal, da
so ga sovaščani poslali, da sez-
nani občinske može z njihovim
problemom, ker pa mu to ni bi-
lo dovoljeno, je iz protesta za-
pustil skupščinsko dvorano.
Na seji smo lahko večkrat
slišali, kako mačehovsko se ob-
naša država do lenarške občine,
saj morajo prositi za vsak tolar.
Župan pa je poudarjal, daje de-
narja dovolj, le da ostaja v
Ljubljani.
Poslanec KS Lenart Edi Go-
lob je ponovno opozoril na po-
trebo po čimprejšnji gradnji ob-
voznice okrog Lenarta. Sklenili
so, da bodo obvestili republiško
Ministrstvo za promet in zveze
o nevzdržnem stanju, ki ga se-
daj povzroča promet v mestu.
Sprejeli so tudi osnutek odloka
o ravnanju s komunalnimi odpad-
ki na področju občine. Tako kot
številne druge slovenske občine
se tudi v lenarški sprašujejo, kam
bodo odlagali odpadke; na sedan-
jem odlagališču je prostora le še
za kako leto. Zeleno luč za izva-
janje tega odloka bodo dali na
septembrskem zasedanju občin-
ske skupščine.
Čeprav bi imeli lenarški po-
slanci delo tudi v naslednjih
mesecih, si bodo do jeseni pri-
voščili dopust. M. Slodnjak
fim «liMDaiii sMip, srMa
za nuHzaeijd kralemili m\
Prejšnji četrtek je ptujski izvršni svet soglašal s povišan-
jem cen posameznih komunalnih storitev, ki jih opravljata
ptujsko Komunalno podjetje ter zasebno podjetje Mir.
Cene pogrebnih storitev in
pokopališke dejavnosti, ki jih
opravlja Komunalno podjetje,
so se v povprečju povišale za
26,5 odstotka, cena tržnine na
tržnici za 11,1 odstotka, rezer-
vacija prodajnih prostorov na
tržnici za 10,4 in storitev na
javni tehtnici prav tako za 10,4
odstotka. Za rast cen življen-
jskih potrebščin od janaurja do
konca maja letos so povišale ur-
ne postavke za redno delo in
strojne storitve. Pogrebne storit-
ve podjetja Mir pa so se povpreč-
no povišale za 10,2 odstotka.
Iz programa cestne dejavnosti
v okviru občinskega proračuna
bodo krajevne skupnosti Vito-
marci. Trnovska vas, Majšperk,
Destrnik, Cirkulane, Juršinci in
Žetale prejele 9.825.000 tolar-
jev, če bodo predložile potrebne
dokumente. Pridobljeni denar
bodo uporabile za moderniza-
cijo 12 km krajevnih cest. Gle-
de na visoko investicijsko vred-
nost predvidene modernizacije
bodo iz občinskih sredstev do-
bile le majhen delež.
Direkcija za gospodarsko in-
frastrukturo občine Ptuj je za
117. sejo ptujskega izvršnega
sveta pripravila tudi poročilo o
poteku dela na objektu Mali
grad. Ugotovili so, da je upra-
vičeno prišlo do dodatnih del v
vrednosti okrog trinajst milijo-
nov tolarjev in jih bodo začasno
premostili iz sredstev stanovan-
jske dejavnosti (najemnin za
poslovne prostore in kupnin).
MG
Srecanie spedisidli
sedemdesetleniikov
Nikoli ni prepozno, so si dejali denes že močno osivel
fantje in dekleta, ki so dali pobudo za srečanje vseh, roje
nih od septembra 1922 do septembra 1923 in so začel
obiskovati osnovno šolo v Središču ob Dravi jeseni 1929
Takrat jih je bilo 84 v dveh izmenah (dopoldanski in po
poldanski), danes jih še živi 31. Na srečanje, ki je bilo i
soboto, 19. junija, v Središču, jih je prišlo 25, drugi zara
di bolezni niso mogli.
Prišli so iz vseh koncev Slo-
venije, nekateri se že od šolskih
let niso več videli, zato so se
morali drug drugemu predsta-
vljati, da so se znova spoznali.
Ugotovili so, da so s prvim
srečanjem preveč let odlagali,
zato so sklenili, da se bodo od-
slej srečevali vsako leto. Izmed
njihovih učiteljev živi samo še
83-letna Danica Pintarič-Švegl;
je v Ljubljani, sicer pa je roja-
kinja s središkega območja,
vendar zaradi bolezni na srečan-
je ni mogla priti.
Srečanje je potekalo v izjem-
no prijetnem vzdušju, ob obu-
janju trpkih in tudi lepih spomi-
nov. Skupno so ugotovili, da j(
bila to generacija, ki jo je drugi
svetovna vojna najbolj prizade
la. Iz njihovih vrst so bili izšel
jenci in izgnanci, prvi talci, k
jih je nemški okupator ustreli
leta 1941 z območja Središča
taboriščniki, nekaj jih je za ved
no ostalo tam, dva sta padla '
partizanih, največ pa jih je um
rlo kot prisilni mobiliziranci '
nemško vojsko — od Murman
ska do Tunizije so raztreseni
njihove kosti. Vseh padlih ii
umrlih so se spomnili z minut(
tišine.
Razšli so se s prisrčnim n
svidenje čez leto dni!	F1
Ob koncu srečanje še skupinski posnetek.
»fPDMIK — ^^^
TRŽNI KAŽIPOT 9
10 OD TU m TAM
15. JtILlI 1993 ^ TEDMH(
Sanacija bo boleča
Predsednik uprave Ljubljiuiske banke, d. d., Marko Voljč je / i/,vršninii
pomočniki v ponedeljek obiskal Ptuj. V ptujski podružnici so imeli kolegij,
s člani ekonomskega sveta pri občinskem izvršnem svetu pa so se pogovar-
jali o sanaciji banke, njeni organizaciji in položaju ptujske pinlriižnice v
iiiei. 1'oL'ovor ie vodil direktor ntuiske nodružiiice Knuic Viseniak.
"Začetek p(.>slovanja |XKiružnice
Ljubljanske banke v Ptuju sovpada s
pomembnimi dogtxlki v slovenskem
finančnem sistemu, konkretno v
bančništvu. Danes pa smo priče
membnim premikom v strukturi
bančnega sistema, lluzorno bi bilo
pričakovati, da bi se lahko banka ob
tako šibkem gospodarstvu sama sani-
rala. Pozdravljamo prisotnost države
v banki, da jo dokapitalizira in očisti
aktivo slabih naložb. Proces ozdravit-
ve Ljubljanske banke na trajnih osno-
vah je txivisen od tega, kaj se bo do-
gajalo v gospcxlarstvu. Ljubljanske
banke kot skupine ni več. Do sedaj so
se vse banke hčere cxlločile za takšno
ali drugačno samostojnost ali drugo
obliko. Če pa želimo ostati vseslo-
venska banka, bomo morali biti pri-
sotni na čim večjem delu Slovenije.
Sicer pa LB želi ostati univerzalna
poslovno-komercialna banka, ki bo
skušala uveljaviti svojo prednost, ki
se kaže v poslih s tujino, "je v Ptuju
povedal Marko Voljč.
Boris Zakrajšek je govoril o strate-
giji banke, ki pretežno temelji na de-
centralizaciji, v okviru katere bodo
poudarjali in spoštovali regijske speci-
fičnosti in potrebe lokalnih dejavni-
kov. Decentralizacija bo potekala po
poslovnih funkcijah in v okviru širitve
v slovenski prostor. Trenutno je Lju-
bljanska banka relativno slabo prisotna
v -Sloveniji, zato se želi bolj približati
komintentom. Pri širjenju mreže bodo
ubrali takšno strategijo kot pri ustano-
vitvi ptujske podružnice. V kratkem
bodo nekatere agencije in ekspoziture
preoblikovali v podružnice. Pri tem ne
govorijo toliko o organizacijski prenovi
kot dograjevanju sistema in njegovemu
približevanju uporabnikom. Od ptujske
podmžnice pričakujejo rezultate, ki bo-
do v ponos Ljubljanske banke, ptujske-
ga gospcxlarstva in ptujske politike.
Branko Brumen, predsednik ptuj-
skega izvršnega sveta, je povedal, da od
Ljubljanske banke pričakuje aktivno
vključevanje v reševanje strukturnih
problemov ptujskega gosp(xlarstva. Ptuj
je največje obmejno mesto z republiko
Hrvaško, zato naj bi LB pomembno vlo-
go odigrala tudi v mednarodnih tokovih.
Mirka Preloga je zanimalo, koli-
ko bo stala širitev banke v sloven-
skem prostoru, kako bo ptujska po-
družnica zavarovana pred odlivom
in razprodajo kapitala. Boris Za-
krajšek je pojasnil, da predvidena
širitev ne bo veliko stala. Nekatere
hčere nekdanje LB se še niso do-
končno odločile /a odhod, nekatere
še naprej želijo nositi ime LB in si
tako zagotoviti bonitete, ki jih imajo
trenutno vsi tisti, ki so v stoodstotni
lasti LB. Glede odliva kapitala proti
Ljubljani in obratno je povedal, da
ga nasilno ne bodo zadrževali, če za
njim ne bodo poslovni načrti. Ferdo
Veingerl je opozoril na problem te-
koče likvidnosti podjetij, obresti na
avista in depozitna sredstva. Marko
Voljč je bil v odgovoru zelo kratek.
Povedal je, da bodo vsa ta vprašanja
obvladljiva, ko se bo pričelo gospo-
darsko oživljanje, obresti pa se bodo
nekoliko povišale že danes. ]yjQ
Benediški teden
Prijetna vasica, ki se razprostira po dolini, ob njej pa tečeta
potoka Drvanja in Trstenik, je dobila iine po farnem zavetniku
sv. Benediktu. V nedeljo so končali Bendiški teden, ki so ga pri-
pravili krajani Benedikta in tako slavnostno proslavili častitlji-
vo dobo 1140 let, odkar se je začelo pojavljati njegovo ime.
Benedikt je lepo urejen in
vaščani pravijo, da so imeli
srečo pri izbiri svojih tajnikov,
saj so se vedno trudili za razvoj
kraja. Kraj ima 1900 prebival-
cev ter je dobro razvit. Danes
šteje 492 nastanjenih hiš in sko-
raj do vsake pridete po asfaltni
cesti, tudi z vodo in telefoni so
dobro preskrbljeni. Za kraj vel-
ja, da je eden izmed redkih v
osrčju Slovenskih goric, ki ima
tudi svojo industrijo: v spodnji
šolski stavbi ima prostora po-
družnica Peka iz Tržiča, kjer
najde delo marsikateri domačin.
V nedeljo je bil tudi praznik
farnega patrona in tako so
združili slavje v celotni krajevni
skupnosti. Ob tej priložnosti so
odprli več cest, priredili športne
in kulturne prireditve, odprli raz-
stavo ljudske umetnosti z na-
božnimi motivi in izdelke do-
mačih obrtnikov ter podjetnikov.
Za celotno vas pa je gotovo
velika pridobitev brošura, ki so
jo izdali v soboto. Avtor — do-
mačin Janez Sijanec je knjižico
naslovil Benedikt skozi čas v
besedi in sliki. Knjžica pa je tu-
di prijetno vodnik za turiste, ki
si bodo ogledali te kraje, saj so
v njej opisani vsi pomembni
zgodovinski spomeniki ter kra-
jevne značilnosti. Avtor ob izi-
du dej al: "Do sedaj sem slišal
ugodne kritike o svojem pisan-
ju. Ideja seje pojavila pred dve-
ma letoma, takrat smo se pogo-
varjali, da bi poskušali najti iz-
vorne korenine. Vesel sem, da
nam je uspelo ter da je knjižica
Janez Šijanec: "Še naprej bom
raziskoval in pisal. Mogoče bom
izdal še kakšno brošuro."
že v prodaji. Za to dejanje mi je
služil osnovni dokument, to je
letnica nad portalom farne cer-
kve. Prva cerkev naj bi bila
zgrajena leta 1853. ■ Osnovno
vodilo pri mojem pisanju je bilo
razvozlati korenine našega izvo-
ra. V njej sem zapisal tudi tiste,
ki so pomagali ustvarjati našo
zgodovino."
Knjižica je prijetna za branje,
lenarški fotograf Mirko Brumen
pa je prispeval lepo fotografsko
opremo.
Benedičani trdijo, da bo Be-
nediški teden postal odslej tra-
dicionalen.
Tekst in fotografija:
Marija Slodnjak
Benedikt, kot ga vidimo z zahoda. V ozadju cerkev sv. Treh kraljev. Fo-
to: M. Brumen
"No Mp Jam Ptuj '93"
KAJ I.AHKO STORIJO POSAMEZNIKI, KI SKRU|
JO ZA SVOJO RIT NA STOLČKU ZA MLADINO, IN
KAJ VSE MORA PODMLADEK PRETPETI, DA LAH
KO UVELJAVI SVOJE POTENCIALNE ZMOŽNOSTI*)
Odsev starejših se zrcali na mla-
dini. Vedno bolj v ospredju je pre-
povedovanje najrazličnejših dru-
ženj (s strani staršev, vzgojiteljev
ali političnih struktur), ki niso le
muha enodnevnica, ampak pome-
nijo za iTilade le korak naprej k
razširjanju horizonta. Dojemanje
nekaterih kulturnih vrlin, kot je na
primer obiskovanje koncertov, po-
meni za večino kulturni dogodek,
ki jim bo ostal dalj časa v spomi-
nu, za nekatere občane, ki so bili
lOO-odstotno moteni na dan prire-
ditve, pa le "kravji bal". Tako je
peščica občanov zapisala v dopi-
su, ki je bil poslan na KS Dušana
Kvedra. Razen tega ti podpisniki
peticije (približno 10 jih je) nava-
jajo, da je vse skupaj povezano z
drogo in alkoholom. Gospoda slav-
na, kdo od vas je že sploh videl
drogo ali jo zaužil, da lahko trdi,
kaj povzroča in kakšne so posledi-
ce. Ne rečem da ni bil kdo pijan,
vendar zaradi tega ni trpela
množica v njegovi bližini. Prosim
vas, da si malo prečitate znanstvena
dognanja, ki so bila narejena na po-
dročju uživanja droge. Načeloma
nisem za to, da bi se uživanje droge
legaliziralo, nimam pa nič proti ti-
stim, ki jo uživajo. Vsaj tako si lah-
ko ustvarijo lep dan ali večer, od
vas tako ali tako ne morejo kaj pri-
da pričakovati, saj je vse, kar ni na-
rejeno po starem kopitu, potrebno
prepovedati, da se ne bi preveč ra-
zrastlo. Lepo so nekoč Pankrti deja-
li v enem izmed refrenov: "Prote-
stiram, kdor ni zanj'ga, ni naš!".
Tako je, uničiti je potrebno vse,
kar ni o okviru dojemanja posa-
meznikov, ki gradijo sistem, ga
nadzirajo ali kontrolirajo. Prav na
ta način je potekala tudi epizoda o
pridobivanju dovoljenj za priredi-
tev. Vse do 24. 6. 1993 se ni vede-
lo, ali se bo pridobila odločba za
prireditev ali ne. Za nastalo zamu-
do ni kriv organizator prireditve
KID Ptuj, ampak izključno institu-
cija za izdajo dovoljenj. Takšno
zavlačevanje morda ni zrastlo na
njihovem zelniku, vendar o more-
bitnih vplivih in sugeriranjih ni-
mam natančnih podatkov, zato jih
raje ne bom navajal. Vsekakor pa
je zavlačevanje povezano z osred-
njo prireditvijo na stadionu, na ka-
teri naj bi prisostvoval sam pred-
sednik republike g. Kučan, ki je
zavrnil povabilo, saj mu je bila
pomembnejša otvoritev medna-
rodnega grafičnega bienala. Tudi
mi smo ga povabili na otvoritev
festivala, vendar nam je pisno od-
govoril, da se žal tega ne more
udeležiti, in nam zaželel veliko
uspeha v delu društva (pisni doka^
obstaja).
Da se povrnemo k pridobivanja
dovoljenj. Zahvaljujem se v imenu
društva Zvezi prijateljev mladine
Ptuj in YUTALLY-ju za soglasje z^
uporabo prostora na starem kopa-
lišču. Povedati moram, da česa take-
ga še v življenju nisem doživel, p^
se s kulturnimi prireditvami aktivno
ukvarjam že petnajsto leto. lo
prava katastrofa, /sl katero upam, da
se ne bo več ponovila, saj se bom v
nasprotnem obračal za dovoljenja še
samo na republiko in šele nato na
občinske organe (ne želite si tega, g.
Kozel, g. Grah in vsi drugi). .Spra-
šujem se, koliko pomeni občinskim
veljakom kultura. Ali je kultura le
prirejanje splošnih rajanj, za katera
je zelo lahko pridobiti vsa potrebna
dovoljenja? Prav tako kot je lahko o
časovni omejitvi prireditve odločala
peščica ostarelih občanov, bo mladi-
na z množično peticijo omejevala or-
ganiziranje ptujskih veselic. Bomo
videli, kako daleč bomo prišli. Razen
tega imajo ostareli in starejši svoje
prostore, kjer si lahko prirejajo najra-
zličnejše zabave, mladina pa ima le
ulico. Kdo od tistih, ki je prišel na
zdajšnji položaj in je toliko obljubljal
mladini, je svoje obljube izpolnil?
Koliko časa bomo še morali iskati
svoj prostor pod soncem? Ali V Ptuju
resnično ni nobenega prostora, v ka-
terem bi lahko ročk mladina prirejala
svoje predstave neodvisno od mišlje-
nja zavrtih starokopitnežev in oslad-
nežev? Ne bojim se izpostavljati sa-
mega sebe, saj se že leta in leta borim
za pravice in hotenja mladih. Ali bo
to kdaj uslišano, je pa spet odvisno od
občinskih mož, ki dajejo piko na i. V
pomoč lahko navedem, da je v Ptuju
veliko praznih kleti, opuščenih obra-
tov ipd., ki bi lahko bili namenjeni
prav mladini, pa kakor da ne obstaja-
jo. Temu bomo morali narediti konec.
Razen tega pa lahko trdim, da to-
liko referenc, kot jih ima KID v
tem letu, nima prav nobena institu-
cija v občini Ptuj, pa naj si bo to
politična (izključene so navedbe
uradnih listov) ali društvo. Društvo
ne predstavlja opozicije Zvezi kul-
turnih organizacij, ampak -gradi
svoj sistem, ki pa je že dodobra
preverjen. To so izkušnje in ne sle-
pomišenje. Kar poglejte si dnevno
časopisje, poslušajte radio in glejte
televizijo. Komu lahko rečete hvala
za promocijo Ptuja? Morda tistim,
ki zapravljajo denar, ali tistim, ki
resnično želijo nekaj narediti iz te-
ga prekletega Ptuja? Če bomo na-
daljevali po starih načelih, Ptuj ne
bo ostal zakladnica tisočletij, am-
pak mrtvo mesto tisočletij!
mag. Viljem Muzek.
predsednik KID Ptuj
STRAN 62 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ 15. JULIJA 1993, ŠT. 2l'
znesek "100 SLT" nadomesti z zneskomi
"200 SIT", znesek "5.000 SLT" pa z zne-
skom "10.000 SIT".
V	2. odstavku istega člena se znesek
"25 SLT" nadomesti z zneskom "50
SIT", znesek "5.000 SLT" pa z zneskom
"10.000 SIT".
2.	člen
V	1. odstavku 39. člena se znesek "25
SLT" nadomesti z zneskom "50 SIT",
znesek "5.000 SLT" pa z zneskom
"10.000 SIT".
