20 ■ Proteus 85/1 • September 2022 21Vpliv kreme za sončenje na sintezo vitamina D • BiokemijaBiokemija • Vpliv kreme za sončenje na sintezo vitamina D
valovanja, katerega le del je viden s prostim 
očesom (Dupont in sodelavci, 2013). Del 
spektra predstavljajo ultravijolični fotoni z 
valovno dolžino od 100 do 400 nanome-
trov. Njihova valovna dolžina je krajša od 
vidne svetlobe in daljša od rentgenskega 
sevanja. Natančneje lahko ultravijolično se-
vanje razdelimo na UV-A, UV-B in UV-C 
(D’Orazio in sodelavci, 2013).  Sevanje UV-
-A z valovno dolžino od 315 do 400 na-
nometrov in posledično najmanjšo energijo 
predstavlja večinski delež ultravijoličnega 
sevanja, ki doseže Zemljino površje (Du-
pont in sodelavci, 2013). Fotoni, ki pred-
stavljajo sevanje UV-C, imajo najkrajšo va-
lovno dolžino (od 100 do 280 nanometrov) 
in tako najvišjo energijo. Zaradi absorpcije 
v ozonskem plašču le majhen delež fotonov 
UV-C doseže Zemljo (D’Orazio in sodelav-
ci, 2013).  Zadnja podskupina ultravijolič-
nega sevanja, UV-B, je delno absorbirana v 
ozonskem plašču, njene valovne dolžine so 
od 280 do 315 nanometrov (Dupont in sod., 
2013). Vsaka sestavina ultravijoličnega seva-
nja ima drugačni biološki učinek, saj glede 
na valovno dolžino prodira različno globoko 
v kožo (D’Orazio in sodelavci, 2013).
Koža je največji organ človeškega telesa. Se-
stavljena je iz treh glavnih plasti, povrhnjice 
(epidermisa), usnjice (dermisa) in podkožja 
(subkutisa) (D’Orazio in sodelavci, 2013). 
Povrhnjica predstavlja najbolj zunanji sloj 
kože, ki je stalno v stiku z okoljem. Ima 
ključno vlogo pri zaščiti telesa pred škodlji-
vimi okoljskimi dejavniki, kot so patogeni, 
kemične spojine in ultravijolično sevanje. 
Največja skupina celic v povrhnjici so ke-
ratinocite (Lai-Cheong, McGrath, 2021; 
D’Orazio in sodelavci, 2013). Srednji sloj, 
usnjica, vključuje različne strukture, kot so 
lasni mešički, živci, imunske celice, žleze 
lojnice in žleze znojnice. Usnjica vsebuje 
tudi vlakna kolagena, elastina in elastič-
nih mikrofibril, ki so produkti fibroblastov. 
Različne podskupine v populaciji tega ce-
ličnega tipa pripomorejo k homeostazi ko-
že, celjenju ran ter oblikovanju brazgotin in 
lasnih mešičkov. Najbolj notranji sloj kože 
je podkožje, ki je sestavljeno iz maščobnih 
celic (Lai-Cheong, McGrath, 2021).  
Poleg tega, da keratinocite služijo kot fizič-
na prepreka, je njihova vloga tudi kopičenje 
melanina. Melanin v povrhnjici prepreču-
je ultravijolični svetlobi prodiranje v kožo. 
Melanin sam sicer ni produkt keratinocit, 
sintetizirajo ga melanocite, nato pa ga tran-
sportni vezikli – melanosomi - prenesejo do 
keratinocit. Tam se kopiči v perinuklearnem 
prostoru (prostoru med notranjo in zunanjo 
jedrno membrano) in tako služi kot »ščit«, 
ki varuje DNA pred ultravijoličnimi žarki 
(D’Orazio in sodelavci, 2013; Brenner in 
Hearing, 2008). 
Melanin obstaja v dveh glavnih kemičnih 
oblikah. Evmelanin, temni pigment, ki za-
gotavlja visoko zaščito pred ultravijoličnimi 
žarki, ter feomelanin, svetlejši pigment, ki 
prevladuje pri ljudeh s svetlim tipom ko-
že in las. Več kot koža vsebuje evmelani-
na, bolje je zaščitena pred ultravijoličnim 
sevanjem. Obe  različici  izvirata  iz  amino-
kisline  tirozin.  Encim  tirozinaza  katalizi-
ra korak  v metabolni poti, ki določa količi-
no nastalega melanina. Okvara tega encima 
povzroča albinizem (D’Orazio in sodelavci, 
2013). Uravnalni mehanizmi, ki sprožijo 
nastanek melanina, so zapleteni in še ne 
popolnoma raziskani. Do sedaj pridobljeni 
podatki kažejo, da signalizacijo, ki aktivira 
melanogenezo, sprožijo poškodbe DNA in/
ali popravljalni mehanizmi, ki te poškodbe 
poskušajo popraviti (Brenner in Hearing, 
2008). 
Mehanizmi poškodb, ki jih povzroča ul-
travijolična svetloba, so izjemno zapleteni. 
V grobem lahko učinek ultravijoličnega se-
vanja razdelimo v neposredne in posredne 
poškodbe DNA. Sevanje UV-B povzroča 
nastanek dimernih fotoproduktov med dve-
ma sosednjima primidinskima bazama na 
eni verigi DNA. Glavni tip poškodbe je 
nastanek CPD (cyclobutane pyrimidine dimer) 
(Ichihashi in sodelavci, 2003). Posledice 
tvorbe dimerov so rdečica kože, zmanjša-Poškodbe, ki jih povzroča ultravijolično sevanje. Prirejeno po D’Oraziu in sodelavcih, 2013.