V	2. odstavku istega člena se znesek
"100 SLT" nadomesti z zneskom "200
SIT", znesek "30.000 SLT" z zneskom
"60.000 SIT". Znesek "25 SLT" se nado-
mesti z zneskom "50 SIT", znesek "5.000
SLT" pa z zneskom "10.000 SIT".
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po ob-
javi v Uradnem vestniku občin Orn^ož in
Ptuj.
Številka: 35500-0009/93
Ormož, dne 1. julija 1993
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
dr. Jože Bešvir, s.r.
■i
f
j;;;; rr.;;; v/,v/,v/.
94.
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
Po 41. členu Zakona o komunalnih de-
javnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 3. in
25. členu Zakona o prekrških (Uradni list
SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in
Uradni list RS, št. 10/91 ter 13/93) in 3.
členu Odloka o pristojnosti zborov Skup-
ščine občine Ormož (Uradni vestnik ob-
čin Ormož in Ptuj, št. 7/90) je Skupščina
občine Ormož na skupni seji zbora
združenega dela, zbora krajevnih skupno-
sti in družbenopolitičnega zbora dne I.
julija 1993 sprejela
ODLOK
o SPREMEMBAH ODLOKA
O POGOJIH ZA ODVAJANJE
ODPADNIH IN PADAVINSKIH
VODA NA OBMOČJU OBČINE
ORMOŽ
1. člen
V	1. odstavku 30. člena Odloka o pogo-
jih za odvajanje odpadnih in padavinskih
voda na območju občine Ormož (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 29/88,
21/90 in 11/92) se znesek "200 SLT" na-
domesti z zneskom "400 SIT", znesek
"6.000 SLT" pa z zneskom "12.000 SIT".
V	2. odstavku 30. členu se "50 SLT"
nadomesti z zneskom "100 SIT", znesek
"1.000 SLT" pa z zneskom "2.000 SIT".
2.	člen
V	31. členu se znesek "50 SLT" nado-
mesti z zneskom "100 SIT", znesek
"1.000 SLT" pa z zneskom "2.000 SIT".
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po ob-
javi v Uradnem vestniku občin Ormož in
Ptuj.
Številka: 35500-0010/93
Ormož, dne 1. julija 1993
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
dr. Jože Bešvir, s.r.
" " • •l'hl I •/fil/ij/f///fj " ' •ll>}lH 'lllll >•' ! <l<lllll
95.
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
Po 4. odstavku 47. člena Zakona o
zdravstvenem varstvu živali (Uradni list
SRS, št. 37/85), 3. in 25. členu Zakona o
prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83,
42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št.
10/91 ter 13/93) in 3. členu Odloka o pri-
stojnosti zborov Skupščine občine Ormož
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
7/90) je Skupščina občine Ormož na
skupni seji zbora združenega dela, zbora
krajevnih skupnosti in družbenopolitične-
ga zbora dne 1. julija 1993 sprejela
ODLOK
o SPREMEMBAH ODLOKA O
REGISTRACIJI, CEPLJENJU,
OZNAČEVANJU IN REJI PSOV
1.	člen
V	1. odstavku 21. člena Odloka o regi-
straciji, cepljenju, označevanju in reji
psov (Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj, št. 5/88, 21/90 in 11/92) se znesek
"100 SLT" nadomesti z zneskom "200
SIT" in znesek "1.000 SLT" z zneskom
"2.000 SIT".
V	2. odstavku 21. člena se znesek "400
SLT" nadomesti z zneskom "800 SIT" in
znesek "4.000 SLT" z zneskom "8.000
SIT".
V	3. odstavku 21. člena se znesek "100
SLT" nadomesti z zneskom "200 SIT" in
znesek "1.000 SLT" z zneskom "2.000
SIT".
2.	člen
V	1. odstavku 22. člena se znesek "40
SLT" nadomesti z zneskom "80 SIT" in
znesek "600 SLT" z zneskom "1.200
SIT".
V	2. odstavku 22. člena se znesek "200
SLT" nadotnesti z zneskom "400 SIT" in
znesek "2.000 SLT" z zneskom "4.000
SIT".
V	3. odstavku 22. člena se znesek "40
SLT" nadomesti z znekom "80 SIT" in
znesek "600 SLT" z zneskom "1.200
SIT".
3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po ob-
javi v Uradnem vestniku občin Ormož in
Ptuj.
Številka: 32300-0003/93
Ormož, dne 1. julija 1993
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
dr. Jože Bešvir, s.r.
ih in .. 'V' •'•'>/• <'''•'< V ' ''/''/'//'i ''
96.
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
Po 4. in 19. členu Zakona o varstvu
prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi,
ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ,
št. 51/84 in 63/90), 3. in 25. členu Zako-
na o prekrških (Uradni list SRS, št.
25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list
RS, št. 10/91 ter 13/93) in 3. členu Odlo-
ka o pristojnosti zborov Skupščine obči-
ne Ormož (Uradni vestnik občin Ormož
in Ptuj, št. 7/90) je Skupščina občine Or-
mož na skupni seji zbora združenega de-
la, zbora krajevnih skupnosti in družbe-
nopolitičnega zbora dne 1. julija 1993
sprejela
ODLOK
o SPREMEMBAH ODLOKA O
OBVEZNI, SPLOŠNI IN
SISTEMATIČNI DERATIZACIJI V
OBČINI ORMOŽ
1.	člen
V	1. odstavku 8. člena Odloka o obvez-
ni, splošni in sistematični deratizaciji v
občini Ormož (Uradni vestnik občin Or-
mož in Ptuj, št. 30/89, 21/90 in 11/92) se
znesek "2.000 SLT" nadomesti z zne-
skom "4.000 SIT" in znesek "20.000
SLT" z zneskom "40.000 SIT".
V	2. odstavku 8. člena se znesek "1.000
SLT" nadomesti z zneskom "2.000 SIT"
in znesek "2.000 SLT" z zneskom "4.000
SIT".
V	3, odstavku 8. člena se znesek "1.000
SLT" nadomesti z zneskom "2.000 SIT"
in znesek "4.000 SLT" z zneskom "8.000
SIT".
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po ob-
javi v Uradnem vestniku občin Ormož in
Ptuj.
Številka: 32300-0004/93
Ormož, dne 1. julija 1993
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
dr. Jože Bešvir, s.r.
Leto: XXIX _Ptuj, 15. julija 1993_Številka: 21
VSEBINA
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
77.	Odlok o spremembah Odloka o prekrških zoper Javni
red in mir ter varstvu pred hrupom v naravnem in bi-
valnem okolju občine Ormož
78.	Odlok o spremembah Odloka o ureditvi cestnega prome-
ta v mestu in naseljih na območju občine Ormož
79.	Odlok o spremembah Odloka o pogrebnih svečanostih v
občini Ormož
80.	Odlok o spremembah Odloka o komunalnih dejavnostih
v občini Ormož
81.	Odlok o spremembah Odloka o komunalnem nadzorstvu
v občini Ormož
82.	Odlok o spremembah Odloka o ravnanju s komunalnimi
odpadki v občini Ormož
83.	Odlok o spremembah Odloka o vzdrževanju čistoče na
javnih površinah v občini Ormož
84.	Odlok o spremembah Odloka o oskrbi naselij s plinom iz
javnega plinovodnega omrežja v občini Ormož
85.	Odlok o spremembah Odloka o pogojih za priložnostno
opravljanje gostinske dejavnosti in o minimalnih teh-
ničnih pogojih za prodajo živil in pijač zunaj poslovnih
prostorov v občini Ormož
86.	Odlok o spremembah Odloka o potrditvi tržnega reda
87.	Odlok o spremembah Odloka o sejmih v občini Ormož
88.	Odlok o spremembi Odloka o komunalnih taksah v
občini Ormož
89.	Odlok o spremembah Odloka o obveznem čiščenju in
vzdrževanju manjših potokov in jarkov, ter melioracij-
skih sistemov na območju občine Ormož
90.	Odlok o spremembah Odloka o ravnanju s plodno zemljo
91.	Odlok o spremembah Odloka o preprečevanju škode na
poljih, vrtovih, gozdovih in drugih zemljiščih v občini
Ormož
92.	Odlok o spremembah Odloka o varstvenih pasovih vod-
nih virov in ukrepih za zavarovanje voda v občini Or-
mož
93.	Odlok o spremembah Odloka o pogojih za dobavo in od-
jem vode na območju občine Ormož
94.	Odlok o spremembah Odloka o pogojih za odvajanje od-
padnih in padavinskih voda na območju občine Ormož
95.	Odlok o spremembah odloka o registraciji, cepljenju, oz-
načevanju in reji psov
96.	Odlok o spremembah Odloka o obvezni, splošni in siste-
matični deratizaciji v občini Ormož
77.
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
Po 3. točki 1. odstavka 3. člena in 4.
odstavku 25. člena Zakona o prekrških
(Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87,
5/90 in Uradni list RS, št. 10/91 ter
13/93), 1. odstavku 20. člena Zakona o
varstvu pred hrupom v naravnem in bi-
valnem okolju (Uradni list SRS, št.
15/76, 29/86) in 3. členu Odloka o pri-
stojnosti zborov Skupščine občine Ormož
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
7/90) je skupščina občine Ormož na
skupni seji zbora združenega dela, zbora
krajevnih skupnosti in družbenopolitične-
ga zbora dne 1. julija 1993 sprejela
ODLOK
o SPREMEMBAH ODLOKA
O PREKRŠKIH ZOPER JAVNI RED
IN MIR TER VARSTVU PRED
HRUPOM
V NARAVNEM IN BIVALNEM
OKOLJU OBČINE ORMOŽ
1.	člen
V	1. odstavku 12. člena Odloka o
prekrških zoper javni red in mir ter var-
stvu pred hrupom v naravnem in bival-
nem okolju občine Ormož (Uradni ve-
stnik občin Ormož in Ptuj, št. 1/89,
21/90 in 11/92) se znesek "1.000 SLT"
nadomesti z zneskom "2.000 SIT", zne-
sek "5.000 SLT" pa z zneskom "10.000
SIT".
V	2, odstavku 12. člena se znesek
"2.000 SLT" nadomesti z zneskom
"4.000 SIT", znesek "1.000 SLT" z
"2jOOO SIT" in znesek "5.000 SLT" z
zneskom "10.000 SIT".
2.	člen
V	1. odstavku 13. člena se znesek "500
SLT" nadomesti z zneskom "1.000 SIT",
znesek "4.000 SLT" pa z zneskom "8.000
SIT".
V	2. odstavku 13. člena se znesek
"1.000 SLT" nadomesti z zneskom
"2.000 SIT", znesek "20.000 SLT" z zne-
skom "40.000 SIT", znesek "500 SLT" z
zneskom "1.000 SIT" in znesek "4.000
SLT" z zneskom "8.000 SIT".
3.	člen
V 14. členu se znesek "1.250 SLT" na-
domesti z zneskom "2.500 SIT".
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po ob-
javi v Uradnem vestniku občin Ormož in
Ptuj.
Številka: 22200-0001/93
Ormož, dne 1. julija 1993
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
dr. Jože Bešvir, s.r.
v,v,-A r.«
78.
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
Po 9. členu Zakona o varnosti cestnega
prometa (Uradni list SRS, št. 5/82, 40/84
in 29/86 in Uradni list RS, št. 1/91-1), 10.
členu Zakona o cestah (Uradni list SRS,
STRAN 58 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ 15. JULIJA 1993, ŠT. 21
št. 2/88), 3. in 25. členu Zakona o prekr-
ških (Uradni list SRS, št. 25/83, 21/86,
47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91
ter 13/93) in 3. členu Odloka o pristojno-
sti zborov Skupščine občine Ormož
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
7/90) je Skupščina občine Ormož na
skupni seji zbora združenega dela, zbora
krajevnih skupnosti in družbenopolitične-
ga zbora dne 1. Julija 1993 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o
ureditvi cestnega prometa
v mestu in naseljih na
območju občine ormož
1.	člen
V	L odstavku 34. člena Odloka o ure-
ditvi cestnega prometa v mestu in nasel-
jih na območju občine Ormož (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 3/90,
21/90 in 11/92) se znesek "1.000 SLT"
nadomesti z zneskom "2.000 SIT" in zne-
sek "5.000 SLT" z zneskom "10.000
SIT".
Znesek "2.000 SLT" se nadomesti z
zneskom "4.000 SIT" in znesek "30.000
SLT" z zneskom "60.000 SIT".
V	2. odstavku 34. člena se znesek
"2.500 SLT" nadomesti z zneskom
"5.000 SIT" in znesek "5.000 SLT" z
zneskom "10.000 SIT".
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po ob-
javi v Uradnem vestniku občin Ormož in
Ptuj.
Številka: 34300-0007/93
Ormož, dne L julija 1993
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
dr. Jože Bešvir, s.r.
H t • I )> l 1 •• 1 ''••> t /1 ••! 1II,'
1,1 ll,'llll/,ll,'l ',//1 • i,/,^,/ 1,11,' • ' I • I,' ',111 > 1,1 " > ' 11 • >,' 11 • • • ',1,
79.
skupščina občine ormož
Po 3. in 25. členu Zakona o prekrških
(Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87,
5/90 in Uradni list RS, št. 10/91 ter
13/93) in 3. členu Odloka o pristojnosti
zborov Skupščine občine Ormož (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 7/90) Je
Skupščina občine Ormož na skupni seji
zbora združenega dela, zbora krajevnih
skupnosti in družbenopolitičnega zbora
dne 1. Julija 1993 sprejela
ODLOK
o spre.me.mbah odloka
o p(k;rebnih svečanostih
v občini ormož
1. člen
V	L odstavku 10. člena Odloka o po-
grebnih svečanostih v občini Ormož
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
12/76, 29/88, 21/90 in 11/92), se znesek
"100 SLT", nadomesti z zneskom "200
SIT" in znesek "1.000 SLT" z zneskom
"2.000 SIT".
V	2. odstavku istega člena se znesek
"100 SLT" nadomesti z zneskom "200
SIT" in znesek "2.000 SLT" z zneskom
"4.000 SIT".
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po ob-
javi v Uradnem vestniku občin Ormož in
Ptuj.
Številka: 35300-013/93
Ormož, dne 1. julija 1993
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
dr. Jože Bešvir, s.r.
;;;;;;;;; iiU;;; x;;;;;;;;; ^^ laii^^ y,;;;;;
80.
skupščina občine ormož
Po 2. odstavku 3. člena, 6. in 41. členu
Zakona o komunalnih dejavnostih (Urad-
ni list SRS, št. 8/82), 10. členu Zakona o
cestah (Uradni list SRS, št. 2/88), 25. čle-
nu Zakona o prekrških (Uradni list SRS,
št. 25/83, 47/87, 42/85, 5/90 in Uradni
list RS, št. 10/91 ter 13/93) ter 3. členu
Odloka o prostojnosti zborov Skupščine
občine Ormož (Uradni vestnik občin Or-
mož in Ptuj, št. 7/90) Je Skupščina občine
Ormož na skupni seji zbora združenega
dela, zbora krajevnih skupnosti in druž-
benopolitičnega zbora dne L julija 1993
sprejela
ODLOK
o spremembah odloka
o komunalnih dejavnostih
v občini ormož
l člen
V	1. odstavku 13. člena Odloka o ko-
munalnih dejavnostih v občini Ormož
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
38/86, 2/87, 37/89, 21/90, 11/92 in
37/92) se znesek "100 SLT" nadomesti z
zneskom "200 SIT" in znesek "3.000
SLT" z zneskom "6.000 SIT".
V	2. odstavku 13. člena se znesek "30
SLT" nadomesti z zneskom "60 SIT" in
znesek "500 SLT" z zneskom "1.000 SIT".
2.	člen
V	14. členu se znesek "50 SLT" nado-
mesti z zneskom "100 SIT" in znesek
"200 SLT" z zneskom "400 SIT".
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po ob-
javi v Uradnem vestniku občin Ormož in
Ptuj.
Številka: 35300-0007/93
Ormož, dne 1. julija 1993
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
dr. Jože Bešvir, s.r.
81.
skupščina občine ormož
Po 9. členu Zakona o notranjih zadevah
(Uradni list SRS, št. 28/80, 38/88, 27/89
in Uradni list RS, št. 19/91), 8. in 9. čle-
nu Zakona o varnosti cestnega prometa
(Uradni list SRS, št. 5/82, 40/84 in
29/86), 3. in 25. členu Zakona o prekr-
ških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85,
47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91
ter 13/93) in 3. členu Odloka o pristojno-
sti zborov Skupščine občine Ormož
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
7/90) Je Skupščina občine Ormož na
skupni seji zbora združenega dela, zbora
krajevnih skupnosti in družbenopolitične-
ga zbora dne 1. julija 1993 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka
o komunalnem nadzorstvu
v občini ormož
1.	člen
v 8. členu Odloka o komunalnem nad-
zorstvu v občini Ormož (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj, št. 11/92) se znesek
"2.'500 SLT" nadomesti z zneskom
"5.000 SIT" in znesek "5.000 SLT" z
zneskom "10.000 SIT".
Znesek "3.000 SLT" se nadomesti z
zneskom "6.000 SIT" in znesek "30.000
SLT" z zneskom "60.000 SIT".
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po ob-
javi v Uradnem vestniku občin Ormož in
Ptuj.
Številka: 35300-0008/93
Ormož, dne 1. julija 1993
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
dr. Jože Bešvir, s.r.
82.
skupščina občine ormož
Po 17. členu Zakona o ravnanju z od-
padki (Uradni list SRS, št. 8/78 in
29/86), 41. členu Zakona o komunalnih
dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 3.
in 25. členu Zakona o prekrških (Uradni
list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in
Uradni list RS, št. 10/91 ter 13/93) in 3.
členu Odloka o pristojnosti zborov
Skupščine občine Ormož (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj, št. 7/90) Je Skup-
15. JULIJA 1993, ŠT. 59 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ STRAN 6\
kov ter melioracijsih sistemov na ob-
močju občine Ormož (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj, št. 4/86, 21/90 in
11/92) se:
—	znesek "100 SLT" nadomesti z zne-
skom "200 SIT" in znesek "5.000 SLT" z
zneskom "10.000 SIT",
—	znesek "100 SLT" se nadomesti z
zneskom "200 SIT" in znesek "1.500
SLT" z zneskom "3.000 SIT",
—	znesek "100 SLT" se nadomesti z
zneskom "200 SIT" in znesek "1.500
SIT" z zneskom "3.000 SIT".
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po ob-
javi v Uradnem vestniku občin Ormož in
Ptuj.
Številka: 32100-0135/93
Ormož, dne I. julij 1993
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
dr. Jože Bešvir
90.
skupščina občine ormož
Po 12. členu Zakona o urejanju naselij
in drugih posegov v prostor (Uradni list
SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90),
25. členu Zakona o prekrških (Uradni list
SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in
Uradni list RS, št. 10/91 ter 13/93) in 3.
členu Odloka o pristojnosti zborov
Skupščine občine Ormož (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj, št. 7/90) Je Skup-
ščina občine Ormož na skupni seji zbora
združenega dela, zbora krajevnih skupno-
sti in družbenopolitičnega zbora dne 1.
julija 1993 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o
ravnanju s plodno zemljo
1.	člen
V	8. členu Odloka o ravnanju s plodno
zemljo (Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj, št. 34/89, 21/90 in 11/92) se znesek
"2.000 SLT" nadomesti z zneskom
"4.000 SIT", znesek "20.000 SLT" z zne-
skom "40.000 SIT" in znesek "5.000
SLT" z zneskom "10.000 SIT".
2.	člen
V	1. odstavku 9. člena se znesek "2.000
SLT" nadomesti z zneskom "4.000 SIT"
in znesek "20.000 SLT" z zneskom
"40.000 SIT".
V	2. odstavku istega člena se znesek
"2.000 SLT" nadomesti z zneskom
"4.000 SIT" in znesek "5.000 SLT" z
zneskom "10.000 SIT".
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po ob-
javi v Uradnem vestniku občin Ormož in
Ptuj.
Številka: 32100-0136/93
Ormož, dne 1. Julija 1993
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
dr. Jože Bešvir, s.r.
/,-ii,i' '1,0,' ',',',111 >,i,'' 'H,'"!''','',' 'I,',",' ",'"","""" II," "
91.
skupščina občine ormož
Po 25. členu Zakona o prekrških (Urad-
ni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90
in Uradni list RS, št. 10/91 ter 13/93) in
3. členu Odloka o proStoJnosti zborov
Skupščine občine Ormož; (Uradni vestnik
občin Ormož in PtuJj št. 7/90) Je
Skupščina občine Ormož na skupni seji
zbora združenega dela, zbora krajevnih
skupnosti in družbenopolitičnega zbora
dne 1. julija 1993 sprejela
ODLOK
o spreme:mbah odloka o
preprečevanju škode na
poljih, vrtovih, gozdovih in
drugih zemljiščih v občini
ormož
l člen
V	2. členu Odloka o preprečevanju ško-
de na poljih, vrtovih, gozdovih in drugih
zemljiščih v občini Ormož (Uradni ve-
stnik občin Ormož in Ptuj, št. 6/74, 21/90
in 11/92) se znesek "25 SLT" nadomesti
z zneskom "50 SIT" in znesek "500 SLT"
z zneskom "1.000 SIT".
2.	člen
V	3. členu se znesek "100 SLT" nado-
mesti z zneskom "200 SIT" in znesek
"30.000 SLT" z zneskom "60.000 SIT".
Znesek "25 SLT" se nadomesti z zne-
skc5ni "50 SIT" in znesek "5.000 SLT" z
zneskom "10.000 SIT".
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po ob-
javi v Uradnem vestniku občin Ormož in
Ptuj.
Številka: 32100-0137/93
Ormož, dne 1. Julija 1993
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
dr. Jože Bešvir, s.r.
;; y.;; W,r!'ir.''{', r.v.r.'.'. r.'i)'.;;;; nV. r.r.'ir,; rr.; H
92.
skupščina občine ormož
Po 2. odstavku 60. člena Zakona o vo-
dah (Uradni list RS, št. 38/81, 29/86,
32/89 in 15/91-1), 25. členu Zakona o
prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83,
42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št.
10/91 ter 13/93) in 3. členu Odloka o pri-
stojnosti zborov Skupščine občine Ormož
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
7/90) Je Skupščina občine Ormož na
skupni seji zbora združenega dela, zbora
krajevnih skupnosti in družbenopolitične-
ga zbora dne 1. julija 1993 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o
varstvenih pasovih vodnih
virov in ukrepih ža
zavarovanje voda v občini
ormož
l člen
V	1. odstavku 11. člena Odloka o var-
stvenih pasovih vodnih virov in ukrepih
za zavarovanje voda v občini Ormož
(Uradni vestnik občin Ormožin Ptuj, št.
27/87, 21/90 in 11/92) se znesek "100
SLT" nadomesti z zneskom "200 SIT" in
znesek "30.000 SLT" z zneskom "60.000
SIT". Znesek "100 SLT" se nadomesti z
zneskom "200 SIT" in znesek "5.000
SLT" z zneskom "10.000 SIT".
V	2. odstavku 11. člena se znesek "100
SLT" nadomesti z zneskom "200 SIT",
znesek "5.000 SLT" pa z zneskom
"10.000 SIT".
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po ob-
javi v Uradnem vestniku občin Ormož in
Ptuj.
Številka: 35500-0008/93
Ormož, dne 1. Julija 1993
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
dr. Jože Bešvir, s.r.
.'.,!,'J'' ''i4,.'. ','",'',1!'' i/n, ,i'i,iYn,.''iS,,:i,i:, i,''i'i%Vtni
93.
skupščina občine ormož
Po 41. členu Zakona o komunalnih de-
javnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 3. in
25. členu Zakona o prekrških (Uradni list
SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in
Uradni list RS, št. 10/91 ter 13/93) in 3.
členu Odloka o pristojnosti zborov Skup-
ščine občine Ormož (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj, št. 7/90) Je Skup-
ščina občine Ormož na skupni seji zbora
združenega dela, zbora krajevnih skupno-
sti in družbenopolitičnega zbora dne 1.
julija 1993 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o
pogojih za dobavo in odjem
vode na območju občine
ormož
l člen
V	1. odstavku 38. člena Odloka o pogo-
jih za dobavo in odjem vode na območju
občine Ormož (Uradni vestnik občin Or-
mož in Ptuj, št". 23/88, 21/90 in 11/92) se

01> TU IN TAM -- 13
Dobra postrežba in urejeno okolje privabljata goste
Tik pred prvim majem so pri
Hlebčevih na Kogu 108 odprli
vinotoč. Do njih pridete po cesti
s Koga proti Ljutomeru; pri
|,;ii/išču /a Klumpo zavijete le-
vo navkreber (ob cesti je kaži-
pot) in po dobrih 700 metrih
nied vinogradi speljane asfalti-
lane ceste se boste znašli na nji-
hovem dvorišču. Že od daleč
pozdravlja prijetna hiša z ureje-
nim okoljem, pod napuščem pa
mizi s klopmi, kjer se v prijetni
senci v vročih poletnih dneh
lahko ohladite.
Pričakujejo vas vsak dan ra-
zen ponedeljka (takrat imajo za-
prto) od 14. ure dalje.
Poleg zunanjih miz in klopi sta
gostom na voljo še dva povezana
notranja prostora, opremljena z
rustikalnim pohištvom, kjer je
prostor za okoli 60 ljudi. Za
prav toliko gostov nameravajo
urediti prostor tudi na terasi.
Lastnik vinotoča je Milan Hle-
bec, pri delu pa pomaga žena Ve-
ra, sicer zaposlena v upravnih or-
ganih .Skupščine občine Ormož.
Vse. kar boste dobili pri Hleb-
čevih na mizo. zraste doma, tudi
vino. Ker je območje Koga znano
po najboljših vinogradniških le-
gah. lahko gost, ki pride k njim,
najprej opravi vinsko pokušnjo.
Pričnejo s šiponom, nadaljujejo z
renskim rizlingom, chardonnay-
jem, sauvignonom in sklenejo z
muškat otonelom. imajo pa še pa-
leto raznih vinskih izborov in poz-
nih trgatev. Ko gost v.se pokusi, se
odloči, katero vino bo pil.
Milan, ki je bil pred leti edini
taksist v Ormožu, sedaj pa gospo-
dari na kmetiji, se lahko pohvali
tudi z vinskimi priznanji. V Pod-
gorcih je letos za pet vzorcev pre-
jel 2 veliki zlati in tri zlata priz-
nanja, lansko leto je na radgon-
skem sejmu za tri vzorce vina pre-
jel zlate in v Ljubljani za vzorec
renskega rizlinga srebrno medaljo.
Doma zrastejo tudi prašiči, ki
jih spravijo v tunko, klobase in za-
seko. Krožnik z narezkom gospo-
dinja Vera vešče okrasi z zelenja-
vo in jag(.xiičevjem ter orehi, tako
da so ob pogledu na mikavno
obložen krožnik poleg želodca
lačne tudi oči. Tudi kruh je pečen
v domači kmečki peči. ob sobotah
in nedeljah pa so gostje postreženi
še s krapci. Ob poprejšnjem na-
ročilu naredijo še prleško gibanico
in ajdove pogače, torej pravo pale-
to domačih prleških dobrot.
Vida Topolovec
Urejen Hlebčev vinotoč na Kogu
Pisana laleta barv in laKov
Podjetje Cvetko — vSok —
Cvetko je minulo soboto v ob-
novljeni zasebni hiši na Ptujski
16 v Ormožu, kjer je bila prej
prodajalna Petoviaavta, odprlo
specializirano trgovino s kemi-
kalijami.
Kot je povedal Franc Cvetko,
eden izmed trojice, ki tvorijo
novo podjetje, imajo na prodaj-
ni površini 55 kvadratnih me-
trov bogato ponudbo avtomobil-
skih lakov, še posebej nemškega
STANDOXA. V trgovini bodo
med drugim mešali barve He-
lios, kupci lahko pri njih kupijo
ves slikopleskarski in pleskar-
ski material, vso avtomobilsko
kozmetiko, razna drobna orodja
za avtomobilsko stroko ter zi-
darstvo. Mislili pa so tudi na
gospodinje, saj imajo na zalogi
pralne praške in čistila.
V trgovini, ki bo od ponedel-
jka do petka odprta med 7. in
19. ter ob sobotah med 7. in 12.
uro, so zaposlili dva delavca.
Ob odprtju trgovine je bilo veli-
ko ljudi, še posebej njihovi po-
slovni sodelavci, saj Ludvik Sok,
eden izmed treh partnerjev novega
podjetja, opravlja obrtniško dejav-
nost 2.5 let, l'ranc Cvetko 16, tret-
ji, ki se jim je pred kratkim pri-
družil, pa je Marjan Cvetko.
K podjetju spada trenutno sa-
mo trgovina v Ormožu, v Trgo-
višču gradijo novo, kjer bo pro-
stor tudi za gradbeni material. V
prihodnje nameravajo odpreti
ob avtomehanični delavnici tudi
avtomobilski salon s servisom
in celotno ponudbo vozil, ven-
dar še ne vedo, katera avtomo-
bilska firma naj bi to bila.
Vida Topolovec
Obnovljena hiša na Ptujski 16, kjer je trgovina podjetja CSC. Foto:
Ema Žalar
V Starem logu pri Prager-
skem, kjer je že več kot 13 let
centralno odlagališče komunal-
nih odpadkov v slovenjebistri-
ški občini, bodo morali zaradi
nerednosti nekaterih zasebnikov
uvesti celodnevno dežurstvo. Po
besedah Štefana Črešnjarja, ki
za odlagališče skrbi v dopol-
danskem času, pripeljejo neka-
teri tudi takšne odpadke, ki sem
ne sodijo. Med drugim so to
živalski kadavri, za katere mora
poskrbeti pristojna veterinarska
služba. Še sreča, da nekateri ob
neustreznih odpadkih pustijo
kakšen časopis s svojim polnim
naslovom. Štefan Črešnjar
takšne podatke sporoči upra-
vljalen odlagališča — Komunal-
nemu podjetju Slovenska Bistri-
ca, to pa največkrat kršiteljev
ne prijavi pravočasno ustreznim
službam.
Edina vzpodbudna novica pri
pragerskem odlagališču je, da
bodo lahko tja odlagali odpadke
še približno 15 let in tako krat-
koročno ne bodo imeli težav z
iskanjem morebitne nove loka-
cije, kot se to dogaja v drugih
občinah.	Topolovec
Štefan Črešnjar. Foto: VT
—-----
STRAN 60 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ 15. JULIJA 1993, ŠT. 21
z zneskom "4.000 SIT" in znesek
"16.000 SLT" z zneskom "32.000 SIT".
V	2. odstavku 6. člena se znesek "400
SLT" nadomesti z zneskom "800 SIT" in
znesek "5.000 SLT" z zneskom "10.000
SIT".
2.	člen
V	1. odstavku 7. člena se znesek "1.200
SLT" nadomesti z zneskom "2.400 SIT"
in znesek "12.000 SLT" z zneskom
"24.000 SIT".
V	2. odstavku 7. člena se znesek "400
SLT" nadomesti z zneskom "800 SIT" in
znesek "5.000 SLT" z zneskom "10.000
SIT".
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po ob-
javi v Uradnem vestniku občin Ormož in
Ptuj.
Številka: 33200-0010/93
Ormož, dne 1. julija 1993
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
dr. Jože Bešvir, s.r.
mmmmmmmmmmmmmBmmMMmmMm.
86.
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
Po 35. členu Zakona o blagovnem pro-
metu (Uradni list SRS, št. 21/77 in
29/86), 3., 25. in 241. členu Zakona o
prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83,
42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št.
10/91 ter 13/93) in 3. členu Odloka o pri-
stojnosti zborov Skupščine občine Ormož
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
7/90) je Skupščina občine Ormož na
skupni seji zbora združenega dela, zbora
krajevnih skupnosti in družbenopolitične-
ga zbora dne 1. julija 1993 sprejela
ODLOK
o SPREMEMBAH ODLOKA
O POTRDITVI TRŽNEGA REDA
L člen
V	1. odstavku 2. člena odloka o potrdit-
vi tržnega reda (Uradni vestnik občin Or-
mož in Ptuj, št. 29/88, 21/90 in 11/92) se
znesek "200 SLT" nadomesti z zneskom
"400 SIT" in znesek "20.000 SLT" z zne-
skom "40.000 SIT".
V	2. odstavku istega člena se znesek
"200 SLT" nadomesti z zneskom "400
SIT" in znesek "20.000 SLT" z -zneskom
"40.000 SIT".
V	3. odstavku istega člena se znesek
"100 SLT" nadomesti z zneskom "200
SIT" in znesek "1.000 SLT" z zneskom
"2.000 SIT".
V	4. odstavku istega člena se znesek
"100 SLT" nadomesti z zneskom "200
SIT" in znesek "200 SLT" z zneskom
"400 Sir*.
2.	člen
V	3. členu se znesek "200 SLT" nado-
mesti z zneskom "400 SIT" in znesek
"20.000 SLT" z zneskom "40.000 SIT".
3.	člen
V	1. odstavku 4. člena se znesek "1.000
SLT" nadomesti z zneskom "2.000 SIT".
V	2. odstavku istega člena se znesek
"1.000 SLT" nadomesti z zneskom
"2.000 SIT".
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po ob-
javi v Uradnem vestniku občin Ormož in
Ptuj.
Številka: 35300-0010/93
Ormož, dne 1. julija 1993
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
dr. Jože Bešvir, s.r.
87.
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
Po 46. členu Zakona o blagovnem pro-
metu (Uradni list SRS, št. 21/77, 29/86),
25. členu Zakona o prekrških (Uradni list
SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in
Uradni list RS, št. 10/91 ter 13/93) in 3.
členu Odloka o pristojnosti zborov Skup-
ščine občine Ormož (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj, št. 7/90) je Skup-
ščina občine Ormož na skupni seji zbora
združenega dela, zbora krajevnih skupno-
sti in družbenopolitičnega zbora dne 1.
julija 1993 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH ODLOKA O
SEJMIH V OBČINI ORMOŽ
1.	člen
V	1. odstavku 6. člena Odloka o sejmih
v občini Ormož (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, št. 23/92) se znesek
"2.000 SLT" nadomesti z zneskom
"4.000 SIT" in znesek "16.000 SLT" z
zneskom "32.000 SIT".
V	2. odstavku 6. člena se znesek "400
SLT" nadomesti z zneskom "800 SIT" in
znesek "5.000 SLT" z znekom "10.000
SIT".
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po ob-
javi v Uradnem vestniku občin Ormož in
Ptuj.
Številka: 30100-0005/93
Ormož, dne 1. julija 1993
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
dr. Jože Bešvir, s.r.
88.
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
Po 1. in 4. členu Zakona o komunalnih
taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 12/69,
7/70, 7/72) in c) točki 3. člena Odloka o
pristojnosti zborov Skupščine občine Or-
mož (Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj, št. 7/90) je Skupščina občine Ormož
na skupni seji zbora združenega dela,
zbora krajevnih skupnosti in družbenopo-
litičnega zbora dne 1. julija 1993 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O
KOMUNALNIH TAKSAH V OBČINI
ORMOŽ
1.	člen
V 9. členu Odloka o komunalnih taksah
v občini Ormož (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, št. 11/92) se znesek
"10.000 SLT" nadomesti z zneskom
"20.000 SIT" in znesek "3.000 SLT" z
zneskom "6.000 SIT".
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po ob-
javi v Uradnem vestniku občin Ormož in
Ptuj.
Številka: 35300-0011/93
Ormož, dne 1. julija 1993
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
dr. Jože Bešvir, s.r.
89.
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
Po 2. odstavku 58. člena Zakona o vo-
dah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86,
32/89 in 15/91-1), 25. členu Zakona o
prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83,
42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št.
10/91 ter 13/93) in 3. členu Odloka o pri-
stojnosti zborov Skupščine občine Ormož
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
7/90) je Skupščina občine Ormož na
skupni seji zbora združenega dela, zbora
krajevnih skupnosti in družbenopolitične-
ga zbora, dne 1. Julija 1993 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH ODLOKA O
OBVEZNEM ČIŠČENJU IN
VZDRŽEVANJU MANJŠIH
POTOKOV IN JARKOV TER
MELIORACIJSKIH SISTEMOV NA
OBMOČJU OBČINE ORMOŽ
1. člen
Vil. členu Odloka o obveznem čiščen-
ju in vzdrževanju manjših potokov in jar-
14-~ODTt!INTAM
a jCLtf - TEniim
"Polensak n^i ostane taksen, kot Je:
m^en in neokmien"
Bernarda Še}»ula je ena izmed tistih mladih deklet, ki si je po-
klic izbrala v j»ostinstvii. /a deh) z j^osti se je navdušila že v ro-
snih letih. Druj^ače tudi ni mo}»lo biti, saj je Sejjulovim gostin-
stvo v krvi. Njihova j»ostiIna se ponaša s 120-Ietno tradicijo,
Bernarda pa je že peta jjeneracija.
Končala je srednjo gostinsko šo-
lo v Mariboru. Pridobljeno znanje
sije ob delu v domači gostilni obo-
gatila z izkušnjami iz Nemčije in
Avstrije. Zadnja tri leta je pozimi in
poleti delala v Vorarlbergu — naj-
prej v hotelu s polpenzioni, zatem
pa v restavraciji, kjer so pripravljali
jedi IX) naročilu.
"V tujini sem veliko pridobila.
Predvsem pa je pomembno, da
sem se izpopolnila v znanju
nemškega jezika. Povsod, kjer
sem delala, so bili izredno prijazni
in zelo gostoljubni. Pridobljene iz-
kušnje in znanje sedaj s pridom
uporabljam pri delu v domači go-
stilni. Posebej rada pripravljam
mize in pogrinjke. Imam veliko
idej in načrtov, ki bi jih rada ure-
sničila. Med drugim se želim iz-
popolniti v angleščini."
Polenšak je v zadnjih treh dese-
tletjih postal znan predvsem po
svojem prazniku žetve ter razstavi
kruha in pogač. Bernarda si želi,
da bi se ohranil takšen, kot je se-
daj: majhen, lep kmečki turistični
kraj, ki bi ga ne smeli skaziti s
takšnimi ali drugačnimi posegi in
v katerega bodo gostje radi priha-
jali. Tudi nove stavbe, ki jih gra-
dijo ali jih bodo še gradili, bi mo-
rale ohraniti kmečki stil. Krajane
pa naj bi tudi v bodoče združevala
sloga in prizadevanje za boljše in
kakovostnejše življenje. Že tako
lepo urejen kraj naj bi svojo podo-
bo še ol&pšal. V akcijo Pornetimo
pred svojim pragom naj bi se
vključili vsi in naj bi bila stalna.