UV-A UV-B UV-C
Ozračje, ozonski plašč
Oksidacijske 
poškodbe
U
sn
jic
a
Po
vr
hn
jic
a
Vpliv kreme za sončenje na sintezo 
vitamina D
Anja Nagode
Ob lepem vremenu se ljudje radi zadržuje-
mo zunaj. S sončnimi dnevi med drugim 
povezujemo vitamin D, saj njegova sinteza 
poteka pri izpostavitvi kože Sončevi svetlo-
bi, natančneje, ultravijoličnemu B sevanju 
(Kannan in Lim, 2014). Vitamin D sode-
luje pri metabolizmu kalcija in fosforja ter 
ima pomembno vlogo pri ohranjanju zdrav-
ja kosti (Shahriari in sodelavci, 2010). Po 
drugi strani je ultravijolično sevanje močno 
rakotvorno, povzroča akutno vnetje oziro-
ma rdečico kože, z zakasnitvijo pa uravna-
va sintezo melanina (D’Orazio in sodelavci, 
2013). Pred negativnimi učinki sevanja se 
najpogosteje zaščitimo s kremo za sončenje. 
Ker takšna zaščita preprečuje prodiranje se-
vanja UV-B v kožo, se zastavlja vprašanje, 
ali ima krema za sončenje negativni učinek 
na sintezo vitamina D ter ali lahko zaradi 
njene uporabe posameznik trpi za pomanj-
kanjem tega vitamina (Young in sodelavci, 
2019).
Naš odnos do Sončeve svetlobe se je zara-
di vedno bolj poglobljenega znanja o njenih 
učinkih spreminjal. Na začetku dvajsetega 
stoletja so znanstveniki prvič ugotovili po-
vezavo med izpostavljenostjo Sončevi svetlo-
bi in razvojem raka. S pojmom svetloba lju-
dje poimenujemo spekter elektromagnetnega 
20 ■ Proteus 85/1 • September 2022 21Vpliv kreme za sončenje na sintezo vitamina D • BiokemijaBiokemija • Vpliv kreme za sončenje na sintezo vitamina D
valovanja, katerega le del je viden s prostim 
očesom (Dupont in sodelavci, 2013). Del 
spektra predstavljajo ultravijolični fotoni z 
valovno dolžino od 100 do 400 nanome-
trov. Njihova valovna dolžina je krajša od 
vidne svetlobe in daljša od rentgenskega 
sevanja. Natančneje lahko ultravijolično se-
vanje razdelimo na UV-A, UV-B in UV-C 
(D’Orazio in sodelavci, 2013).  Sevanje UV-
-A z valovno dolžino od 315 do 400 na-
nometrov in posledično najmanjšo energijo 
predstavlja večinski delež ultravijoličnega 
sevanja, ki doseže Zemljino površje (Du-
pont in sodelavci, 2013). Fotoni, ki pred-
stavljajo sevanje UV-C, imajo najkrajšo va-
lovno dolžino (od 100 do 280 nanometrov) 
in tako najvišjo energijo. Zaradi absorpcije 
v ozonskem plašču le majhen delež fotonov 
UV-C doseže Zemljo (D’Orazio in sodelav-
ci, 2013).  Zadnja podskupina ultravijolič-
nega sevanja, UV-B, je delno absorbirana v 
ozonskem plašču, njene valovne dolžine so 
od 280 do 315 nanometrov (Dupont in sod., 
2013). Vsaka sestavina ultravijoličnega seva-
nja ima drugačni biološki učinek, saj glede 
na valovno dolžino prodira različno globoko 
v kožo (D’Orazio in sodelavci, 2013).
Koža je največji organ človeškega telesa. Se-
stavljena je iz treh glavnih plasti, povrhnjice 
(epidermisa), usnjice (dermisa) in podkožja 
(subkutisa) (D’Orazio in sodelavci, 2013). 
Povrhnjica predstavlja najbolj zunanji sloj 
kože, ki je stalno v stiku z okoljem. Ima 
ključno vlogo pri zaščiti telesa pred škodlji-
vimi okoljskimi dejavniki, kot so patogeni, 
kemične spojine in ultravijolično sevanje. 
Največja skupina celic v povrhnjici so ke-
ratinocite (Lai-Cheong, McGrath, 2021; 
D’Orazio in sodelavci, 2013). Srednji sloj, 
usnjica, vključuje različne strukture, kot so 
lasni mešički, živci, imunske celice, žleze 
lojnice in žleze znojnice. Usnjica vsebuje 
tudi vlakna kolagena, elastina in elastič-
nih mikrofibril, ki so produkti fibroblastov. 
Različne podskupine v populaciji tega ce-
ličnega tipa pripomorejo k homeostazi ko-
že, celjenju ran ter oblikovanju brazgotin in 
lasnih mešičkov. Najbolj notranji sloj kože 
je podkožje, ki je sestavljeno iz maščobnih 
celic (Lai-Cheong, McGrath, 2021).  
Poleg tega, da keratinocite služijo kot fizič-
na prepreka, je njihova vloga tudi kopičenje 
melanina. Melanin v povrhnjici prepreču-
je ultravijolični svetlobi prodiranje v kožo. 
Melanin sam sicer ni produkt keratinocit, 
sintetizirajo ga melanocite, nato pa ga tran-
sportni vezikli – melanosomi - prenesejo do 
keratinocit. Tam se kopiči v perinuklearnem 
prostoru (prostoru med notranjo in zunanjo 
jedrno membrano) in tako služi kot »ščit«, 
ki varuje DNA pred ultravijoličnimi žarki 
(D’Orazio in sodelavci, 2013; Brenner in 
Hearing, 2008). 
Melanin obstaja v dveh glavnih kemičnih 
oblikah. Evmelanin, temni pigment, ki za-
gotavlja visoko zaščito pred ultravijoličnimi 
žarki, ter feomelanin, svetlejši pigment, ki 
prevladuje pri ljudeh s svetlim tipom ko-
že in las. Več kot koža vsebuje evmelani-
na, bolje je zaščitena pred ultravijoličnim 
sevanjem. Obe  različici  izvirata  iz  amino-
kisline  tirozin.  Encim  tirozinaza  katalizi-
ra korak  v metabolni poti, ki določa količi-
no nastalega melanina. Okvara tega encima 
povzroča albinizem (D’Orazio in sodelavci, 
2013). Uravnalni mehanizmi, ki sprožijo 
nastanek melanina, so zapleteni in še ne 
popolnoma raziskani. Do sedaj pridobljeni 
podatki kažejo, da signalizacijo, ki aktivira 
melanogenezo, sprožijo poškodbe DNA in/
ali popravljalni mehanizmi, ki te poškodbe 
poskušajo popraviti (Brenner in Hearing, 
2008). 