"V naši gostilni si bomo vedno
prizadevali, da bi ohranili do-
mačnost, kmečki stil, ki pri gostih
vzbuja 'družinsko vzdušje', dobro
počutje, zaradi katerega se vedno
radi vračajo. Ponujamo jim doma
pridelano hrano in vino. Vsak dan
jim lahko postrežemo z domačim
narezkom. Toplo hrano pa pripra-
Bernarda Šegula. Foto: JB
vljamo za naročene skupine in
druge goste. Vsakega gosta smo
zelo veseli. Gostilna s tradicijo pa
želi gostom ponuditi nekaj več. V
nekaj letih, tako vsaj upam, bomo
uredili sobe in apartmaje. Tako se
bodo gostje lahko pri nas zadržali
dlje časa in uživali lepote našega
kraja, ki je že sedaj za marsikoga
prava oaza miru. Niso redki tisti,
ki za nekaj časa sedejo v sadov-
njak za gostilno in uživajo v okol-
ju brez hrupa."
Bernarda Šegula se je za zdaj
odločila, da bo delala v domači
gostilni, pomagala očetu in mami.
Pri tem pa se bo še naprej trudila,
da bi pridobila novo znanje v od-
nosu do gosta in iz prodaje v go-
stinstvu. Zaveda se, da brez tega
ni kakovosti, ki si jo v turizmu vsi
tako želimo. Pred kratkim se je
kot ena redkih gostinskih delavk v
ptujski občini udeležila gostinsko-
turističnega usposabljanja v okvi-
ru mednarodnega projekta "Pha-
re". Zanimivo je, da pa zanj ni po-
kazal zanimanja niti en gostinec iz
mesta, Bernarda pa se dobro zave-
da, da brez znanja ni kakovosti,
brez kakovosti pa ne uspeha. Vsak
pa si pri svojem delu želi biti
uspešen. Tudi zato bomo o Ber-
nardi še slišali. Majda Goznik
Bernarda je lahko s svojimi ambicijami in željo po znanju mnogim
vzgled
Ob Dravi odprli prodajni M Petovia
Zasebno podjetje Petlja iz Ptuja
je ob Dravi 3/a (v prostorih bivše
Petovie, ki je sedaj v lasti Agisa)
odprlo prodajni center Petovia. Na
270 m^ prodajne površine prodaja-
jo živila, pijače, čistila, tekstilne
izdelke, igrače, hoby program,
sadje in zelenjavo. Cene so konku-
renčne, omogočajo pa tudi nakup
na dva čeka. Posebej opozarjajo
na dnevne in tedenske akcijske
prodaje.
Za kupce imajo odprto vsak dan
od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od
8. do 13. ure. V novem prodajnem
centru je šest zaposlenih. Če bo
prišlo do širitve, ki so jo napove-
dali že ob odprtju, bo v prostorih
bivše Petovie kmalu zrasel sodo-
ben prodajni center z večjo in raz-
noliko ponudbo.	MG
Foto: OM
V Zlati epti abpana ponudba čeQev
Nov nakupni center v starem
mestnem jedru s štirinajstimi lo-
kali in bistrojem Zlata črta je v
dobrih dveh mesecih, odkar so ga
odprli, zaživel v polni meri.
Ptujčani in drugi ga zelo radi obi-
skujejo in v njem tudi kupujejo.
Petnajsti in obenem zadnji lo-
kal. ki ga predstavljamo, je trgovi-
na s čevlji Milene Dobnik. Odprlo
jo je zasebno podjetje Mido. V
njej ponuja zelo kakovostno itali-
jansko žensko in moško obutev,
usnjeno galanterijo Toka vključno
s poslovnim programom ter usnje-
ne izdelke Inini. Lastnica je pove-
dalaj^ da prodaja poteka zadovolji-
vo. Želijo pa si, da bi bilo kupcev
še več. V tem mesecem jim nakup
še posebej priporočajo, saj so cene
znižali od deset do trideset odstot-
kov. Prav tako je možen nakup na
dva ali tri čeke. Trudili se bodo,
da bo trgovina vedno dobro za-
ložena. Kupcem želijo ponuditi tu-
di čimveč visoke halijanske mode.
Odprto imajo vsak dan od 9. do
12.30 ure in od 14.30 do 19. ure,
ob sobotah pa do 9. do 12. ure.
MG
Milena Dobnik. Foto: Kosi
Naprodaj novi izdelki Ptuja
Pod geslom Pomagamo razvoju turizma - nosimo Ptuj se bo v tem
tednu pričela prodaja novih turističnih izdelkov Ptuja. Gre za majice
s sloganom Ptuja, lične kape z grbom, našitke in nalepke za avtomo-
bile. Pri izdaji le-teh je Turistično-informativnemu centru pomagalo
zasebno trgovsko podjetje Lipa. Kot je povedal ptujski turistični mi-
nister Peter Vesenjak, bodo vsi, ki bodo nove spominke kupili, na
zelo konkreten način pomagali razvijati ptujski turizem. Izkupiček
od prodaje bodo namenili za turistično promocijske akcije Ptuja. Na
vseh trgovinah, kjer bodo prodajali omenjene izdelke, bodo izobesili
plakate z že omenjenim geslom. Nove spominke bo mogoče za zdaj
kupiti v prodajalnah trgovskega podjetja Lipa, v Turistično-informa-
tivnem centru in v nekaterih drugih prodajalnah. Peter Vesenjak
pričakuje, da se bodo v uresničevanje turistične strategije Ptuja na
podoben način kot sedaj Lipa vključili tudi drugi.	MG
15. JULIJA 1993, ŠT. 59 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ STRAN 59
ščina občine Ormož na skupni seji zbora
združenega dela, zbora krajevnih skupno-
sti in družbenopolitičnega zbora dne 1.
julija 1993 sprejela '
ODLOK
o SPREMEMBAH ODLOKA O
RAVNANJU S KOMUNALNIMI
ODPADKI V OBČINI ORMOŽ
1.	člen
V	33. členu Odloka o ravnan^ju s komu-
nalnimi odpadki v občini Orinož (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 37/92) se
znesek "1.000 SLT" nadomesti z zne-
skom "2.000 SIT" in znesek "30.000
SLT" z zneskom "60.000 SIT".
2.	člen
V	1. odstavku 34. člena se znesek
"1.000 SLT" nadomesti z zneskom
"2.000 SIT" in znesek "30.000 SLT" z
zneskom "60.000 SIT".
V	2. odstavku 34. člena se znesek
"1.000 SLT" nadomesti z zneskom
"2.000 SIT" in znesek "5.000 SLT" z
zneskom "10.000 SIT".
3.	člen
V	35. členu se znesek "1.000 SLT" na-
domesti z zneskom "2.000 SIT" in zne-
sek "5.000 SLT" z zneskom "10.000
SIT".
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po ob-
javi v Uradnem vestniku občin Ormož in
Ptuj.
Številka: 35300-0009/93
Ormož, dne 1. julija 1993
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
dr. Jože Bešvir, s.r.
83.
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
Po 3. in 4. točki 3. člena in 41. členu
Zakona o komunalnih dejavnostih (Urad-
ni list SRS, št. 8/82), 3. in 25. členu Za-
kona o prekrških (Uradni list SRS, št.
25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list
RS, št. 10/91 ter 13/93) in 3. členu Odlo-
ka o pristojnosti zborov Skupščine obči-
ne Ormož (Uradni vestnik občin Ormož
in Ptuj, št. 7/90) je Skupščina občine Or-
mož na skupni seji zbora združenega de-
la, zbora krajevnih skupnosti in družbe-
nopolitičnega zbora dne 1. julija 1993
sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH ODLOKA O
VZDRŽEVANJU ČISTOČE NA
JAVNIH POVRŠINAH V OBČINI
ORMOŽ
1.	člen
V	1. odstavku 10. člena Odloka o
vzdrževanju čistoče na javnih površinah
v občini Ormož (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, št. 15/91 in 11/92) se zne-
sek "1.000 SLT" nadomesti z zneskom
"2.000 SIT", znesek "15.000 SLT" pa z
zneskom "30.000 SIT".
V	2. odstavku 10. člena se znesek "50
SLT" nadomesti z zneskom "100 SIT",
znesek "2.500 SLT" pa z zneskom "5.000
SIT".
2.	člen
V	1. odstavku 11. člena se znesek "500
SLT" nadomesti z zneskom "1.000 SIT",
znesek "15.000 SLT" pa z zneskom
"30.000 SIT".
V	2. odstavku II. člena se znesek "50
SLT" nadomesti z zneskom "100 SIT",
znesek "2.500 SLT" pa z zneskom "5.000
SIT".
3.	člen
V	12. členu se znesek "200 SLT" nado-
mesti z zneskom "400 SIT".
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po ob-
javi v Uradnem vestniku občin Ormož in
Ptuj.
Številka: 35300-0012/93
Ormož, dne 1. julija 1993
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
dr. Jože Bešvir, s.r.
; i^k 'i'.'.; h ;;;; r, ;';
84.
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
Po 41. členu Zakona o komunalnih de-
javnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 3. in
25. členu Zakona o prekrških (Uradni list
SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 m
Uradni list RS, št. 10/91 in 13/93) in 3.
členu Odloka o pristojnosti zborov
Skupščine občine Ormož (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj, št. 7/90) je
Skupščina občine Ormož na skupni seji
zbora združenega dela, zbora krajevnih
skupnosti in družbenopolitičnega zbora
dne 1. julija 1993 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH ODLOKA O
OSKRBI NASELIJ S PLINOM IZ
JAVNEGA PLINOVODNEGA
OMREŽJA V OBČINI ORMOŽ
1. člen
V	1. odstavku 32. člena Odloka o
oskrbi naselij s plinom iz javnega plino-
vodnega omrežja v občini Ormož (Urad-
ni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 37/92)
se znesek "10.000 SIT" nadomesti z zne-
skom "20.000 SIT" in znesek "30.000
SIT" z zneskom "60.000 SIT".
V	2. odstavku 32. člena se znesek
"1.000 SIT" nadomesti z zneskom "2.000
SIT" in znesek "5.000 SIT" z zneskom
"10.000 SIT".
2.	člen
V	1. odstavku 33. člena se znesek
"10.000 SIT" nadomesti z zneskom
"20.000 SIT" in znesek "30.000 SIT" z
zneskom "60.000 SIT".
V	2. odstavku 33. člena se znesek
"1.000 SIT" nadomesti z zneskom "2.000
SIT" in znesek "5.000 SIT" z zneskom
"10.000 SIT".
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po ob-
javi v Uradnem vestniku občin Ormož in
Ptuj.
Številka: 31100-0003/93
Ormož, dne 1. julija 1993
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
dr. Jože Bešvir, s.r.
t n m I 1! m / j m um mm mi ii^umum
<ni n Mm)ii)ii>>ii m / m 11 m ms m ili)! m! n m}
85.
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
Po II. členu Zakona o gostinskih de-
javnostih (Uradni list SRS, št. 42/73 in
29/86), 2. členu Pravilnika o minimalnih
tehničnih pogojih poslovnih prostorov za
gostinsko dejavnost in o storitvah v go-
stinskih obratih (Uradni list SRS, št.
11/75 in 15/88), 14. členu Zakona o
zdravstvenem nadzoru nad živili (Uradni
list SRS, št. 17/75 in 42/86), 25. členu
Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št.
25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list
RS, št. 10/91 ter 13/93) in 3. členu Odlo-
ka o pristojnosti zborov Skupščine obči-
ne Ormož (Uradni vestnik občin Ormož
in Ptuj, št. 7/90) je Skupščina občine Or-
mož na skupni seji zbora združenega de-
la, zbora krajevnih skupnosti in družbe-
nopolitičnega zbora dne I. julija 1993
sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH ODLOKA O
POGOJIH ZA PRILOŽNOSTNO
OPRAVLJANJE GOSTINSKE
DEJAVNOSTI IN O MINIMALNIH
TEHNIČNIH POGOJIH ZA
PRODAJO ŽIVIL IN PIJAČ ZUNAJ
POSLOVNIH PROSTOROV V
OBČINI ORMOŽ
1. člen
V	1. odstavku 6. člena Odloka o pogo-
jih za priložnostno opravljanje gostinske
dejavnosti in o minimalnih tehničnih po-
gojih za prodajo živil in pijač zunaj pro-
storov v občini Ormož (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj, št. 25/85, 21/90 in
11/92) se znesek "2.000 SLT" nadomesti
TEDNIKjrilMHHii^
ZANIMIVOSTI --- 15
Izgon iz rajskega vrta I.
12.
ŽIVLJENJE
V RAJSKEM VRTU
Po krščanskem izročilu sta v
rajskem vrtu, prelepem sadov-
njaku. nastala in prebivala prva
človeka Adam in Kva. Živela sta
v popolni sreči in blaženosti,
hrez bolečin, bolezni ali sramo-
te. Z vsemi prebivalci vrta. torej
z živalmi (vključno z pra-
vljičnim enorogom), sta živela
v miroljubnih in skladnih odno-
sih. Idila se je razblinila v tre-
nutku, ko sta Adam in Kva, po
nagovarjanju kače, jedla plod
(nikjer v Bibliji ne piše, da je
šlo za jabolko) s prepovednega
drevesa spoznanj dobrega in hu-
dega. Bog ju je zaradi nepo-
slušnosti izgnal, kačo pa pre-
klel, da se je morala plaziti po
trebuhu, saj je pred tem imela
štiri noge in je znala govoriti.
Motiv rajskega vrta je sumer-
sko-babilonskega izvora in ga
poznajo skoraj vse religije in
ljudstva sveta. Za Grke je to bil
vrt Hesperida v Arkadiji, izoli-
rani dolini na srednjem Pelopo-
nezu, kjer so živeli kmetje in
lovci. Ti otroci narave, neob-
teženi s problemi civilizacije,
so oboževali boga Pana, na-
jlepšega izmed vseh naravnih
božanstev. Osrečeval jih je s
petjem in igranjem ter skrbel za
njihovo živino in gozdno div-
jačino.
Tudi Homerje verjel v takšno
srečno deželo in jo je opisal kot
kraj, kjer je "življenje smrtnika
zelo lahko in ni ne snega ne zi-
me; ocean pa zmeraj pošilja sa-
pico. ki osveži ljudi." Za Rim-
ljane je rajski vrt predstavljal
otoke sreče in elizejske poljane,
Portugalci so verjeli v Antilijo,
Waležani v Avalon, Kornwallci
v Laveueso. Bretanci v mesto
Is, Platon v Atlantido itd.
Tudi muslimani so sprejeli
mit o rajskem vrtu. ki so ga
prevzeli do Perzijcev. Vidijo ga
ko't park. bogat s paviljoni, v
katerih prebivajo hurije, z vodo-
meti. živahnimi potočki vode,
mleka, vina in medu, senčnimi
dolinami, vsemi vrstami užitnih
plodov in razkošnimi pojedina-
mi, na katerih strežejo mlade-
niči. ki se nikoli ne postarajo.
Ta vrt so namestili pod božji
prestol, torej nad najvišje nebo,
zaradi česar ga moramo razliko-
vati od Adamovega vrta, ki je
bil predvsem zemeljski raj.
Hindujci svoj rajski vrt posta-
vljajo na duhovne planete, med
katerimi je navišja Krisnaloka.
Na njej rastejo prečudovite rože
in drevje z ovijalkami. ki vse le-
to obrodi sadove. V rajskih ga-
jih služabnice in gopiji trgajo
cvetje in plodove ter jih pri-
našajo k božanskemu paru
Krišni in Radži. Govinda,
prvotni Oče. pa varuje krave, ki
izpolnjujejo vse želje.
Skoraj vsi motivi o rajskem
vrtu prenašajo spomine na lepe
predele, kjer so živeli ljudje v
miru in nedolžnosti, povezani z
naravo in bogovi.
LOKACIJA
RAJSKEGA VRTA_
Raziskovalci, ki so želeli najti
rajski vrt, so ga locirali širom
celega sveta, od severnega te-
čaja do Avstralije. Feničanski in
kartaginski trgovci so okrog 1.
stol. pred našim štetjem v
Atlantiku odkrili otočja, ki so
ustrezala opisom Homerjeve
rajske dežele. Ker pa so o svo-
jih trgovskih poteh strogo mol-
čali, se do danes ne ve zagoto-
vo, katere predele so imeli za
rajske. Prevladuje mnenje, daje
šlo za Kanarske otoke, ki so jih
odkrili v času Hanoove odprave
vzdolž zahodne afriške obale.
Rimljani pa so bili prepričani,
da so njihovi Otoki sreče 1.500
Itm zahodno od Kadiza, kar
kaže na Azore. katerih vegetaci-
ja ustreza Homerjevim opisom.
Ko je Krištof Kolumb leta
1492 odkril Ameriko, je menil,
da je že blizu zemeljskega raja.
^^ir Walter Raleigh. ki je leta
1-595 potoval skozi prečudovite
kraje ob reki Orinoko. pa je po-
mislil. daje odkril rajski vrt.
Španskim in portugalskim
osvajalcem so se prvotni Indi-
janci zdeli kot rajsko ljudstvo,
ki je živelo v naravni prepro-
stosti in nedotakljivosti. To
predstavo je motilo samo dej-
stvo, da so se Indijanci med
seboj vojskovali.
Če želimo najti izvorni kr-
ščanski vrt, potem se moramo
opreti na podatke, ki nam jih
nudi Sveto pismo. Hebrejska
beseda EDEN, kar pomeni za-
dovoljstvo, je izpeljanka iz su-
merske besede GAN, ki oz-
načuje rodovitni vrt, obdan s
puščavo, torej nekakšno oazo.
Tako je grški prevod hebrej-
skega Edna postal ''paradeisos
testrifes" ali PARADIŽ oziro-
ma "čudežno gzodno zato-
čišče". Prva Mojzesova knjiga
ga postavlja na vzhod, iz česar
so sodobni geografi zaključili,
da gre verjetno za kraj med
Evfratom in Tigrisom, torej za
deželo Sumercev v spodnji
Mezopotamiji, zibelki prve
človeške civilizacije.
Po arabskem tolmačenju
Stare zaveze je bil Eden tam,
kjer danes stoji vas Al Kur-
nah, 65 km severozahodno od
Ba.sre, kjer se stikata Evfrat in
Tigris. Tako natančan lokacija
je .sporna, saj sta reki od dru-
gega tisočletja pr.n.š. dra-
stično menjali svoja tokova,
pa tudi sumersko-babilonski
kanalski sistem je že davno
propadel.
Brez dvoma je mit o raj-
skem vrtu nastal kot rezultat
oaz bujne vegetacije sredi
puščav Mezopotamije, kjer je
bilo življenje enako težko za
ljudi kot za živali. V očeh
puščavnikov so bili izviri vo-
de in vrtovi palminih dreves
pravi raj.
RAJSKI VRT KOT
UTOPIJA_
Zgodba o edenskem vrtu je
imela velik vpliv na filozofe,
ki so razmišljali o idealni člo-
veški družbi. Platon jo je vi-
del kot državo, v kateri bi vla-
dali filozofi. Pri tem so mu
mnogi, med njimi tudi Aristo-
tel, očitali, da si je v ta namen
izmislil mit o Atlantidi, veliki
otoški državi sredi Atlantika,
ki je izginila "v enem samam
dnevu in eni noči" velikega
potopa.
Avrelij Avguštin je vizijo
božje države postavil na Zem-
ljo. Thomas Moore pa si je v
delu Utopija zamisli! kraj, ki
ga ni, državo, v kateri bi uki-
nili privatno lastnino.
Saint Simone je videl rešitev
družbe v znanosti, za katero je
menil, da bo privedla do ukinit-
ve države. Charles Furier je pod
vplivom Rousseauja in fizokra-
tov verjel, da mora idealna
družba temeljiti na vlogi okolja
in vzgoje. Robert Owen se je
zavzemal za brezrazredno
družbo, ki bi bila svobodna fe-
deracija samoupravnih družin.
Te skupnosti bi temeljile na
združenem delu in imetju, vse-
stransko razviti osebnosti in
enakosti med ljudmi.
Kari Marx in Friderich En-
gels sa rajsko družbo slikala
kot asociacijo združenih pro-
izvajalcev, ki bi delali po la-
stnih potrebah in zmogljivo-
stih. Edvard Kardelj je verjel
v samoupravno socialistično
družbo, v kateri bi državna la-
stnina prešla v družbeno last.
Danes pa se nam rajski vrti
kaže kot demokracija svobod-
nih misli in potreb.
Za politike in filozofe rajska
država na Zemlji še vedno
ostaja utopija. Očitno rešitev
ne leži toliko v političnih in
gospodarskih razmerah kot v
nas samih.
Zadovoljni s takšno obli[(o pomoči
Na slovenjebistriškem Centru za socialno delo smo dobili naslove starejših občanov, ki jim vsaj nekaj ur dnevno de-
lavke v okviru javnih del pomagajo lajšati tegobe let in vsakdanjega življenja. Napotili smo se k Matjašičevim na
Črešnjevec 115, kjer živi Hedvika Jurčec, in k Nlariji Avguštin na Zgornjo Bistrico 62.
Ko smo iskali Matjašičeve na
Črešnjevcu, smo spoznali, da se
tudi na vasi ljudje več ne pozna-
jo med sabo. Dogodilo se je, da
niti najbližji sosedovi otroci na
številki 118 niso vedeli, kje bi
bili Matjašičevi. Povsem po na-
ključju smo potem vprašali še
drugo sosedo in nam je prijazno
pokazala pot do njih. Ze lepo
urejeno dvorišče pove, da je ta
družina v mlajših letih živela si-
cer trdo, vendar prijetno po-
deželsko življenje. Pri hiši so
kar trije starejši ljudje, ob Hed-
viki, najmlajši v tej družini, ki
jih šteje 78 in jo je zadela kap
ter zato leži v postelji, je tukaj
še njena 82-letna sestra Marija,
sicer hišna gospodinja, in njen
84-letni mož Jože, prav tako
priklenjen na posteljo. Ob
našem obisku je prišla tudi 83-
letna sestra Malika, ki še vsak
dan pride pogledat, kako se
imajo pri Matjašičevih. Ko smo
prebili led nezaupanja, ki je
značilno za starejše ljudi, je po-
govor le stekel.
Pri hiši smo našli Anico Pli-
beršek iz Leskovca, ki pet ur
dnevno skrbi za družino. Nekaj
časa je delala v bolnišnici, tako
da ima izkušnje pri delu s sta-
rejšimi ljudmi. Na bistriškem
Centru za socialno delo so jo
poslali še v tečaj in sedaj je pri
Matjašičevih, kjer sicer skrbi
samo Hedviko, vendar skuha za
vse in pospravi najnujnejše, kar
je potrebno. "Čas mi neverjetno
hitro mine. Ko pridem zjutraj k
hiši, to je ob pol osmih, uredim
Hedviko, potem pride na vrsto
pospravljanje, pa kuha, ob vsem
oskrbim še kokoši in pet ur mi-
ne, kot bi mignil. Nimam ravno
veliko časa, da bi se pogovarja-
la s svojo varovanko," je pove-
dala Anica.
Pri Matjašičevih zatrjujejo, da
jim Anica res veliko pomaga in
komaj čakajo, da zjutraj pride.
Ker je priklenjen na posteljo tudi
hišni gospodar, ga zjutraj, preden
gre v službo, oskrbi hčerka, ki
živi na Črešnjevcu, enako pa tudi
v popoldanskem času.
Vsi ti starejši ljudje le niso ta-
ko osamljeni, kot je mogoče vi-
deti prvi pogled. Od Anice izve-
mo, da je to prijetna družina in
sosedje jih imajo radi, zato se
predvsem v popoldanskem času
vrstijo številni obiski.
Ko se poslovimo od prijaznih
žensk, se odpravimo proti Zgor-
nji Bistrici, kjer nameravamo
obiskati 78-letno Marijo Av-
guštin. Najdemo jo v romantič-
nem okolju^z ogromno zelenja
okoli hiše. Že na hišnem pragu
smo opazili, da je vse lepo po-
meteno. Obe, Olgo Furjan, ki
ob drugih starejših ljudeh tam
naokoli skrbi še za Marijo, naj-
demo v kuhinji.
Od Olge, ki je pred 15 leti
prišla v Bistrico s Pohorja, izve-
mo, da skrbi za pet starejših lju-
di; pri nekaterih je samo dva-
krat tedensko, da jim počisti.
Marija Avguštin je z Olgo zelo
zadovoljna, želi pa si, da bi lah-
ko bila z njo dalj časa. Nekaj
dela pri hiši kljub težavam z no-
gami opravi sama. Ker pa ima
težave tudi z želodcem, si skuha
preproste, vendar zdrave jedi z
manj mesa.
Tudi Marija ni povsem osam-
ljena, saj živijo v bližini njeni
trije otroci in pridejo, ko pač
imajo čas, moža pa je izgubila
med drugo vojno. Dnevno jo
obišče tudi prijateljica, ki še
lahko hodi naokoli in s katero
poklepetata ter premeljeta vse
novice.
Poslovili smo se od prijaznih
žensk, med katerima je več kot
štiri desetletja starostnih razlik, ki
pa jih znata premostiti s človeško
toplino in prijazno besedo.
Vida Topolovec
/Har//a in Olga sta prijeten par
Pri Matjašičevih na Črešnjevcu se domače ženske niso hotele fotogra-
firati, pregovorili smo vsaj Anico, da je stopila na hišni prag.
Obnova šole v polnem teku
Takoj po končanem pouku so se na Črešnjevcu pri Slovenski
Bistirci lotili obnove ne sicer zelo stare šole, ki pa je imela dve
bistveni napaki: ob deževju so bile v šoli poplave in šolarji so
morali pouk obiskovati tudi v popoldanskem času.
Naokoli je vse polno gradbe-
nega lesa, ki so ga nabrali do-
mačini z nabiralno akcijo, veli-
ko je opeke in obrtniki pridno
delajo v zadovoljstvo šolarjev
ter učiteljev, saj bo šola med
drugim pridobila štiri nove učil-
nice ter klasično streho. Predvi-
devajo, da bodo dela sklenili do
začetka novega šolskega leta.
Ogrodje bodoče strehe je že vidno
Dohodnina za leto 1992
Teče tretje leto, odkar uporabljamo novo davčno zakonodajo
(Zakon o dohodnini in Zakon o prometnem davku — dobro le-
to). Nekatere ugotovitve in podatki iz odmere dohodnine za leto
1991 so bile napisane v Tedniku že večkrat. Se zmeraj ugota-
vljamo, da kljub pozivom ni vložilo napovedi dohodnine za
1991. leto 179 zavezancev (od tega 30 obrtnikov).
Zakon o dohodnini predpisuje
v 123. členu kazen 50.000 SIT
za nevložitev napovedi. Ker
smo zavezance tudi osebno po-
zivali na vložitev napovedi
(2002 poziva v prvem delu) in
se tudi na poziv niso odzvali,
smo primorani podati predloge
za uvedbo postopka pri sodniku
za prekrške.
Iz analize pozivanih je razvid-
no, daje precej občanov vložilo
napovedi v drugih občinah, kjer
imajo začasno prebivališče, kar
pa ni v skladu z zakonom. Ker
je tem dohodnina bila odmerje-
na, jih bomo dali v postopek.
Obrtniki že prejemajo odločbe
za davek iz dejavnosti, zato jih
še enkrat opozarjamo, da mora-
jo vložiti napoved za dohodnino
za leto 1992 v 15 dnevih po
prejemu odločbe za davek iz
dejavnosti.
Analiza vloženih napovedi za
davek iz dejavnosti za leto 1992:
—	število vloženih napovedi
1411 od 1444,_
—	dobiček je izkazalo 1062 obrt-
nikov v znesku 314.237.813 SIT,
—	zgubo je napovedalo 249 obrt-
nikov v znesku 52.759.521 SIT.
—	davek iz dejavnosti bo odmer-
jen 827 obrtnikom od skupne
osnove 172.081.122 SIT,
—	začetniške olajšave uveljavlja
496 obrtnikov v znesku
99.957.825 SIT.
Glede višine dobičkov sta na
prvem mestu obrtnika, ki se uk-
varjata z akviziterstvom in pla-
stičarstvom.
Na Izpostavi Ptuj smo že odme-
rili dohodnino in poslali odločbe
za leto 1992 več kot 15.000 obča-
nom. Občani, ki morajo dohodni-
no doplačati, morajo to storiti v
tridesetih dneh od prejema odloč-
be. Preveč plačane akontacije do-
hodnine (nad 300 SIT) bomo vrni-
li v tridesetih dneh brez zahtevka.
Stanislav Zavec,
vodja Izpostave Ptuj
S ilumano akcHo do vode v Halozah
"Država vam ne da nič, država
vam samo vzame." so bile trde be-
sede predsednika KS Podlehnik
Ludvika Mavčiča. ko smo ga za-
prosili le za delček pomoči pri vo-
dovodu v Sedlašeku št. 81.
Sem domačinka tega kraja in se še
rada vračam tja. Tam človek najde svoj
mir cxl mestnega hrupa, tišino (.xl ljudi,
ki so že nekoč txlšli. malo jih je
ostalo, ki uživajo zdravi /jak in jedo
kruh iz trde haloške zemlje. Prišla sem
na idejo in dala pobudo za akcijo, da bi
pri51i do /drave pitne vcxie, in ta je že
po nekaj mesecih pritekla prav bistra iz
visokih kamnitih tal v kuhinjo in /a
svež tuš. Za polaganje cevi smo ročno
kojmli 500 metrov.
Mislim, da je to najlepše darUo
človeku, ki se je odločil ostati do-
ma ali iz različnih razlogov ni mo-
gel oditi od tam. To je bila ena iz-
med zadnjih brigad in prav poceni
za občino, saj nam je gospodinja
dajala prav dobro hrano in lepo
smo se imeli.
Če se vrnem na začetek tega pi-
sma oziroma k besedam: DR-
ŽAVA NIČ NE DA, DRŽAVA
SAMO VZAMH. Mislim, da ni
povsem tako; za uboge in ne-
močne država porabi veliko denar-
ja, za tiste, ki pa jih pod padzuho
boli. pa moramo dajati mi v službi
ali upokojenci.
Če se spominjam časa pred dve-
ma ali tremi leti. sem slišala po ra-
diu intervju novinarja z gospodom
MAVČIČEM in ta je obljubljal
pitno vodo in ceste v KS Podleh-
nik. Po teh obljubah je Ivan Per-
nek napisal prošnjo za majhno po-
moč in večkrat prosil za odgovor,
pa ga ni bilo. Sledil je ustni odgo-
vor, da za lastnike počitniških
hišic ni dovoljena pomoč, za eno
gospodinj.stvo pa se ne splača.
Verjetno je že tako. Ampak viken-
darjev ne bi smeli vreči vseh v en
koš, še vedno so oni tisti, ki so po-
pravili marsikatero cesto, vračajo
se v naravo, jo čistijo, da ne zara-
stejo poti naših prednikov. Tudi za
ta vodovod so delno prispevali la-
stniki počitniških hišic:
—	Ivan Pernek, ki je vodil vsa
strokovna dela, in njegova dva brata
—	denarno Ivanka Miiller, ki je
domačinka, in njen mož iz Nemčije
—	delovno akcijo je vodila .Mari-
ca Burg iz Tržca — domačinka.
Največji problem nam je bil ka-
ko dobiti material — cement in
pesek na tako strmo goro za ci-
sterno (zbiralnik vode). Ta prob-
lem nam je rešil Maks Podgoršek,
ki je dva dni žrtvoval in s svojim
traktorjem material spravil v goro.
Na koncu prisrčna hvala vsem
tistim, ki so tako ali drugače pri-
spevali k tej akciji za zdravo pitno
vodo v Halozah. Prav posebna
hvala velja Ivanu Perneku iz Tržca
z željo, da se tudi drugi spomnijo
podobne akcije, saj kaže. da dru-
gače ne gre.
Začetek je težak, konec pa sla-
dak. Začeto je treba končati, nič se
ni treba bati.
Pozdravljem vse humane akcije
in lep pozdrav!	Betka Jurše
l(y ZA KRATEK ČAS
15. JOLIi 1993 TEDNIK
INFO — glasbene novice
V novem Tednikovein glasbenem kotičku vam bom vsak teden predstavljal najnovejše
plošče in zanimivosti iz sveta glasbe. IMošče b(mi tudi ocenjeval z zvezdicami:
^ ^^ — odlična plošča
+ — liobra plošča
* — solidna plošča
Irska skupina U 2 je i/dala
novo malo ploščo NUMB
19. julija pa bo izšla
Uidi velika plošča ZOOROPA.
-V uC :.V
Kralj pop glasbe MICHA-
EL JACKSON je z albuma
DANGEROUS " izdal že
osmo single ploščo W1LL
YOU BETHERE.
Michaelova sestra JANET
JACKSON pa je po velikem
uspehu skladbe THATS
THE WAY LOVE GOES
pripravila že novo z naslo-
vom IF.
^f ^ i\
Britanska skupina TAKE
THAT je naredila novo od-
lično ploščo, ki nosi naslov
PRAV.
Pevec JON SECADA je s
svojega debitantskega albu-
ma v ZDA izdal že četrto
malo ploščo TM HERE.
Po dveletnem premoru se
je na sceno ponovno vrnila
KIM WILDE š ploščo IF I
CAN'T HAVE YOU
kmalu pa izide tudi
novi album THE SINGLE
COLLECTION 1981-1993.
Eden najboljših soul pev-
cev zadnjih 10 let v Veliki
Britaniji KENNV THOMAS
UB 40
je posnel novo pesem s pre-
prostim naslovom STAV.
'C{'C{'Cf
GLORIA ESTEFAN je
svoj novi album posnela v
španskem jeziku. Album se
imenuje MI TIERRA, prav
tako pa se imenuje tudi prva
single plošča.
Rod Stewart
Roxette
L I CAN'T HELP FALLING
IN LOVE VVITH YOU — UB 40
2.	HAVE I TOLD VOU LA-
TELY — Rod Stevvart
3.	ALMOST UNREAL — Ro-
xette
4.	WILL VOU BE THERE —
Michael Jack.son
5.	MR. VAIN — Culture Beat
6.	I DON'T WANNA FIGHT
—	Tina Turner
7.	WHEEL OF FORTUNE —
Ace of Base
8.	DO VOU SEE THE
LIGHT — Snap and Niki Ha-
ris
9.	LOVE SEES NO COLOUR
—	U96
10.	WHAT IS LOVE — Had-
daway
Lestvico POPULARNIH 10
lAHKO POSLUŠATE VSAK
PETEK OB 20. URI NA
FREKVENCAH RADIA
PTUJ.
Mallbu: Slovenlla Grand IVIix
Skupina Malibu iz Ilirske Bistrice sije />ačela utirati glasbeno pot pred tremi leti s spevni-
mi in melodičnimi skladbami, v slovenskem merilu pa je prodrla s hitom Mi Primorci.
Skupino sestavljajo: basist
Sergej Geržej iz Sežane, bob-
nar Damjan Rebec iz Kopra,
kitarist Miran Fakin iz Sežane,
klaviaturist Sandi Cekada iz
Ilirske Bistrice in pevec Mar-
jan Uljan iz Ilirske Bistrice.
Igrali so v različnih bendih, po-
tem so se zbrali in odločili za
skupno pot.
Pri Založbi kaset in plošč
RTV Slovenija je izšla nova ka-
seta z naslovom Slovenija
Grand Mix, ki obsega mešani-
co kar 30 slovenskih hitov od
leta 1960 do danes in nas popel-
je v nostalgične čase slovenske
popevke zlate dobe ... Skladbe
so zanimive, na neki način obu-
jajo spomine minulih treh dese-
tletij. nekaj je starejših popevk
iz 60. let. že pravih zimzelenih
slovenskih pesmi. Izbor je bil
narejen izmed sto skladbic, vse
pa so izvedli glasbeniki sami:
kar 25 pesmi je zapel pevec
Marjan, druge pa kitarist Miran
in bobnar Damjan. Pri spremlja-
jočih vokalih je pomagala Sendi
Zupane.
Mix slovenskih uspešnic v
produkciji Malibu je povezal in
zbral v osmih mixih večinoma s
po štirimi skladbami, v dveh so
po tri, povprečno pa trajajo 5
minut. S skladbami praktično
spoznamo eno zgodovino slo-
venske glasbe, in sicer s pemsi-
mi: Mi Primorci. Na glavo si
klobuk bom dal. Oh ne, Cherie,
Amerika. Jamajka. Tujca, Dan
ljubezni. Ljubljanski zvon. Brez
ljubezni mi živeti ni. Leti, leti
lastovka. Vozi me vlak v dalja-
vo, Vem, nekje živeti mora. Ze-
lena je moja dolina. Tople julij-
ske noči. Rdečo rožo utrgal
bom zate, Shopping in Graz,
Nena, Dober dan. Vem, da da-
nes bo srečen dan. Pesem za di-
nar. Marie. ne piši pesmi več.
Želim si na Jamajko, Debela de-
kLca, Vasovalec, Od Murske do
Kopra. Stara domačija, Good-
bye Michelle, Sava šumi. Zate
in Pod okonm sem stal.
Kasete gredo na tržišče prek
ZKP RTV Slovenija z ustrezno
reklamo, da se njihova skupina
promovira in pride ljudem na
ušesa tudi njihovo ime. Svoje-
vrsten desigli ovitka je znamka,
na kateri je slika ansambla. 30
slovenskih uspešnic so Malibu-
jevci namenili dekletom, ki tako
zvesto pišejo v njihov Fan klub
Malibu, Topole 59/a, 66250
Ilirska Bistrica. Posneli so tudi
videospot iz venčka Jamajka, ki
se vrti na televiziji ... Sodelova-
li so v televizijski oddaji Poglej
in zadeni v Mariboru. S skladbo
Morje in sonce so uvrščeni tudi
na festival Melodije morja in
sonca '93 v Kopru.
Njihov naslov:
Skupina Malibu, Jelša ne SI,
66254 Jelšane: kontaktni te-
lefonski štev.: (067) 88-560
ali (067) 81-965.
Drago Papler
Si<upina l\^alibu z velikimi koraki prihaja na slovensko sceno z mixom
nekdaj popularnih popevk
Begunski šolarji o svoji šoli
o zaključni sl(»vesnosti ki so jo ob koncu šoIskej»a leta pripravili v sredo, 30. junija, v
začasnem zbirnem centru za begunce ob Zagrebški cesti v I*tuju, smo že poročali. Več kot 50
šoloobveznih beguncev različnih nantdnosti (Bosancev, Hrvatov in Srbov), sicer učencev od
1. do S. razreda, je ob popoldnevih skupaj s svojimi štirimi učitelji zahajalo na osnovno šolo
Brej». Svojih zaključnih spričeval z žigom slovenskega ministrstva za šolstvo so bili toliko
bolj veseli, saj jim je po meddržavnem protokolarnem dogovoru to šolanje priznano tudi v
domovini. Nekaj njihovih vtisov smo strnili v naslednji anketi.
Adela Lagič iz Haiijalukc: "V
begunski šoli mi je bilo zares lepo.
Moram reči, da so naši učitelji kar
precej zahtevali, ampak sedaj sem
z vsem zadovoljna, saj sem
končala osmi razred z odličnim
uspehom. In kolikor vem, mi ta ra-
zred priznajo tudi v Bosni in Her-
cegovini, zato sem s tem končala
osemletko. Odločila sem se, da
bom po počitnicah v jeseni nadal-
jevala šolanje na ptujski gimnaziji.
Upam. da mi bo uspelo."