Mehanizmi poškodb, ki jih povzroča ul-
travijolična svetloba, so izjemno zapleteni. 
V grobem lahko učinek ultravijoličnega se-
vanja razdelimo v neposredne in posredne 
poškodbe DNA. Sevanje UV-B povzroča 
nastanek dimernih fotoproduktov med dve-
ma sosednjima primidinskima bazama na 
eni verigi DNA. Glavni tip poškodbe je 
nastanek CPD (cyclobutane pyrimidine dimer) 
(Ichihashi in sodelavci, 2003). Posledice 
tvorbe dimerov so rdečica kože, zmanjša-Poškodbe, ki jih povzroča ultravijolično sevanje. Prirejeno po D’Oraziu in sodelavcih, 2013.
UV-A UV-B UV-C
Ozračje, ozonski plašč
Oksidacijske 
poškodbe
U
sn
jic
a
Po
vr
hn
jic
a
Vpliv kreme za sončenje na sintezo 
vitamina D
Anja Nagode
Ob lepem vremenu se ljudje radi zadržuje-
mo zunaj. S sončnimi dnevi med drugim 
povezujemo vitamin D, saj njegova sinteza 
poteka pri izpostavitvi kože Sončevi svetlo-
bi, natančneje, ultravijoličnemu B sevanju 
(Kannan in Lim, 2014). Vitamin D sode-
luje pri metabolizmu kalcija in fosforja ter 
ima pomembno vlogo pri ohranjanju zdrav-
ja kosti (Shahriari in sodelavci, 2010). Po 
drugi strani je ultravijolično sevanje močno 
rakotvorno, povzroča akutno vnetje oziro-
ma rdečico kože, z zakasnitvijo pa uravna-
va sintezo melanina (D’Orazio in sodelavci, 
2013). Pred negativnimi učinki sevanja se 
najpogosteje zaščitimo s kremo za sončenje. 
Ker takšna zaščita preprečuje prodiranje se-
vanja UV-B v kožo, se zastavlja vprašanje, 
ali ima krema za sončenje negativni učinek 
na sintezo vitamina D ter ali lahko zaradi 
njene uporabe posameznik trpi za pomanj-
kanjem tega vitamina (Young in sodelavci, 
2019).
Naš odnos do Sončeve svetlobe se je zara-
di vedno bolj poglobljenega znanja o njenih 
učinkih spreminjal. Na začetku dvajsetega 
stoletja so znanstveniki prvič ugotovili po-
vezavo med izpostavljenostjo Sončevi svetlo-
bi in razvojem raka. S pojmom svetloba lju-
dje poimenujemo spekter elektromagnetnega 
22 ■ Proteus 85/1 • September 2022 23Biokemija • Vpliv kreme za sončenje na sintezo vitamina D Vpliv kreme za sončenje na sintezo vitamina D • Biokemija
no delovanje imunskega sistema in mutacije 
(Vink in Roza, 2001). Med posredne po-
škodbe uvrščamo nastanek prostih kisikovih 
radikalov, ki lahko povzročijo dvojni prelom 
DNA. Nalaganje poškodb v celici pripelje 
do apoptoze (programirane celične smrti) ali 
nastanka rakastih celic (Solano, 2020). 
Zaradi resnih poškodb, ki jih povzroča ul-
travijolična svetloba, imajo celice razvite 
mnoge mehanizme, ki skrbijo za popravila 
DNA. Pomemben mehanizem v sesalskih 
celicah je NER (nucleotide excision repair, 
popravljanje z izrezom nukleotidov). Je ze-
lo kompleksen mehanizem, ki vključuje več 
kot trideset genov, sestavljen pa je iz petih 
korakov. Mehanizem zazna poškodbo v 
DNA in najprej izreže regije, ki ležijo ob 
poškodbi. Sledi izrez poškodovane DNA ter 
sinteza nove verige. V zadnjem koraku enci-
mi ligaze združijo nov fragment s preostalo 
verigo (Ichihashi in sodelavci, 2003). 
Ultravijolično sevanje nima le negativnih 
učinkov. Deluje protimikrobno, povzro-
ča celjenje ran in sintezo aktivnih spojin v 
koži (Solano, 2020). Ko smo izpostavljeni 
Sončevi svetlobi, ultravijolični del spektra 
spodbuja sintezo vitamina D v naši koži. 
Vitamin D je v resnici steroidni prehormon, 
ki je topen v maščobah (Feketea in sodelav-
ci, 2021) (prehormon je neaktivna ali malo 
aktivna predstopnja hormona, ki se aktivira 
z ustreznim encimom). Ljudje ga lahko pri-
dobimo s prehrano ali lastno sintezo v koži. 
V živilih ga je razmeroma malo. Obstajata 
dve glavni obliki, in sicer vitamin D2 (ergo-
kalciferol), ki je v hrani rastlinskega izvora, 
ter vitamin D3 (holekalciferol), ki ga lahko 
pridobimo z uživanjem hrane živalskega iz-
vora ter z lastno sintezo v koži (Shahriari in 
sodelavci, 2010; Feketea in sodelavci, 2021). 
S prehrano pridobimo le 20 odstotkov vita-
mina D, 80 odstotkov ga pridobimo, ko smo 
izpostavljeni sevanju UV-B (Sassi in sod., 
2018). Fotoprodukcija vitamina D3 se začne 
s sintezo sterolnega provitamina, ki se ime-
nuje 7-dehidroholesterol. V večini vreten-
čarjev, kamor sodimo tudi ljudje, se 7-dehi-
droholesterol v velikih količinah sintetizira 
v koži, kjer se vgradi v membrano celic. 
Ko je koža izpostavljena Sončevi svetlobi, 
7-dehidroholesterol absorbira ultravijolično 
sevanje, kar povzroči prekinitev kemijskih 
vezi znotraj molekule in njihovo prerazpo-
rejanje. Tako nastane previtamin D3, ki se 
zaradi toplote pretvori v vitamin D3 (Tsi-
aras, Weinstock, 2011). Sledi hidroksilacija 
v jetrih, kjer nastane biološko aktivna učin-
kovina 25(OH)D3. V zadnjem koraku pride 
še do hidroksilacije v ledvicah in drugih or-
ganih. Rezultat obeh pretvorb je polno ak-
tivna oblika 1,25(OH)2D3. Na enak način 
se v jetrih in ledvicah pretvori tudi vitamin 
D2 (Feketea in sod., 2021). Poleg uravna-
vanja homeostaze kalcija in fosforja, ki je 
pomembna za pravilno rast in ohranjanje 
zdravih kosti, vitamin D uravnava prirojeni 
in pridobljeni imunski sistem. Veliko razi-
skav tudi kaže, da sodeluje pri zapletenem 
odnosu med mikrobioto (mikrobno f loro) in 
imunskim sistemom prebavil ter pri uravna-
vanju avtoimunskih bolezni (Sassi in sod., 
2018; Feketea in sodelavci, 2021).
Zaradi vedno večje ozaveščenosti o nega-
tivnih učinkih ultravijoličnega sevanja vse 
več ljudi posega po zaščiti, kot je krema za 
sončenje. Kljub naravni zaščiti, ki jo pred-
stavlja melanin, pa ta predvsem pri ljudeh s 
svetlo kožo (kjer je prevladujoč feomelanin) 
ni zadostna. Uporaba kreme za sončenje kot 
dodatne zaščite je nujna metoda fotozašči-
te (zaščite pred negativnimi učinki ultra-
vijoličnega sevanja). Odvisno od sestavin v 
kremi lahko ta svetlobo odbija ali absorbira. 
Kakšno zaščito nam  ponuja, je določeno z 
dvema parametroma. Prvi je zaščitni fak-
tor pred Soncem (sun protection factor, SPF), 
ki neposredno meri, kakšno zaščito ponuja 
krema pred opeklinami (eritemi), ki jih pov-
zroča ultravijolična svetloba. Faktor označu-
je količino svetlobe UV-B, ki jo krema lah-
ko blokira (Solano, 2020). Krema za sonče-
nje, označena z zaščitnimi faktorji 15, 30 ali 
50+, absorbira 93,3 odstotka, 96,7 odstotka 
ali 98,3 odstotka sevanja UV-B, ki povzroča 
opekline. Kljub na videz majhnim razlikam 
v odstotkih, ki kažejo, kako dobro krema 
blokira ultravijolično sevanje, je bistveni 
podatek v resnici količina sevanja UV-B, ki 
kljub vsemu prodre v kožo. Količina seva-
nja UV-B se pri uporabi kreme z zaščitnim 
faktorjem 30 v primerjavi z uporabo kreme 
z zaščitnim faktorjem 15 razpolovi, kar go-
tovo ni zanemarljivo (Reinau in sodelavci, 
2015). Ker tudi druge valovne dolžine, kot 
so UV-A, modra svetloba ter tudi infrarde-
ča svetloba, podirajo v človeško kožo, so v 
kozmetični industriji uvedli še parameter, ki 
označuje stopnjo zaščite, ki jo krema omo-
goča proti sevanju UV-A (označeno s PA+ 
do PA++++, pri čemer PA++++ ponuja večjo 
stopnjo zaščite) (Solano, 2020). 
Količina sevanja UV-B, ki jo absorbira ko-
ža, določa status vitamina D pri posame-
zniku. Ker krema za sončenje blokira ta del 
Poenostavljeni 
prikaz biosintezne 
poti vitamina 
D. Prirejeno po 
Kannanu in Limu, 
2014.
Grafični prikaz 
absorpcije 
ultravijoličnega 
sevanja pri 
različnih zaščitnih 
faktorjih.  
Prirejeno po 
Reinauu in 
sodelavci, 2015.
22 ■ Proteus 85/1 • September 2022 23Biokemija • Vpliv kreme za sončenje na sintezo vitamina D Vpliv kreme za sončenje na sintezo vitamina D • Biokemija
no delovanje imunskega sistema in mutacije 
(Vink in Roza, 2001). Med posredne po-
škodbe uvrščamo nastanek prostih kisikovih 
radikalov, ki lahko povzročijo dvojni prelom 
DNA. Nalaganje poškodb v celici pripelje 
do apoptoze (programirane celične smrti) ali 
nastanka rakastih celic (Solano, 2020). 
Zaradi resnih poškodb, ki jih povzroča ul-
travijolična svetloba, imajo celice razvite 
mnoge mehanizme, ki skrbijo za popravila 
DNA. Pomemben mehanizem v sesalskih 
celicah je NER (nucleotide excision repair, 
popravljanje z izrezom nukleotidov). Je ze-
lo kompleksen mehanizem, ki vključuje več 
kot trideset genov, sestavljen pa je iz petih 
korakov. Mehanizem zazna poškodbo v 
DNA in najprej izreže regije, ki ležijo ob 
poškodbi. Sledi izrez poškodovane DNA ter 
sinteza nove verige. V zadnjem koraku enci-
mi ligaze združijo nov fragment s preostalo 
verigo (Ichihashi in sodelavci, 2003). 
Ultravijolično sevanje nima le negativnih 
učinkov. Deluje protimikrobno, povzro-
ča celjenje ran in sintezo aktivnih spojin v 
koži (Solano, 2020). Ko smo izpostavljeni 
Sončevi svetlobi, ultravijolični del spektra 
spodbuja sintezo vitamina D v naši koži. 