Diana Lekič iz Zenice: 'Tudi
jaz sem v begunski šoli v Ptuju
končala osnovno šolo. Ponosna
sem. da sem osmi razred uspela
narediti z odličnim, in želim, da bi
se v jeseni lahko vpisala v ptujsko
gimnazijo. Na osnovni šoli Breg,
kamor smo zahajali, sem spoznala
nekaj prijateljic in prijateljev, kijih
bom med ix)čitnicami kar po-
grešala. .Sicer pa so nas kar dobro
sprejeli. Najbolj prijetno pa nam je
bilo na ziiključnem izletu po Pohor-
iu in okrou Slovenske Bistrice."
Adela Huscinovič iz Kiseljaka
pri Sarajevu: "Zadovoljna sem z
vsem, kar doživljamo tukaj kot
begunci, čeprav bi za šolo lahko
rekla, da sem se malce pokvarila.
Doma sem bila do sedaj odličnja-
kinja, tukaj v begunski šoli pa mi
tega ni uspelo doseči. Sicer se le-
po razumemo, ampak svoj dom in
svoje prijatelje z ulice neskončno
pogrešamo vsi po vrsti."
Almir Lilič iz Sarajeva, sicer
rojen v Ptuju: "Tukaj sem končal
šesti razred. Čeprav smo vsi sku-
paj daleč od doma. se lepo razu-
memo. Med počitnicami mi zago-
tovo ne bo dolgčas, saj sem bil po
nakljčju leta 1980 rojen prav tukaj
v Ptuju. Mislim, da sem bil star
dve leti, ko smo se preselili v Sa-
rajevo, na Vogošče. Tam je zdaj
hudo, tolčejo z granatami, ampak
mene tako vleče med prijatelje, na
mojo šolo Zagorka Dragovič. Ko-
maj čakam, da bo spet mir in se
vrnemo."
Demal Kovačevič iz Lukavca
pri Tuzli: "Pomembneje predvsem
to, da kljub vojni v svoji domovini
nismo izgubili šolskega leta. Vesel
sem, da nam je bilo omogočeno
šolanje v begunstvu, vesel pa sem
tudi, ker sem osmi razj-ed izdelal z
odličnim uspehom. Mislim, da sta
bili tako organizacija kot vsebina be-
gunske šole dobro zastavljeni. Mor-
da so zahtevali še več kot pri nas, pa
tudi kar se tiče pogojev, sem pre-
pričan, da večina naših šolarjev v do-
movini ni imela tako dobrih možno-
sti, kot smo jih bili deležni tukaj.
Hvala vsem!"	M. Ozmec
Cb koncu šolskega leta so se učenci begunske šole v Ptuju za spomin še fotografirali s svojim ravnateljem
Nikolo Mihočinovičem (prvi z leve), svojimi učitelji in Žarkom Markovičem iz Sekretariata za družbene de-
javnosti občine Ptuj.
Nagradno turistično vprašanje
Julija bo v okolici Ptuja več po-
membnih turističnih prireditev.
17. in 18. julija bodo praznovali
na Polenšaku. Pripravili bodo tra-
dicionalni praznik žetve ter razsta-
vo kruha in pogač. Letošnja prire-
ditev bo še posebej slovesna, saj
praznuje turistično društvo Po-
lenšak 30-letnico. 26. julija bo
znana gostilna Svenšek na Selih
pripravila tradicionalno Anino ne-
deljo. Prireditve pa bodo še v ne-
katerih drugih krajih.
Julija in avgusta, v najbolj po-
čitniških mesecih, pa se bo marsi-
kaj dogajalo tudi v Ptuju, kjer je te
dni že opaziti veliko obiskovalcev
od drugod. Potrudimo se, da se
bodo v naše mesto radi vračali.
V akciji Nagradno turistično vpra-
šanje smo prvega julija objavili del
vedute znanega 'turističnega" ev-
ropskega mesta. Na naše vprašanje,
komu pripada, smo prejeli le nekaj
odgovorov. Pravilno pa je odgovo-
rila le Barika Jus iz Ljubljane,
Zaloška c. 58. Čestitamo. Nekateri
so veduto "pripisali" Pragi, ki po-
staja središče svetovnega turizma,
drugi Dubrovniku in pcxlobno. Ker
imena mesta še ne bomo izdali,
vam je, spoštovani reševalci, lahko
v pripomoček tudi podatek, da gre
za mesto, ki mu nekateri pravijo, da
je "Dubrovnik na kontinentu". Da
bi vam pomagali še bolj, veduto
"povečujemo". Vprašanje pa je ena-
ko kot pred štirinajstimi dnevi: Ka-
teremu znanemu "turističnemu"
evropskemu mestu pripada del
vedute s fotografije? Nagrada za
pravilen odgovor je; muzejske pu-
blikacije, družinska vstopnica za
ogled muzejskih zbirk in spominek.
Odgovore pričakujemo v ured-
ništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do
25. julija.
TEDNIK -- l^. JDLU 1993
ŠPORT 17
Dogodki v ptujskem
športu, ki jili ni biio
Nikoli ne smete uu.sliti, da Je to, kar prcbiTctc v časopisu,
resnica. Včasih je ztipis kakšne|>a dojjodka več kukor resnica.
Več zato, ker dojjodka skorajda ni bilo. AU pa je bil le za no-
vinarja, morda w za izvrsnika ali župana m seveda prizade■^
to, v tem primeru eksponiruno osebo.
No, tokrat ni bilo niti tako. Ko se je "jud<» klub" poslavljat
od svojej»a najboljšega mladega judoista, ki ho odpotoval na
olimpiado mladih, smo bili na "dogodku'* ta športnik slo-
venski reprezentant, njegovi starši in novinarka. "Dogodek"
se je Zj^odil na razmeroma skritem mestu — za dvorano
Srednješolskega centra. In če bi bilo vse tako» kot se za delo
novinarja in organizatorja — športno organizacijo — spodo-
bi, bi bralci prebrali vse o tem že v prejšnji številki« Ker pa
je t« pot novinarka 'zamočila' in iz ničesar ni želela napravi-
ti dogodka, ga pač ni bilo. Splošno znano pa je, da česar me-
di|i ne objavijo, tega skorajda ni. Vsaj kar se javnosti tiče.
NoviiiHfkH je 'zaniočlla' i/, eiivga samegH razloga; svete je/.e»
ker so tisti diin odpotovali J/ l*tuja na Nizozemsko trije ptujski
športniki, ptujska jstviiost pit naj bi se poslovila le od enega. In
potem bi iz drugih klubov klicali v uredništvo, kot je v takih pri-
merih navuda, iii se pritoževali, znkaj je medij tuko pristranski In
omenja le odhod enfgu, drugih dveh pa nt'. In novinarka bi bila
prisiljena izmisliti si nekakšen dogodek tudi za'druga dva.
Morda stvar ne bi bila vredna /apisa uiti sedaj, če hj bil to
ossiniljeii primer. Vendar je bila natanko takšna situacija tudi v
primeru odhoda dveh ptujskih olimpijcev na lanskoletne Oi. Na
povabilo o odhodiiici Filipu Lesčaka izpred j)tujskcga Super iJlja
so se odzvali župan, izvršiiik, ministrica za soKstvo in športa novir
uarka in pe,ščica klubskih kolegov« In v oči j« stbodel Mirko Vin-
dlš, ki ga ni bilo. No, on bo odpotoval »ekaj dni kasneje, atato se
od njega ne bomo poslovili danes, Je l^javjl Vlado Cuš, strokovni
delavec, ?ia selekcijsko-vrhunski šport pri Športni zvezi Ptuj, ki je
tlstikrat najbrž nastopal kot predsednik Judo kluba Ptuj.
Na obrazih je bilo razbrali, pa tudi v pogovoru slišati^ da so bii-
li tudi občln,ski preclstavuiki nemalo presenečeni in da so kasneje
sprožili postopke, d^ smo se "Ptujeaui^' poslovili iia primeren
način (v restavradji Ribič v popolnoma žaprtem ktogu, ttidi brese
predstavnikov medijev) od našega maratonca.
In vprašajmo se; aH se ne želi občina promovirati tudi i^ko-
zi šport in športnike? Ali ni zato tem namenjen marsikateri
tolar iz občinskega proračuna, v katerega dajemo vsi? Ali
živijo nasi športniki s Ptujem oziroma Ptuj z njimi? Ali po-
tem ni vredno narediti iz odhoda^ prihoda ali katerega od
večjih uspehov dogodka za Ptujčane» ne pa nečesa, kar po-
stiine dogodek šele skozi medij? Ali pa ne napravimo sploh
nič! Dohro, gredo, prihajajo, prinašajo medalje, pa kaj!
Pravzaprav pa hode v oči bolj kot vsa ta vprašanja po-
drobnost, ki se tako morda v mišmašu vsakdanjosti kar izgu-
bit da športnikov enostavno nihče ne zbere, da jih sicer ne
Ščuva med seboj, ne napravi jja prav nič» da hi se čutili v^aj
med seboj povezane, in da vca.sih celo nihče na Ptuju ne ve,
kateri ptujski športniki bodo na neko tekmovanje odpotova-
li. Zadnji primer Je star le mesec dni in se tiče udeležbe na
Sredozemskih igrah v Franciji. Kdo bi moral hid tisti, ki bi
vsaj zbiral podatke o dosežkih in namerah vrhunskih špor-
tnikov, pa Je vsakomur Jasno.	Milena Zupanič
Drago di^m pvenstvo in
drag pokal Ptula
Od 26. junija do 11. julija je pod pokroviteljstvom občine
Ptuj potekalo na športnem letališču v Moškanjcih drugo držav-
no prvenstvo jadralnih pilotov, ki ga je organiziral Aeroklub
Ptuj. Obenem so tekmovalci tekmovali za pokal mesta Ptuja,
kar naj bi postalo tradicionalno tekmovanje. Prvenstva se je
udeležilo 25 najboljših slovenskih jadralnih pilotov na čelu z
lanskim državnim prvakom, Leščanom Ivanom Šimencem.
Glede na vremenske razmere, ki
so bile v tem času po Sloveniji, so
izvedli devet tekmovalnih dni.
Komisija, ki je vsak dan sproti do-
ločala tekmovalno etapo (hitrostne
prelete po Sloveniji), je imela,
srečno roko, saj je velika večina
tekmovalcev opravila zadano na- ■
logo in le redki so morali pristajati
na tujih letališčih ali pa na njivah.
Tekmovalne etape so bile dolge v
povprečju 300 km. najdaljša 342
km (zračna linija Ptuj — Podko-
ren — Ptuj), za kar je zmagovalec
Boštjan Pristavec porabil malo
več kot 3 ure. Prvenstvo je bilo
uspešno tako po preletenih kilo-
metrih (naleteli smo jih več kot
4900 km) kakor tudi po doseženih
hitrostih (največja povprečna hi-
trost 1 lOkm/h).
Po 9 tekmovalnih dnevih je
zbral največ točk (4909) član AliC
Lesce Boštjan Pristavec in tako
postal državni prvak za leto 1993.
Drugo mesto je s 4608 točkami
osvojil Miha Thaler, prav tako
ALC Lesce (oba sta tekmovala z
letali DG 600, ki sta trenutno naj-
boljši jadralni letali v Sloveniji),
odlično tretje mesto pa je pripadlo
domačinu Igorju Kolariču, ki je
zbral 4344 točk. Od domačih tek-
movalcev so natopali še Iztok
Žagar, Bojan Žmavc in Tomaž
Bezjak, ki je kot debitant dosegel
svojo najboljšo dnevno uvrstitev
drugi tekmovalni dan z 18. me-
stom. Prvim trem tekmovalcem je
podelil medalje predsednik Letal-
ske zveze Slovenije Daniel Nar-
din. prehodni pokal predsednika
Slovenije pa je v njegovem imenu
izročil Peter Zupan. Pokale pokal-
nim zmagovalcem mesta Ptuja je
izročil župan Ptuja Vojteh Rajher.
Janez Bezjak
Prvi trije na zmagovalnih stopničkah. Foto: Slavica Pičerko, Večer
Marko Peleh si je ppiliopil zmago
Na olimpiadi madih, ki je bila v nizozemskem mestu Valken-
s\vaard, seje pomerilo 3000 športnikov iz 44 držav. Pra\ico do
nastopa v drža\nem dresu si je priboril tudi tekmovalec .ludo
kluba (Jorišnica Marko Petek.
Marko, ki gre po stopinjah sta-
rejšega brata Damjana, je bil že
kot pionir prvak t;ikratne Jugosla-
vije, trikrat zapovrstjo prvak Slo-
venije, osvojil pa je tudi medalje
na raznih turnirjih, ki se jih je
udeležil v Sloveniji in tujini.
Tokrat je imel Marko smolo,
saj je mesec pred olimpiado zbo-
lel, tako da mu je odpadlo 14 dni
pomembnega treninga, ki ga je
poskušal nadoknaditi na odličnih
sedemdnevnih zaključnih pripra-
vah v Murski Soboti pod vod-
stvom trenerja Kiseljaka. Za pri-
merjavo lahko napišemo, da je v
maju nastopil na turnirju v Rimu
(17 držav) in tam imel finalno
borbo z reprezentantom Anglije
Gordonom. Izgubil je z neo-
dločenim rezultatom, ta tekmova-
lec pa je sedaj na olimpiadi osvo-
jil tretje mesto.
Izkušnje si Marko že dve leti
nabira kot tekmovalec v članski
ekipi Gorišnice v prvi repu-
bliški ligi.
Na olimpiadi ni imel ugodne-
ga žreba, saj so na njegovi stra-
ni bili reprezentanti Rusije, An-
glije, Belorusije, Azerbejdžana,
Švedske, Italije, Finske itd. V
prvem kolu je z rezultatom 10:0
premagal reprezentanta Ukraji-
ne Petrušenka, kar je izreden
uspeh. V drugem kolu ni bil do-
volj zbran proti repreneztantu
Rusije Goulakovu, kar je ta iz-
koristil, saj se na takem tekmo-
vanju napake ne popravljajo.
Rus je potem v naslednjem kolu
izgubil z reprezentantom Azer-
bejdžana in za Marka je bilo
tekmovanje končano.
Od drugih judoistov iz Slove-
nije je največji uspeh dosegel
Matjaž Rogel iz Ljubljane, kije
nastopil v najtežji kategoriji in s
petimi zmagami osvojil odlično
tretje mesto. Od slovenskih ju-
doistov je v eni borbi zmagal
tudi Bogdan Barta iz Maribora,
vsi drugi pa so izpadli že v
prvem kolu.
Uspela revija
Ljubitelji boksa, ki so prejšnji petek obiskali boksarsko revi-
jo pred bistrojem GABROVEC na Potrčevi cesti 5, so bili prav
gotovo zadovoljni. To je bila ena najbolj.ših in najkvalitetnejših
boksarskih prireditev zadnjih nekaj let. Med Ptujčani vlada ve-
liko zanimanje za ta šport, saj si je dvoboje ogledalo nekaj sto
gledalcev. Tudi z organizacijske plati je potekalo v.se po načrtu.
Številne gledalce je pritegnila udeležba kvalitetnih boksarjev,
med katerimi je bil tudi najboljši slovenski boksar Vojko Poš.
Prizor z boksarske revije: zmagovalec je bil Fredi Kolarič (na levi).
Z odličnimi borbami so se
proslavili domači boksarji, ki so
vsi zmagali in prejeli pokale. Za
najboljšega domačega boksarja
je bil proglašen Boris Horvat,
za izredno tehniko je bil nagra-
jen Fredi Kolarič. Zmagovalec
je bil tudi Kerin. Veliko znanja
je pokazal mladi Zoreč, ki je
boksal neodločeno. Tudi Poš je
dvoboj končal z istim izidom.
Minuli dogodki v boksarskem
športu so pokazali, da se Ptuj
resnično razvija v boksarski
center, ki ogroža Primat v Mari-
boru. Največ zaslug pri organi-
zaciji imata predsednik Gabro-
vec in tajnik Omeragič.
Prireditev je potekala pred go-
stinskim lokalom in je vzgleden
primer, da naj se v ali pred gostil-
no ne 'dogaja' samo "šank". Za
promocijo ptujskega športa je
vsaka ideja dobrodošla. S. V.
Na mpsko pmsfvo tpljg Ptujčani
Na seji Boksarske zveze Slove-
nije, ki je bila minulo nedeljo, 11.
julija, v Mariboru so med deveti-
mi potencialnimi kandidati za
člansko evropsko prvenstvo v
boksu, ki bo v turški Bursiji, evi-
dentirali tudi Boštjana Kerina in
Dejana Zavca iz Boksarskega klu-
ba Breg ter Borisa Horvata iz
Boksarskega kluba Ptuj. Vsi trije
bodo svojo udeležbo morali po-
trditi še na pripravah, ki bodo na
Rogli.	—OM
Ptulskl strelci osvolUI kup meilal)
Od 9. do 11. julija je v Ljubljani
potekalo II. državno prvenstvo v
streljanju z malokalibrsko puško z
mednarodno udeležbo. Ptujski
strelci so se vrnili z bogato bero
medalj. Osvojili so jih kar 14: se-
dem ekipnih in sedem posamičnih.
Najboljši ptujski strelec je bil
član Alojz Trstenjak. ki je bil na
drugem mestu v tekmovanju z ma-
lokalibrsko puško in je dosegel
.535 krogov, enako število kot
ptujski mladinski zmagovalec Go-
razd Selinšek s pištolo proste izbi-
re. Dušan Junger je bil dvakrat
drugi in enkrat tretji. Vlado Lo-
vrenčič pa je dobil dve bronasti
ter eno srebrno medaljo. Ptujska
mladinska ekipa, ki strelja z malo-
kalibrsko puško proste izbire, je
bila edina ekipa na državnem
prvenstvu, zato je bila brez
uvrstitve.
Ptujski strelci tožijo, da kljub
uspehom nimajo denarja za naba-
vo orožja in streliva in primernega
prostora za vadbo.
iPOKT SERVIS
DAVORIN MU N DA
PTU) - SLOVENSKI TRG 1
Pooblaščen "ROG" SERVIS
•	servis in popravila dvokoles
•	napenjanje loparjev za squash
tenis m badminton
•	popravilo ribiške opreme
Izlet na TViglav
PR(K;KA\1: sobota, 31. juli-
ja: odhcxl iz I^uja s posebnim avto-
busomiz avtobusne postaje ob 4. uri
zjutraj do Aljaževega doma v Vra-
tih (1015 m). Po krajšem pt)stanku
za malico se nadaljuje pot peš po
markirani in Ziivarovani pot čez
Prag do Staničeve koče (2332 — 5
ur) in čez Rž (2441 m) do Triglav-
skega doma na Kredarici (2515 m
— 1,5 ure), kjer se prespi; nedelja,
1. avgu.sta: ob 5. uri vstajanje, ob
6. start vzpona na Triglav (2864 m)
čez Mali Triglav (1 ura). Za prvo-
pristonike je predviden planinski
krst! Po opravljenem krstu je pred-
viden sestop na ledine, kjer stoji
dom Planike (2404 m — 1,5 ure) in
naprej mimo Vodnikove koče
(1805 m — 2 uri) do Rudnega polja
(Pokljuka 1340 m — 3 ure). Na
vseh postojankah je predviden
krajši ali daljši postanek po dogo-
voru. Predviden cxlhod z Rudnega
polja bo ob 18. uri in prihod na Ruj
ob 21.00 uri.
CKNA: 1800 SI T po osebi. V
ceno je vračunan prevoz, nočnina,
1 čaj in vodstvo.
PRi.IAVA: v društveni pisarni
na Minoritskem trgu 5, vsak torek
in petek med 16. in IS. uro do
zasedbe mest v avtobusu (48).