Vitamin D je v resnici steroidni prehormon, 
ki je topen v maščobah (Feketea in sodelav-
ci, 2021) (prehormon je neaktivna ali malo 
aktivna predstopnja hormona, ki se aktivira 
z ustreznim encimom). Ljudje ga lahko pri-
dobimo s prehrano ali lastno sintezo v koži. 
V živilih ga je razmeroma malo. Obstajata 
dve glavni obliki, in sicer vitamin D2 (ergo-
kalciferol), ki je v hrani rastlinskega izvora, 
ter vitamin D3 (holekalciferol), ki ga lahko 
pridobimo z uživanjem hrane živalskega iz-
vora ter z lastno sintezo v koži (Shahriari in 
sodelavci, 2010; Feketea in sodelavci, 2021). 
S prehrano pridobimo le 20 odstotkov vita-
mina D, 80 odstotkov ga pridobimo, ko smo 
izpostavljeni sevanju UV-B (Sassi in sod., 
2018). Fotoprodukcija vitamina D3 se začne 
s sintezo sterolnega provitamina, ki se ime-
nuje 7-dehidroholesterol. V večini vreten-
čarjev, kamor sodimo tudi ljudje, se 7-dehi-
droholesterol v velikih količinah sintetizira 
v koži, kjer se vgradi v membrano celic. 
Ko je koža izpostavljena Sončevi svetlobi, 
7-dehidroholesterol absorbira ultravijolično 
sevanje, kar povzroči prekinitev kemijskih 
vezi znotraj molekule in njihovo prerazpo-
rejanje. Tako nastane previtamin D3, ki se 
zaradi toplote pretvori v vitamin D3 (Tsi-
aras, Weinstock, 2011). Sledi hidroksilacija 
v jetrih, kjer nastane biološko aktivna učin-
kovina 25(OH)D3. V zadnjem koraku pride 
še do hidroksilacije v ledvicah in drugih or-
ganih. Rezultat obeh pretvorb je polno ak-
tivna oblika 1,25(OH)2D3. Na enak način 
se v jetrih in ledvicah pretvori tudi vitamin 
D2 (Feketea in sod., 2021). Poleg uravna-
vanja homeostaze kalcija in fosforja, ki je 
pomembna za pravilno rast in ohranjanje 
zdravih kosti, vitamin D uravnava prirojeni 
in pridobljeni imunski sistem. Veliko razi-
skav tudi kaže, da sodeluje pri zapletenem 
odnosu med mikrobioto (mikrobno f loro) in 
imunskim sistemom prebavil ter pri uravna-
vanju avtoimunskih bolezni (Sassi in sod., 
2018; Feketea in sodelavci, 2021).
Zaradi vedno večje ozaveščenosti o nega-
tivnih učinkih ultravijoličnega sevanja vse 
več ljudi posega po zaščiti, kot je krema za 
sončenje. Kljub naravni zaščiti, ki jo pred-
stavlja melanin, pa ta predvsem pri ljudeh s 
svetlo kožo (kjer je prevladujoč feomelanin) 
ni zadostna. Uporaba kreme za sončenje kot 
dodatne zaščite je nujna metoda fotozašči-
te (zaščite pred negativnimi učinki ultra-
vijoličnega sevanja). Odvisno od sestavin v 
kremi lahko ta svetlobo odbija ali absorbira. 
Kakšno zaščito nam  ponuja, je določeno z 
dvema parametroma. Prvi je zaščitni fak-
tor pred Soncem (sun protection factor, SPF), 
ki neposredno meri, kakšno zaščito ponuja 
krema pred opeklinami (eritemi), ki jih pov-
zroča ultravijolična svetloba. Faktor označu-
je količino svetlobe UV-B, ki jo krema lah-
ko blokira (Solano, 2020). Krema za sonče-
nje, označena z zaščitnimi faktorji 15, 30 ali 
50+, absorbira 93,3 odstotka, 96,7 odstotka 
ali 98,3 odstotka sevanja UV-B, ki povzroča 
opekline. Kljub na videz majhnim razlikam 
v odstotkih, ki kažejo, kako dobro krema 
blokira ultravijolično sevanje, je bistveni 
podatek v resnici količina sevanja UV-B, ki 
kljub vsemu prodre v kožo. Količina seva-
nja UV-B se pri uporabi kreme z zaščitnim 
faktorjem 30 v primerjavi z uporabo kreme 
z zaščitnim faktorjem 15 razpolovi, kar go-
tovo ni zanemarljivo (Reinau in sodelavci, 
2015). Ker tudi druge valovne dolžine, kot 
so UV-A, modra svetloba ter tudi infrarde-
ča svetloba, podirajo v človeško kožo, so v 
kozmetični industriji uvedli še parameter, ki 
označuje stopnjo zaščite, ki jo krema omo-
goča proti sevanju UV-A (označeno s PA+ 
do PA++++, pri čemer PA++++ ponuja večjo 
stopnjo zaščite) (Solano, 2020). 
Količina sevanja UV-B, ki jo absorbira ko-
ža, določa status vitamina D pri posame-
zniku. Ker krema za sončenje blokira ta del 
Poenostavljeni 
prikaz biosintezne 
poti vitamina 
D. Prirejeno po 
Kannanu in Limu, 
2014.
Grafični prikaz 
absorpcije 
ultravijoličnega 
sevanja pri 
različnih zaščitnih 
faktorjih.  
Prirejeno po 
Reinauu in 
sodelavci, 2015.
24 ■ Proteus 85/1 • September 2022 25Biokemija • Vpliv kreme za sončenje na sintezo vitamina D Vpliv kreme za sončenje na sintezo vitamina D • Biokemija
spektra, se je znanstvenikom začelo porajati 
vprašanje, ali uporaba kreme za sončenje 
negativno vpliva na status vitamina D. Fe-
ketea in sodelavci (2021) so se v svoji razi-
skavi spopadli z omenjenim problemom. V 
grškem mestu Amaliada so naredili trinajst-
mesečni poskus (od septembra leta 2018 do 
konca septembra leta 2019), v katerega je 
bilo vključenih 376 otrok moškega in žen-
skega spola, starih od enega do osemnajst 
let. Vsi osebki so bili zdravi. Z vsakim po-
sameznikom oziroma njihovimi starši so 
raziskovalci opravili tudi obsežen razgovor 
o navadah uporabe kreme za sončenje in za-
drževanju zunaj hiše.
Status vitamina D so Feketea in sodelav-
ci (2021) določili z meritvijo koncentracij 
25(OH)D v krvnem serumu (tekočem de-
lu krvi, ki so mu odstranili krvne celice 
in dejavnike strjevanja krvi). Opredelili so 
razpon koncentracij 25(OH)D, ki so kazale 
na pomanjkanje (<20 ng/mL), primanjkljaj 
(20-30 ng/mL) in zadostnost (>30 ng/mL) 
tega vitamina.
Študija je pokazala, da za pomanjkanjem 
vitamina D pogosto trpijo tudi prebivalci 
območij z bolj sončnim vremenom, kot je 
Grčija. Opazili so, da se je z višjo starostjo 
koncentracija 25(OH)D v serumu nižala. 
Prav tako so se pokazala sezonska nihanja 
sinteze 25(OH)D. Raziskovalci so tako raz-
delili mesece v dva razreda, glede na večje 
(od maja do oktobra) ali nižje (od novem-
bra do aprila) število sončnih dni. Podobno 
močno sezonsko nihanje so opazili razisko-
valci tudi v Sloveniji. V podaljšani zimi (od 
novembra do aprila) so primanjkljaj vitami-
na D zabeležili pri skoraj 80 odstotkih ude-
ležencev v raziskavi (udeleženci raziskave so 
bili stari od 18 do 74 let) (Hribar in sod., 
2020).
Feketea in sodelavci (2021) so prišli do na 
prvi pogled nasprotnih rezultatov, kot bi jih 
marsikdo pričakoval. Analize serumov otrok 
so pokazale, da imajo tisti, ki so uporablja-
li kremo za sončenje na plaži in zunaj nje, 
višjo koncentracijo 25(OH)D kot tisti, ki 
kreme za sončenje niso uporabljali. Znan-
stveniki so domnevali, da se otroci, ki upo-
rabljajo kremo za sončenje, zunaj zadržuje-
jo dlje časa oziroma njihov življenjski slog 
vključuje več aktivnosti na prostem. Po ana-
lizi vseh pridobljenih podatkov so Feketea 
in sodelavci (2021) ugotovili, da krema za 
sončenje v realnem življenju nima vpliva na 
sintezo vitamina D v sončnih mesecih (nih-
če izmed udeležencev raziskave kreme za 
sončenje ni uporabljal med manj sončnimi 
meseci, torej od novembra do aprila). 
Kljub temu, da so tudi druge raziskave po-
trdile, da uporaba kreme za sončenje nima 
negativnega učinka na sintezo vitamina D, 
se je treba zavedati kompleksnosti proble-
ma in omejitev takšnih raziskav (Passeron 
in sodelavci, 2019). Feketea in sodelavci 
(2021) v študiji niso mogli natančno do-
ločiti, kakšno količino kreme za sončenje 
posameznik nanese ter kolikokrat ponovi 
nanos med zadrževanjem na prostem. Veči-
na ljudi kreme ne nanese v zadostni koli-
čini,  prav tako tudi ne dovolj pogosto. Po 
mnenju nekaterih znanstvenikov je tudi to 
eden od razlogov, zaradi katerega krema za 
sončenje nima vpliva na sintezo vitamina 
D. Količina sevanja UV-B, ki sproži sinte-
zo optimalne koncentracije vitamina,  še ni 
dobro opredeljena. Več študij pa je pokaza-
lo, da delež  sevanja, ki kljub uporabi kreme 
za sončenje prodre v kožo,  sproži  nastanek 
zadostne količine vitamina D.  Raziskave 
kažejo tudi na to, da druge vrste zaščite 
pred Soncem, kot je zadrževanje v senci in 
nošenje oblačil z dolgimi rokavi, v večji me-
ri vplivajo na pomanjkanje vitamina D kot 
kreme za sončenje (Passeron in sodelavci, 
2019). Uveljavljena splošna priporočila tako 
trenutno spodbujajo uporabo kreme za son-
čenje (predvsem v mesecih z večjim števi-
lom sončnih dni) ter uživanjem prehranskih 
dodatkov vitamina D v mesecih podaljšane 
zime (Feketea in sodelavci, 2021).
Literatura:
Brenner, M., Hearing, V. J., 2008: The Protective 
Role of Melanin Against UV Damage in Human Skin. 
Photochemistry and Photobiology, 84 (3): 539–549, doi: 
10.1111/j.1751-1097.2007.00226.x. 
D’Orazio, J., Jarrett, S., Amaro-Ortiz, A., Scott, 
T., 2013: UV Radiation and the Skin. International 
Journal of Molecular Sciences, 14 (6): 12222–12248, doi: 
10.3390/ijms140612222. 
Dupont, E., Gomez, J., Bilodeau, D., 2013: Beyond 
UV Radiation: A Skin Under Challenge. International 
Journal of Cosmetic Science, 35 (3): 224–232, doi: 
10.1111/ics.12036. 
Feketea. G. M., Bocsan, I. C., Tsiros, G., Voila, P., 
Stanciu, L. A., Zdrenghea, M., 2021: Vitamin D 
Status in Children in Greece and its Relationship with 
Sunscreen Application. Children, 8 (2): 1–11, doi: 
10.3390/children8020111. 
Hribar, M., Hristov, H., Gregorič, M., Blaznik, U., 
Zaletel, K., Oblak, A., Osredkar, J., Kušar, A., Žmitek, 
K., Rogelj, I., Pravst, I., 2020: Nutrihealth study: 
Seasonal Variation in Vitamin D Status Among the 
Slovenian Adult and Elderly Population. Nutrients, 12 
(6): 1–17, doi: 10.3390/nu12061838. 