P(Ki()JI ZA PKI.IAVO: 11
žična in psihična kondicija,
ustrezna planinska oprema, porav-
nana članarina za leto 1993. Spod-
nja starostna meja je 8 let.
OSTALO: hrana in pijača iz
nahrbtnika ali po naročilu v pla-
ninskih domovih. Dodatne infor-
macije dobite v društveni pisarni
ali pri vodstvu izleta.
VODSTVO: Tone Purg, Janez
Vertič, 1'ranc Korpar, Vlado Kor-
bar, Aleksander Kelnerič, Jože
Dajnko.
Vsem udeležencem želimo veli-
ko prijetnih trenutkov, varen ko-
rak, lepe razglede in prijetne spo-
mine.	Vodstvo izleta
Oranlk Talci pred PoeMo
Na igrišču OŠ Ljudski vrt je
bil v soboto 13. pozivni turnir
za Slovenski revialni pokal. Or-
ganizatorja Party Club 54 in do-
mača Poetovia sta turnir vzorno
pripravila in izpeljala. V finalni
del so se uvrstile ekipe Branik
Talci, Buggy in Poetovio.
Rezultati finalnega dela:
Branik Talci — Buggy 3:2,
Buggy — Poetovio 0:1, Poeto-
vio — Branik Talci 1:4. Vrstni
red: 1. BRANIK TALCI, 2.
POETOVIO, 3. BUGGY.
Najboljši strelec je bil Borut
Kolar s 7 zadetki, najboljši vra-
tar M. Pungartnik (Buggy) in
najboljši igralec Franci Fridl
(Poetovio).
Pred 600 gledalci sta sodila
Boris Grabar in Stanko Glažar
iz Ptuja.
Četi*! stoletia Športnega
društva Grajena
Na nogometnem igrišču v
Grajeni so v nedeljo, 11. juli-
ja, proslavili 25-letnico špor-
tnega društva. Ob tej priložno-
sti so podelili 16 spominskih
listin in klubske zastavice do-
sedanjim predsednikotn in
petdesetim zaslužnim članom.
Zatem so odigrali še dve zani-
mivi tekmi. Srečanje med eki-
po veteranov in juniorjev je
bilo neodločeno 1:1, debeli
pa so premagali suhe s 4 : 2.
Grajensko igrišče, ki je od
centra vasi malce odmaknjeno,
že dolgo ni bilo tako polno kot
tokrat, ko so se zbrali, da pro-
slavijo srebrni jubilej Športnega
društva Grajena (prej DTV Par-
tizan). Nekdanje in sedanje
igralce, športnike in druge goste
sta uvodoma pozdravila bivši
trener nogometne reprezentance
Grajene Vinko Zemljič ter
predsednik sedanjega športnega
društva Drago Kokol.
O nastanku in razvoju društva
je zatem govoril ustanovni član
in prvi predsednik društva Bo-
gomir Vaupotič. Spomnil je na
čase, ko so se na tekme v tako
imenovani "divji ligi" vozili s
kolesi ali z mopedi, včasih.
predvsem na tekme v okolici,
pa so tudi pešačili. Spomnil se
je začetkov brcanja žoge na pre-
majhnem igrišču ob vurberškem
ribniku, na prvo igrišče s pravi-
mi merami, ki so jim ga ško-
doželjneži preorali. Sedanje
igrišče je pravzaprav že na tretji
lokaciji, pa še zmeraj niso pre-
pričani, ali bo ostalo tu, kjer je.
Poleg nogometne sekcije je bila
pred leti posebej aktivna šahov-
ska sekcija, pa je pozneje žal
zamrla.
Športno slavje so Grajenčani
nadaljevali z nogometnima tek-
mama, kjer so se najprej pome-
rili veterani s sedanjo ekipo ju-
niorjev in dokazali, da še niso
za v staro šaro. Prvi polčas so
celo povedli z 1 : O, v drugem
polčasu pa je mladi ekipi rezul-
tat le uspelo izenačiti. Bolj za
šalo, kot zares sta se nato pome-
rili še ekipi suhih in debelih. In
začuda — ob koncu so slavili
debeli s 4 : 2.
Številno občinstvo, med ka-
terimi je bilo precej mladih, je
zagotovo porok, da bodo tudi
v bodoče v Grajeni uspešni
športniki.	—OM
Spominsko listino in klubsko zastavico so najprej izročili ustanovne-
mu članu in prvemu predsedniku Bogomirju Vaupotiču (levo). Foto: M.
Ozmec
OGLED TEKA OB MEJAH SLOVENIJE
Jutri ob 20. uri bodo člani Tekaškega kluba Maraton "Pri Hr-
nestu" v Rabelčji vasi prikazali videokaseto letošnjega teka ob
mejah Slovenije. Dogodke je na štiridnevni poti s kamero
spretno zapisoval Milan Potočnik. Ob ogledu bo poskrbljeno
tudi za jedačo in pijačo, kasneje pa še za glasbo.	McZ
18 NASVETI
15. JULIJ 1993 ^ TEDNIK
Kazala
Kazala (direktoriji, delovna področja) imenujemo tabelo z vsebi-
no diska. Vsebuje imena datotek, njihovo velikost, datum zadnje
spremembe in tudi morebitna podkazala. Vsak disk ima vsaj eno
kazalo — imenujemo ga glavno kazala (root directorj'). Glavno
kazalo je najvišje v hierarhični zgradbi sistema kazal in datotek.
Vsa druga kazala in podkazala so vezana na glavno kazalo. Podka-
zalo imenujemo tisto kazalo, ki je vezano navzgor na drugo kazalo.
Poglejmo si primer:
Imamo kazalo RAČUNI, v
katerem je podkazalo PTT, le-to
pa vsebuje datoteko januar. Že
iz tega primera lahko slutimo,
zakaj so si omislili kazala. Disk
si z različnimi kazali razdelimo
na kazala, ki vsebujejo podatke
za neko področje dela. Tako si z
dobro organizacijo podatkov
prihranimo čas pri njihovem
iskanju, pri shranjevanju podat-
kov na diskete, pri nadgradnji
programov itd.
Pri delu s kazali se srečuje-
mo s pojmom tekoče kazalo.
To je kazalo, kje smo v nekem
trenutku. Če tega nc vemo,
uporabimo ukaz ČD.
Zakaj je to pomembno?
Če operacijskemu sistemu ni-
smo podali dodatnih informacij,
bo iskal programe (ukaze) in
podatke, ki jih le-ti uporabljajo,
le na tekočem kazalu: v prime-
ru, da se nahajamo na kazalu
THKSTI na disku C in želimo
zagnati program za glavno knji-
go, se lahko zgodi, da DOS ne
bo našel programa in podatkov,
ki jih uporablja. Na srečo DOS
omogoča nastavitev t.i. iskalne
poti, s katero podamo DOS-u
informacije, na katerih kazalih
naj išče programe (ukaze) in
podatke. Iskalna pot je seznam
kazal, ki pripelje DOS do do-
ločene datoteke. Posamezna ka-
zala ločimo med seboj z zna-
kom D (to je v bistvu angleški
znak \). DOS pozna dve iskalni
poti: ena je za programe, druga
pa za podatke. Iskalno pot za
programe nastavimo z ukazom
PATH. V primeru, da vnesemo
samo ukaz PATH, nam DOS
vrne informacijo o nastavljeni
iskalni poti za programe. Pri-
mer:
P.\TH C:t)I)()S;C:f)VVlN-
l)OVVS;C:»)VV()Kl)
V tem primeru imamo iskalno
pot nastavljeno na kazala DOS.
WINDOWS in WORD, ki se
vsa nahajajo na disku C:. Iskal-
no pot za podatke nastavimo z
ukazom APPHND. Ukaz AP-
PKND ni najbolj priljubljen.
Včasih lahko povzroči nepravil-
no izvajanje programov. Običaj-
no zadostuje, da nastavimo
iskalno pot za programe (uka-
ze). I,e-ti običajno vedo, kje se
nahajajo podatki, ki ji upora-
bljajo.
Spoznali smo že dva ukaza za
delo z kazali: PATH in AP-
PHND. Naštejmo še druge:
MI) (kreiranje kazala; primera:
MD RAČUNI, MD C:DRACU-
NIDPTT; prvi nam kreira pod-
kazalo RAČUNI, vezano na te-
koče kazalo, drugi primer pa
ponazarja kreiranje podkazala
PTT, vezanega na kazalo RA-
ČUNI );
CD (menava tekočega kazala;
primer: CD RAČUNI — če se
želimo vrniti na predhodno ka-
zalo, uporabimo CD.. ; ukaz
CDD nas pomakne na glavno
kazalo ne glede na to, kje se na-
hajamo);
RM (brisanje kazala, primer
RM RAČUNI);
DIR (izpis vsebine kazala);
TREE (izpis strukture kazal) ...
Kazala ne moremo brisati, če
nismo poprej zbrisali njegove
vsebine. To pomeni, da mora-
mo odstraniti vsa njegova pod-
kazala in njihovo vsebino.
DATOTEKE_
Datoteka je naziv za programe
in podatke, ki se nahajajo na ka-
zalih. Vsaka datoteka ima ime.
Dve datoteki lahko imata isto ime
samo v primeru, če se nahajata na
različnih kazalih. Ime datoteke je
sestavljeno iz dejanskega imena,
dolgega do 8 znakov, razširitve,
dolge do 3 znake, in lokacije da-
toteke (pot, kje se nahaja).
Velja nekaj pravil. Dejansko
ime naj bo takšno, da nam pove
vsebino datoteke. Smiselna iz-
bira nam olajša delo. ko po ne-
kem času iščemo podatke. Upo-
rabite samo črke angleške abe-
cede (brez šumnikov) in znak
— v imenu diitoteke. Razširitev
nam pove tip datoteke. Nekaj
primerov: TXT — datoteka z
besedilom, KXH in COM — da-
toteke, ki jih poganjamo (pro-
grami), SYS — sistemski po-
datki..
Za delo z datotekami sla po-
membna dva ukaza: COPV in
DHL (brisanje).
Brisanje je preprosto: DHL
ime_dat (npr. DHLjanuar.txt).
Uporaba ukaza COPV je ne-
koliko bolj zapletena. Navedli
bomo le nekaj primerov. Kopi-
rajmo datoteko PRIMHR.TXT
na disketno enoto A:
COPV PRIMERTXT A:
Za obratno smer uporabimo:
COPY A. PRIMKR.TXT
Kopiranje na drugo kazalo:
COPY PRIMERTXr C. DTEK-
STI
NOVOST TEGA TEDNA
Novell Lite
Novell Lite je prava rešitev za
povezavo majhnih računalniških
sistemov. Omogača delitev di-
skov in tiskalnikov med posa-
meznimi računalniki. Vsak ra-
čunalnik je lahko "server" ali
"client". "Server" je tisti raču-
nalnik. ki lahko svoje zmoglji-
vosti ponudi tudi drugemu raču-
nalniku. "Client" pa je tisti raču-
nalnik, ki lahko uporablja zmo-
gljivosti drugih (serverjev). Z
mrežno programsko opremo
Novell Lite poveževemo dva
računalnika v dvajsetih minu-
tah. Primeren je za mrežne po-
vezave do 10 računalnikov, kjer
nimamo velikih obremenitev sa-
mo enega računalnika, ampak
so obdelave porazdeljene po
več računalnikih. Tudi cena je
primerna in vzdrževanje zelo
enostavno.
Bojan Mihelač, dipl. ing. rač.
Krvodajalci
29. .IUN1.JA — Prane Pučko, Mali Hrebrovnik 48; Dragic Ar-
nuš, IJorisa Kraigherja 9, Kidričevo; Milan l ajt, Draženci 82;
Branko Rojko, Cirajenščak 28; Martin Leskovar, Žabjak 7; Josip
Matič. Ul. 25. maja 3/13. Ptuj; Jože Palčič. .Senešci 15; Branko
Drevenšek, Mihovce 48; Veko.sIav .Sirec, Slaj^; 14; 1'ranc Cigu-
la, Dornava 22; Zvonko 1-rčec, Doklece 25/a; Vinko .^irec,
Kočice 55; Jože Medved, Linhartova 6, Ptuj; Danica Leben,
Zavčeva 4, l^uj; Silvo Petek, Trajanova 9, Ptuj; Alojz Purg,
Stranske Makole 4; Ivan Pišek, Lovrenc 77/a; I-ranc Zaje, Sela
34; Dušan Hazabent, Nikola Tesla 11, Kidričevo; Janez Peklič,
Kraigherjeva 17, Kidričevo; Miran Ix"vičnik, Volkmerjeva 22,
Ptuj; Danilo Lendero, Apače 104; Jerneja Bombek, Ul. 25. maja
19, Ptuj; Maks Dolenc, Ptnllože 80; Andreja Krajnc, Zg. Lesko-
vec 23; Željko Cmrečnjak, Ul. 1. maja 6, Ptuj; Silvo Kokol,
Majšperk 13; Albin Avguštin, Lovrenc 66; Lucija Cafuta, Trno-
vec 2; Srečko Cmrečnjak, Draženska c. 4, Ptuj; Pranjo Petek.
Slovenska cesta 9.
1. .JULIJA — Anton Tkalec, Bencetova 20, Središče; Metka
Vajda, Zagojiči 24; Anton Rojko, Mestni Vrh 22; Ivan Lah, Mi-
hovce 90; Miran Lešnik, Ul. Vide Alič 17, Ptuj; Ivan Petek,
Mezgovci 24; Janko Petek, Trubarjeva 9, Ptuj; Karolina Žinko!
Bolečka vas 6/c; Vinko Zemljič, Krčevina pri Vurberku; Branko
Čepič. Prešernova 20, Maribor; Tatjana Knez, Med vrti 7, Ptuj;
Alojz Kelc, Bukovci 82/a; Zvonko Purg, Mestni Vrh 22; Marjan
Žalar, Volkmerjeva 7; Danilo Bela, Spuhlja 92; Mirko Horvat,
Zamušani 46; Ljubo Lajh. Zabovci 91; Ksenja Rakuša. Žunko-
vičeva 1, Ptuj; MUena Vrečar, Drstelja 48; Branko Lah. Podvin-
ci 123/b; Milan Žižek, Rimska pl. 10; Milan Kirbiš, Cierečja vas
40/f; Breda Sever, CMD 7, Ptuj; Zdravko Murko, Pobrežje 113;
Marjan Malek, Žabjak 14/a; Zdenko Lešnik, Destrnik 1/b; Vlado
Perhač, Mestni Vrh 7; Daniel Tašner, Kraigherjeva 30, Ptuj;
Stanko Irgl, Rabelčja vas 27, Ptuj; Marjan Pintarič, Zg. Hajdina
12; Ivan Strand, Koračice 47; Josip Čižič, Koroška c. 42, Mari-
bor; Jože Čeh, Nova ul. 26, Sp. Duplek; Ignac Pernek, Ormoška
47, Ptuj; Alojz Ters, Klinetova 10, Maribor; Štefan Novak.
Prušnikova 32, Maribor; Milan Stermšek, CMD 9, Ptuj; Jože
Kolenič, Finžgarjeva 19, Ptuj; Janko Opaka, Pod klancem 14,
Limbuš; Beno Kučer, Irgoličeva 69, Maribor; Bojan Lovišček,
Šlandrova 18, vSIov. Bistrica; Zdenka Cebe, Ptujska 65, Prager-
sko; Andrej Haložan, Erjavčeva 12, Maribor; Ivan Cebe. Ptujska
65, Pragersko; Vlado Rabuzin, Ukrajinska 41, Maribor.
V	SADNEM VRTU julija
obiramo zgodnje in srednje
zgodnje vrste sadja. Med peš-
karji so že zrele sorte jabolk in
hrušk, od koščičarjev so ostale
le še srčdnje pozne češpije in
pozne slive, medtem ko se za
vse vrste jagodičevja sezona
obiranja že končuje.
Maline, robide in tayberry
(slednja je kr ižanec med malino
in robido) so v glavnem že po-
brane. Zanje je značilo, da rodi-
jo na enoletnih poganjkih, ki
zrastejo iz koreninskega vratu
ali korenin. Po obiranju se ste-
blo ali poganjek posuši. Pojav
izrojenosti in odmiranja vej te
zvrsti jagodičevja v obdobju po
obiranju plodov je najprimer-
nejši čas, da opravimo rez
grmov. Stebla režemo do tal in
ne smemo puščati čepov. Čepi
bi namreč trohneli, kar za rastli-
no ni ugodno. Porezana stebla
iz nasada sproti odstranjujemo
in sežgemo. V stržen odmrle
rozge se naselijo malinovi ško-
dljivci in njihovo zimsko zalego
najučinkoviteje uničimo tako,
da jih sežgemo.
Dvakrat rodne maline rodijo
tudi na letošnjih poganjih. Teh
po obiranju ne smemo iztezati,
ker bodo rodili še naslednje le-
to. Precej sort robid in tayberry-
ja požene predčasne poganjke,
ki bodo prihodnje leto rodni; te
krajšamo na 2 do 4 liste, ker se
bo iz njih formiral obilen cvetni
nastavek.
Zaradi lažje obdelave in bolj-
še osvetljenosti stebel robido,
malino in tayberry vzgajamo v
vrsti ob žični opori. Ko smo
izrezali izrojena stebla, izreže-
mo nedoraščene šibke rozge, le-
po razvite enoletne rozge pa po
potrebi razredčimo tako, da bo
na tekoči meter dolžine enako-
merno razporejenih pet stebel
na razdalji 20 cm med stebloma
v vrsti.
V	OKRASNEM VRTU je
med enoletnimi trajnimi cvetni-
cami priljubljeno gojenje dvo-
letnic. Po bogastvu cveta dvo-
letnice ne le da tekmujejo z
enoletnicami, temveč je njihova
prednost predvsem v tem, da
cvetijo in razkazujejo svoje bo-
gastvo barvitosti pred ali za nji-
mi, s čimer širimo sezono cve-
tenja.
Kateri gojitelj in ljubitelj
cvetja ne bi poznal najbolj
razširjenih in po barvitosti pe-
strih mačeh, marjetic, turških
nageljnov, spominčic ali po-
točnic, vrtnih zvončnic, lučni-
kov, slezov in drugih! Sejemo
jih v zgodnjem poletju in v tem
času posejane nekatere začno
cveteti že pred zimo. Prezimijo
na prostem, spomladi pa zacve-
to in semenijo.
Prva zapoved pri setvi dvelet-
nic ob poletni vročini je: ka-
lečim in mladim rastočim rastli-
nam zagotoviti pršenje, senčen-
je in zalivanje. Zato izrabimo
rastlinjak ali zaprte grede, če z
njimi razpolagamo in so v tem
času proste, sicer pa za sejališče
ustrezajo gredice na prostem, le
da naj bodo za setev dovolj
skrbno pripravljene. Dovolj ve-
like sadike pikiramo. Vlončeni
pikiranci bodo razvili močnejšo
koreninsko grudo, tako pridela-
ne sadike pa bodo močnejše in
odpornejše pri presajanju na
prosto.
V ZELEN,IAVNEM VRIU
je do srede julija ali pa, kot sta-
re izkušnje povedo, ob žetvi
pšenice najprimernejši čas za
sajenje brstičnega ohrovta, ka-
terega smo namenili za zimsko
rabo.
Brstični ohrovt uvrščamo med
dragocenejšo jesensko in zim-
sko vrtnino, ki jo čez zimo lah-
ko pustimo na prostem in sproti
po potrebi pobiramo plodove
vse do marca. Vsebuje veliko
vitaminov in rudninskih snovi
in je uporaben v času. ko druge
sveže zelenjave ni.