Ichihashi, M., Ueda, M., Budiyanto, A., Bito, T., Oka, 
M., Fukunaga, M., Tsuru, K., Horikawa, T., 2003: 
UV-Induced Skin Damage. Toxicology, 189 (1–2): 21–39, 
doi: 10.1016/S0300-483X(03)00150-1. 
Kannan, S., Lim, H. W., 2014: Photoprotection 
and Vitamin D: A Review. Photodermatology 
Photoimmunology and Photomedicine, 30 (2–3): 137–
145, doi: 10.1111/phpp.12096. 
Lai-Cheong, J. E., McGrath, J. A., 2021: Structure 
and Function of Skin, Hair and Nails. Medicine 
(United Kingdom), 49 (6): 337–342, doi: 10.1016/j.
mpmed.2021.03.001. 
Passeron, T., Bouillon, R., Callender, V., Cestari, T., 
Diepgen, T. L., Green, A. C., van der Pols, J. C., 
Bernard, B. A., Ly, F., Bernerd, F., Marrot, L., Nielsen, 
M., Verschoore, M., Jablonski, N. G., Young, A. R., 
2019: Sunscreen Photoprotection and Vitamin D Status. 
British Journal of Dermatology, 181 (5): 916–931, doi: 
10.1111/bjd.17992. 
Reinau, D., Osterwalder, U., Stockfleth, E., Surber, C., 
2015: The Meaning and Implication of Sun Protection 
Factor. British Journal of Dermatology, 173 (5): 1345, 
doi: 10.1111/bjd.14015. 
Sassi, F., Tamone, C., D’amelio, P., 2018: Vitamin D: 
Nutrient, Hormone, and Immunomodulator. Nutrients, 
10 (11): 1–14, doi: 10.3390/nu10111656. 
Shahriari, M., Kerr, P. E., Slade, K., Grant-Kels, 
J. E., 2010: Vitamin D and the Skin. Clinics in 
Dermatology, 28 (6): 663–668, doi: 10.1016/j.
clindermatol.2010.03.030. 
Solano, F., 2020: Photoprotection and Skin 
Pigmentation: Melanin-related Molecules and 
Some Other New Agents Obtained from Natural 
Sources. Molecules, 25 (7): 1–18, doi: 10.3390/
molecules25071537. 
Tsiaras, W. G., Weinstock, M. A., 2011: Factors 
Influencing Vitamin D Status. Acta Dermato-
Venereologica, 91 (2): 115–124, doi: 10.2340/00015555-
0980. 
Vink, A. A., Roza, L., 2001: Biological Consequences 
of Cyclobutane Pyrimidine Dimers. Journal of 
Photochemistry and Photobiology B: Biology, 65 (2–3): 
101–104, doi: 10.1016/S1011-1344(01)00245-7. 
Young, A. R., Narbutt, J., Harrison, G. I., Lawrence, 
K. P., Bell, M., O’Connor, C., Olsen, P., Grys, K., 
Baczynska, K. A., Rogowski-Tylman, M., Wulf, H. C., 
Lesiak, A., Philipsen, P. A., 2019: Optimal Sunscreen 
Use, During a Sun Holiday with a Very High Ultraviolet 
Index, Allows Vitamin D Synthesis Without Sunburn. 
British Journal of Dermatology, 181 (5): 1052–1062, doi: 
10.1111/bjd.17888. 
Anja Nagode je študentka 3. letnika biotehnologije na Biotehniški fakulteti 
Univerze v Ljubljani. Že v otroštvu jo je zanimalo naravoslovje, kar je 
kasneje pripomoglo k njeni izbiri študija. V prostem času rada bere knjige ali 
pa uživa v druženju na prostem.
24 ■ Proteus 85/1 • September 2022 25Biokemija • Vpliv kreme za sončenje na sintezo vitamina D Vpliv kreme za sončenje na sintezo vitamina D • Biokemija
spektra, se je znanstvenikom začelo porajati 
vprašanje, ali uporaba kreme za sončenje 
negativno vpliva na status vitamina D. Fe-
ketea in sodelavci (2021) so se v svoji razi-
skavi spopadli z omenjenim problemom. V 
grškem mestu Amaliada so naredili trinajst-
mesečni poskus (od septembra leta 2018 do 
konca septembra leta 2019), v katerega je 
bilo vključenih 376 otrok moškega in žen-
skega spola, starih od enega do osemnajst 
let. Vsi osebki so bili zdravi. Z vsakim po-
sameznikom oziroma njihovimi starši so 
raziskovalci opravili tudi obsežen razgovor 
o navadah uporabe kreme za sončenje in za-
drževanju zunaj hiše.
Status vitamina D so Feketea in sodelav-
ci (2021) določili z meritvijo koncentracij 
25(OH)D v krvnem serumu (tekočem de-
lu krvi, ki so mu odstranili krvne celice 
in dejavnike strjevanja krvi). Opredelili so 
razpon koncentracij 25(OH)D, ki so kazale 
na pomanjkanje (<20 ng/mL), primanjkljaj 
(20-30 ng/mL) in zadostnost (>30 ng/mL) 
tega vitamina.
Študija je pokazala, da za pomanjkanjem 
vitamina D pogosto trpijo tudi prebivalci 
območij z bolj sončnim vremenom, kot je 
Grčija. Opazili so, da se je z višjo starostjo 
koncentracija 25(OH)D v serumu nižala. 
Prav tako so se pokazala sezonska nihanja 
sinteze 25(OH)D. Raziskovalci so tako raz-
delili mesece v dva razreda, glede na večje 
(od maja do oktobra) ali nižje (od novem-
bra do aprila) število sončnih dni. Podobno 
močno sezonsko nihanje so opazili razisko-
valci tudi v Sloveniji. V podaljšani zimi (od 
novembra do aprila) so primanjkljaj vitami-
na D zabeležili pri skoraj 80 odstotkih ude-
ležencev v raziskavi (udeleženci raziskave so 
bili stari od 18 do 74 let) (Hribar in sod., 
2020).