Najbolje uspeva pri hlad-
nejših poletnih in toplejših je-
senskih temperaturah v ne pre-
lahkih tleh z ustrezno zalogo
hranilnih snovi. Če se želimo
vsaj malo upoštevati pravila na-
ravnega vrtnarjenja, je dobro
vedeti, da brstičar dobro uspeva
v soseščini s krompirjem, zele-
no, koprom in rdečo peso. Sadi-
mo ga v razdaljo 60 x 60 cm.
rastline pa redno okopavamo in
varujemo pred zapleveljenostjo.
V sušnih letih je mlad nasad po-
trebno zalivati. Da bi pridelali
čimbolj enakomerno velike br-
stiče in da le-ti enakomerno zo-
rijo, konec septembra glavno
stebelce krajšamo oziroma pin-
ciramo rastni vršiček. Listov,
četudi iz kakršnih koli razlogov
porumenijo, ne odstranjujemo,
ker se prav v njihovih pazduhah
razvijajo glavice in so glavicam
pozimi varovalo pred zmrzaljo.
* * *
Po biokoledarju je. pripo-
ročljivo sejati in saditi rastline,
ki jih pridelujemo zaradi lista,
JO., II. in 20. julija, zaradi ko-
renike 16. in 17. ter 23. in 24.
julija, rastline, ki jih prideluje-
mo zaradi nadzemnih plodov,
12. in 13. ter od 20. do 23. juli-
ja in rastline za cvet ter zdravil-
na zelišča 14. in 15. ter 17. in
18. julija.
Miran Glušič. ing. agr.
Naj se veselje ob vodi ne konca s lioslioillio Menice!
Počitnice so se žej.ačele. Brezskrbni dnevi bodo prinesli veliko novih spoznanj in prijetnih doživetij našim otrokom
in mladoletnikom. Živimo v času, ko bodo v večjem številu preživljali zaslužene počitnice doma. Razvedrilo bodo med
drugim našli tudi ob bazenih poletnih kopališč, pa tudi ob bregovih rek in potokov.
V družbi s prijatelji bo lepo,
še lepše pa, če se bodo po ko-
ristnem kopanju vrnili domov
zdravi in prijetno utrujeni. Ne-
kaj mladih iz osnovnih in
srednje šole v Ptuju smo še
uspeli v minulem šolskem letu
opozoriti na pasti, ki prežijo
na kopalce in ki se lahko
končajo tragično. V okviru
preventivne dejavnosti Zdrav-
stvenega doma Ptuj je bilo
opravljenih več predavanj s
sodelovanjem Zdravstvene
službe ptujskih Term in raz-
deljenih veliko pisnih opozo-
ril in plakatov.
Vse več plavalcev se namreč
zaradi mladostne nepremišlje-
nosti. razigranosti in postavljan-
ja pred drugimi poškoduje.
Skok na glavo v vodo se lahko
konča s poškodbo hrbtenice,
posledica pa je pogosto huda in-
validnost — ohromelost rok in
nog. Najpogosteje se poškodu-
jejo mladi ljudje, stari od 15 do
19 let. Le redki poškodovanci
so starejši od 30 let. kar 85 od-
stotkov pa jih je v starostni sku-
pini od 14 do 24 let. Povečini
(9.3 %) so to moški, kar je zago-
tovo povezano z bolj tveganim
in manj previdnim obnašanjem
mladih fantov.
Večina nesreč se zgodi v
glavni plavalni sezoni od junija
do avgusta in to običajno zunaj
organiziranih kopališč.
KJE ČAKAJO PASTI
Kjer je voda kalna, ni iriogoče
oceniti njene globine. Podvod-
nih čeri v morju in skal v rekah
in jezerih z vrha obale pogosto
ni mogoče opaziti.
Spolzka tla ob bazenu in ne-
pričakovano plitko dno lahko
spremenijo skok v tragedijo.
KAJ SE ZGODI PO SKOKU NA
GLAVO V PLITKO VODO
Pri skoku v plitko vodo udari
glava ob dno. Sila udarca se
prenese na vratna vretenca, ki
se zdrobijo ali premaknejo in
poškodujejo občutljivo živčno
tkivo. Pogosto jc posledica take
poškodbe tetraplegija — ohro-
melost vseh udov z motnjami v
delovanju notranjih organov.
Zdravljenje je mučno in dolgo-
trajno. Poškodovanec je do konca
življenja odvisen od invalidskega
vozička in pomoči drugih.
Priklenjenost na invalidski
voziček dramatično spremeni
način življenja.
Poškodba hrbtenice je previ-
soka cena za en sam trenutek
užitka! Nikar se" ne .slepimo, da
se to nam ne more zgoditi!
Naj predstavim še opozorila,
ki jih je za zdravstvenovzgojni
program pripravil Zavod za
zdravstveno varstvo Republike
Slovenije v sodelovanju z Zavo-
dom za šolstvo Slovenije.
ZA VSE VELIKE IN MALE
PLAVALCE, SKAKALCE,
ČOIOTLCI^
ZLATA PRAVILA VARNECJA
PL.\VAN,IA IN SKAKAN.IA V
VODO:
1.
Preden skočim v vodo, dobro
premislim! Vedno pogledam,
kako globoka je voda!
2.
Kadar skačem, naj bo prvi
skok vedno na noge!
3.
Skakanje v neznano, temno
ali kalno vodo je zelo tvegano.
4.
Če se le da, plavam v družbi!
5.
Pri skoku na glavo vedno
stegnem roki naprej!
DVAKRAT PREMLSLIM,
PREDEN ENKRAT SKO-
ČIM, SA.I SE SKOK LAH-
KO KONČA S POŠKOD-
BO HRBTENICE!
Vemo, da ne smemo skakati v
vodo s pregretim telesom in
polnim želodcem. Nekaj gornjih
besed nas opozarja še na usoden
skok v vodo. Vse to moramo
imeti v mislih, ko se odločamo
za kopanje oz. skakanje na gla-
vo v vodo.
Starši s svojim zgledom so
najboljši učitelji otrokom ob
učenju pravilnega vstopa v vo-
do. Nasvete za varno plavanje
in kopanje pa mora dobiti
vsak otrok že takrat, ko se pla-
vanje uči!	V. T.
TEDNIK --- ^^^
%k RAZVEDRiLO 21
22 POSLOVNA SPOROČILA
1$. JULIJ 1993
TEDNIK
TEDMIK - -»tJLij 1993
OGLASI IN OBJAVE — 23
V soboto je potekalo v
Lenartu predtekmovanje
za izbor mis Slovenije, ki
j»a je organiziralo zasebno
podjetje Mototurist, d.o.o.,
Lenart, generalni sponzor
pa je bil Roman Leijak.
Tekmovanja se je udeležilo
sedem deklet iz celotne Slo-
venije. Kndidatke so se ko-
misiji predstavile trikrat v
različni garderobi.
Komisijo in številne gledalce
je najbolj navdušila devetnaj-
stletna Mariborčanka Simona
Bohak. Lahko bi rekli, da je
Simona že stara znanka lepot-
nih tekmovanj, saj je tekmovala
že desetkrat in od tega osem-
krat osvojila trak kot najlepša.
Simona je tudi že poznani foto-
model. Prva spremljevalka je
sedemnajstletna dijakinja Ve-
sna Brunčič iz Ljubljane, ker
pa do 1.4. 1993 še ni dopolnila
sedemnajst let, se ni uvrstila v
polfinale, tako da se je v nadal-
jnje tekmovanje uvrstila Lilja-
na Slana, ki je bila sicer
četrta. Druga Simonina sprem-
ljevalka pa je Brigita Polšak iz
Kamnice. Vse tri lepotice pa se
bodo v jeseni udeležile izbora
za mis Slovenije.
Za prijetno vzdušje so po-
skrbeli skupina POP DESIGN,
Korado Buzeti, Miran Tetičko-
vič in ansambel Ajda.
M. Slodnjak
"Njene dolge noge ..." (naprej pa si zapojte sami)
Prve tri: Simona Bohak, Vesna Brunčič in Brigita Polšak. Foto: Bojan Minalič
Zakaj v Doleni nnleujelo nasad visenj
Poleg žetve smo te dni sredi obiranja letošnjega pridelka visenj. Ta je, po oceni stro-
kovnjakov, sicer srednje dober, vendar pa proizvajalci zagotovo niso zadovoljni z njego-
vo tržno ceno, saj je najnižja v zadnjih nekaj letih. Vse lepo in prav: odprta tržna eko-
nimija pač melje svoje mline, ki včasih tudi grenko zaškripljejo.
A če se letos višnje slabo prodajajo, ker jih
je izredno veliko, to še ne pomeni, da je treba
tiilade in drage nasade uničevati, kajti ob letu
se lahko obrne na bolje. Za kaj gre?
Konec prejšnjega tedna so nas poklicali priza-
deti krajani iz Dolenc (ki so se seveda lepo pred-
stavili) in izrazili svoje nezadovoljstvo zaradi
uničevanja mladega, šele .5 let starega nasada
višenj, ki je sicer last delovne enote ptujskega
Kmetijskega kombinata v Podlehniku in se raz-
prostira kar na okoli petih hektarih. Višnje so le-
po obrodile, a kot kaže. očitno ni pravega veselja
nad pridelkom. Če sijih naberete sami, boste zan-
je plačali le borih 30 tolarjev za kilogram in pri
tem vas ne bo nihče nadziral, ali boste trgali pra-
vilno ali pa boste vmes lomili veje.
Kot zatrjujejo ogorčeni krajani Dolene in
Pristave, pa se lahko zgodi, da vam bodo de-
lavci podlehniškega kombinata celo prigovarja-
li, češ da lahko veje lomite po mili volji, torej
da lahko nasad uničujete, saj naj bi ga bojda (z
zemljiščem vred, seveda) kmalu dobil nazaj
prejšnji lastnik.
S takšnim odnosom do drage investicije, ki
se vrača vsaj dvajset let, krajani, od katerih so
mnogi ta nasad tudi ustvarjali, upravičeno niso
zadovoljni. Delavcem in vodstvu podlehniške-
ga kombinata očitajo nevestno gospodarjenje
in pričakujejo, da bo nadaljnje uničevanje na-
sada višenj kdo preprečil. In to kaj hitro, sicer
bo prepozno.	_oM
M^šperčaM -držav
Moška ekipa ribiške družine
Lešje — Majšperk je na dru-
gem pokalnem prvenstvu Slo-
venije v lovu rib s plovccm, ki
je potekalo minulo soboto in
nedeljo ob stari strugi Drave v
Ptuju, postala nov državni
moštveni prvak Slovenije. V
konkurenci članic je prvak RD
Slovenska Bistrica, drugo me-
sto pa je osvojila ekipa Ptuja
II. Na prvenstvu je sodelovalo
pet ženskih in 14 moških ekip.
Po izredno uspelem prvem
velikem mednarodnem prven-
stvu športnih ribičev je bila
ena najlepših športnih ribiških
tras v Sloveniji ob Dravi pri
Hajdošah in v Ptuju spet polna
ribičev — tokrat iz vse Slove-
nije. Na drugem pokalnem
prvenstvu Slovenije v lovu rib
s plovccm je ob uspešni orga-
nizaciji RD Lešje Majšperk in
ZRD Ptuj kljub slabiti! vre-
menskim napovedim nastopilo
kar 71 tekmovalcev: 15 članic
in 56 članov.
Tokrat ribe niso najbolj pri-
jemale, saj je bila povprečna
teža ulovljenih rib zmagoval-
ne ekipe manjša od teže naj-
boljšega posameznika na mi-
nulem mednarodnem prven-
stvu. Pa vendarle. Zmagoval-
no ekipo RD Majšperk —
Lešje so sestavljali Branko
Novak, Zvonko Furman,
Zvonko Petek, Jože Lorcnčič
in Stane Španinger. In kot
kaže, bo ta eki*pa na:sled«j»4. le-
to nastopila tudi na evropskem
moštvenem prvenstvu v Belgi-
ji. Pa dober prijem, fantje!
—OM
Športni ribiči iz vse Slovenije so na svojo ribiško srečo ob stan strugi Drave
čakali natanko tri ure. (Foto: M. Ozmec)
Rodile so — čestitamo: Kri-
tina Hekič, Tomaž 20 —
Uroša; Irena Blagovič, Poštna
ul. l/a, Ormož — Nino; Roma-
na Taciga. Podlože 32 — Anto-
na; Tanja Turk, Župečja vas
28/a — Nušo; Jožica Jurgec,
Župečja vas 1 — Nejca; Anica
Škrinjar, Libanja 10 — Nino;
Marija Dogša, Vel. Nedelja 84
—	deklico; Nevenka Pulko, Lo-
vrenc na Dr. polju 123/b — de-
klico; Marija Čeh, Videm 24/c
—	deklico; Tatjana Golob, Vel.
Nedelja 2/d — Tadeja; Angela
Hanželj. Novinci 19 — Roka;
Zinka Petrinjak. Bukovci 143
—	dečka; Alenka Brumen, To-
varniška 3. Kidričevo — dečka
Majda Hasanagič. Jadranska l}^
Ptuj — Denisa; Jagoda Dukarič
Trnovec 18/a — Marcela; Tanja
To fant, Ul. Jožefe Lackove 14
Ptuj — Tadeja; Klavdija Be/!
jak, Markovci 37/a — deklico.
Poroke — Ptuj: Stanko Zerti-
Ijič. Mezgovci ob Pesnici 5/a
in Andreja Rožmarin. Moškan-
jci 122; Dalibor Bedenik in Pe-
tra Slameršak, Spuhlja 64/c.
Umrli so: Katarina Kolarič
Zagorci 32, * 1912 — t 6. juli!
ja 1993; Frančiška Ciglar. Stur-
movci 5, * 1921 — t 7. julija
1993; Angela Polič, Prešernova
ul. 35, Ptuj, * 1940 — t 7. juli.
ja 1993; Martin Viher. Ivan-
jkovci 21. * 1914 — t 6. julija
1993.
TRČENJE MED
PREHITEVANJEM
Prejšnji ponedeljek nekaj pred
8. uro je na magistralni cesti sko-
zi Zgornjo Polskavo Daniela Ba-
uer iz Maribora z osebnim avto-
mobilom začela prehitevati oseb-
ni avto, ki je vozil pred njo. Med
prehitevanjem ji je nasproti z
marcedesom pripeljala Angela
Keršič z Zgornje Polskave. Avto-
mobila sta čelno trčila, voznica
Bauerjeva seje pri tem hudo rani-
la. sopotnica Keršiševe, Franči-
ška Kokol iz Zgornjih Ppljčan, pa
je bila lažje ranjena. Škodo na
obeh vozilih so ocenili na okoli
milijon tolarjev.
8888888888888888888888^^
Z AVTOM
ZADELA MOPEDISTA
Po cesti Majski Vrh—Podleh-
nik se je v četrtek, 8. julija, ob
10.45 peljal s kolesom z motor-
jem 17-letni I. M. z Majskega
Vrha, na zadnjem sedežu mope-
da pa je imel še 7-letnega sopot-
nika K. R. Ko je v Podlehniku
pripeljal v križišče z lokalno ce-
sto, ki vodi proti Tržcu, je začel
zavijati v levo. Po lokalni cesti
je prav tedaj vozila osbeni avto
Brigita Lenart iz Vidma pri Ptu-
ju, ki seje skušala izogniti trče-
nju, a je kljub temu zadela mo-
pedista. Oba fanta sta padla po
cestišču in se hudo ranila.
MOTORIST
HUDO RANJEN
Po magistralni cesti od Mari-
bora proti Ptuju seje v petek, 9.
julija, ob 23.25 z neregistrira-
nim motornim kolesom znamke
Kawasaki peljal Damjan Likar
iz Maribora. V desnem nepre-
glednem ovinku pri Staršah ga
je zaneslo na levo čez cesto,
kjer je oplazil kovinsko ograjo
in padel po cestišču. Drsel je še
nekaj več kot sto metrov in hu-
do ranjen obležal na njivi. Pre-
peljali so ga v mariborsko bol-
nišnico.
UMRL PO PREVOZU
V	BOLNIŠNICO
V soboto, 10. julija, ob 1.
uri je po lokal^ni cesti od
Oplotniee proti Cadramu vo-
zil osebni avto 19-letni Borut
Rebernak s Keblja 18, KS
Oplotnica. V ovinku ga je za-
radi neprilagojene hitrosti za-
neslo nekoliko v levo, zato je z
zadnjim kolesom avtomobila
trčil v obcestni kamen. Avto je
začelo zanašati, voznik je iz-
gubil oblast nad vozilom in z
levim bokom avtomobila zadel
v betonsko ograjo na desni
strani ceste. V avtu je bil tudi
sopotnik Miran Belina iz Nad-
grada 13 pri Slovenski Bistri-
ci. Ob trčenju je voznika vrglo
skozi vetrobransko steko in tu-
di sopotnik je padel iz avtomo-
bila. Sprva je kazalo, da sta oba
le lažje poškodovana, prepeljali
so ju v mariborsko bolnišnico.
Tam so ugotovili, da so poškod-
be Boruta Rebernaka težje, za-
to so ga takoj prepeljali v Kli-
nični center v Ljubljano, kjer
pa je še isti dan ob 12.30 umrl.
V	PIJANOSTI
ZANETIL POŽAR
Konec prejšnjega tedna se je
57-letni Franc K. iz Žitenc, KS
Jurovski Dol v lenarški občini,
v družbi močno opil. Tak se je
proti večeru vrnil domov, se
začel prepirati z ženo, potem pa
je v kuhinji vzel vžigalice in za-
netil ogenj v gospodarskem po-
slopju. Zgorelo je poslopje v
velikosti 17x8 metrov, z njim
pa motorna kosilnica, traktorska
škropilnica, ličkalnik koruze in
več raznega kmetijskega orodja,
seveda pa tudi precej sena in
slame. Škodo so ocenili na oko-
li 3 milijone tolarjev.	FF
Pizzerua Marcelo —
delček Italije na Ptuju
čeprav zveni kot reklamna
fraza, je vendarle resnica, ki so
jo doslej potrdili vsi, ki so v
deželi pizz (Italiji) ali kje drug-
je videli, kakšne so resnično
prave pizzerije.
Pizzerija Marčelo je zagotovo
prva daleč naokrog, ki pripra-
vlja slastne pizze po starem ita-
lijanskem receptu v pravi (kruš-
ni peči podobni) klasični peči,
kjer kurijo izključno z bukovimi
drvmi. To ji daje pravi okus in
nudi čar italijanske kuhinje.
In kako je prišlo do tega. da
je v Mlinski ulici, ob poti do
ptujskih Term, zrasla arhitek-
tonsko nevsakdanje oblikovana
pizzerija Marčelo? Lastnik
Marjan Rola pravi, da sta s ko-
legom Zvonkom Dominkom,
sicer lastnikom bližnjega servi-
s'a Mercedes, tuhtala, kako bi
poskrbela za lačne želodce šte-
vilnih strank, pa tudi delavcev
tega servisa. Pa sta oba hkrati
ugotovila, da bi najhitreje in
najbolj solidno to storili v dobri
pizzeriji. In tako sta od idej
kmalu prešla k dejanjem.
Za arhitekturo lokala je po-
skrbel ptujski arhitekt Željko
Plohi, za notranjo opremo pa
Janko Nahberger. Pri gradnji so
veliko pomagali tudi Rolovi so-
rodniki; še posebej so hvaležni
tastu Francu Šircu in gradbeni
ekipi. Pizerijo Marčelo bo vodil
Rolov dobri prijatelj Robert Fi-
lipič s kuharsko ekipo, ki si je
nabirala izkušnje v pravih itali-
janskih pizzerijah.	—OM
Pizzerija Marčelo, ob svečanem odprtju konec minulega tedna. Foto:
M. Ozmec