Feketea in sodelavci (2021) so prišli do na 
prvi pogled nasprotnih rezultatov, kot bi jih 
marsikdo pričakoval. Analize serumov otrok 
so pokazale, da imajo tisti, ki so uporablja-
li kremo za sončenje na plaži in zunaj nje, 
višjo koncentracijo 25(OH)D kot tisti, ki 
kreme za sončenje niso uporabljali. Znan-
stveniki so domnevali, da se otroci, ki upo-
rabljajo kremo za sončenje, zunaj zadržuje-
jo dlje časa oziroma njihov življenjski slog 
vključuje več aktivnosti na prostem. Po ana-
lizi vseh pridobljenih podatkov so Feketea 
in sodelavci (2021) ugotovili, da krema za 
sončenje v realnem življenju nima vpliva na 
sintezo vitamina D v sončnih mesecih (nih-
če izmed udeležencev raziskave kreme za 
sončenje ni uporabljal med manj sončnimi 
meseci, torej od novembra do aprila). 
Kljub temu, da so tudi druge raziskave po-
trdile, da uporaba kreme za sončenje nima 
negativnega učinka na sintezo vitamina D, 
se je treba zavedati kompleksnosti proble-
ma in omejitev takšnih raziskav (Passeron 
in sodelavci, 2019). Feketea in sodelavci 
(2021) v študiji niso mogli natančno do-
ločiti, kakšno količino kreme za sončenje 
posameznik nanese ter kolikokrat ponovi 
nanos med zadrževanjem na prostem. Veči-
na ljudi kreme ne nanese v zadostni koli-
čini,  prav tako tudi ne dovolj pogosto. Po 
mnenju nekaterih znanstvenikov je tudi to 
eden od razlogov, zaradi katerega krema za 
sončenje nima vpliva na sintezo vitamina 
D. Količina sevanja UV-B, ki sproži sinte-
zo optimalne koncentracije vitamina,  še ni 
dobro opredeljena. Več študij pa je pokaza-
lo, da delež  sevanja, ki kljub uporabi kreme 
za sončenje prodre v kožo,  sproži  nastanek 
zadostne količine vitamina D.  Raziskave 
kažejo tudi na to, da druge vrste zaščite 
pred Soncem, kot je zadrževanje v senci in 
nošenje oblačil z dolgimi rokavi, v večji me-
ri vplivajo na pomanjkanje vitamina D kot 
kreme za sončenje (Passeron in sodelavci, 
2019). Uveljavljena splošna priporočila tako 
trenutno spodbujajo uporabo kreme za son-
čenje (predvsem v mesecih z večjim števi-
lom sončnih dni) ter uživanjem prehranskih 
dodatkov vitamina D v mesecih podaljšane 
zime (Feketea in sodelavci, 2021).
Literatura:
Brenner, M., Hearing, V. J., 2008: The Protective 
Role of Melanin Against UV Damage in Human Skin. 
Photochemistry and Photobiology, 84 (3): 539–549, doi: 
10.1111/j.1751-1097.2007.00226.x. 
D’Orazio, J., Jarrett, S., Amaro-Ortiz, A., Scott, 
T., 2013: UV Radiation and the Skin. International 
Journal of Molecular Sciences, 14 (6): 12222–12248, doi: 
10.3390/ijms140612222. 
Dupont, E., Gomez, J., Bilodeau, D., 2013: Beyond 
UV Radiation: A Skin Under Challenge. International 
Journal of Cosmetic Science, 35 (3): 224–232, doi: 
10.1111/ics.12036. 
Feketea. G. M., Bocsan, I. C., Tsiros, G., Voila, P., 
Stanciu, L. A., Zdrenghea, M., 2021: Vitamin D 
Status in Children in Greece and its Relationship with 
Sunscreen Application. Children, 8 (2): 1–11, doi: 
10.3390/children8020111. 
Hribar, M., Hristov, H., Gregorič, M., Blaznik, U., 
Zaletel, K., Oblak, A., Osredkar, J., Kušar, A., Žmitek, 
K., Rogelj, I., Pravst, I., 2020: Nutrihealth study: 
Seasonal Variation in Vitamin D Status Among the 
Slovenian Adult and Elderly Population. Nutrients, 12 
(6): 1–17, doi: 10.3390/nu12061838. 
Ichihashi, M., Ueda, M., Budiyanto, A., Bito, T., Oka, 
M., Fukunaga, M., Tsuru, K., Horikawa, T., 2003: 
UV-Induced Skin Damage. Toxicology, 189 (1–2): 21–39, 
doi: 10.1016/S0300-483X(03)00150-1. 
Kannan, S., Lim, H. W., 2014: Photoprotection 
and Vitamin D: A Review. Photodermatology 
Photoimmunology and Photomedicine, 30 (2–3): 137–
145, doi: 10.1111/phpp.12096. 
Lai-Cheong, J. E., McGrath, J. A., 2021: Structure 
and Function of Skin, Hair and Nails. Medicine 
(United Kingdom), 49 (6): 337–342, doi: 10.1016/j.
mpmed.2021.03.001. 
Passeron, T., Bouillon, R., Callender, V., Cestari, T., 
Diepgen, T. L., Green, A. C., van der Pols, J. C., 
Bernard, B. A., Ly, F., Bernerd, F., Marrot, L., Nielsen, 
M., Verschoore, M., Jablonski, N. G., Young, A. R., 
2019: Sunscreen Photoprotection and Vitamin D Status. 
British Journal of Dermatology, 181 (5): 916–931, doi: 
10.1111/bjd.17992. 
Reinau, D., Osterwalder, U., Stockfleth, E., Surber, C., 
2015: The Meaning and Implication of Sun Protection 
Factor. British Journal of Dermatology, 173 (5): 1345, 
doi: 10.1111/bjd.14015. 
Sassi, F., Tamone, C., D’amelio, P., 2018: Vitamin D: 
Nutrient, Hormone, and Immunomodulator. Nutrients, 
10 (11): 1–14, doi: 10.3390/nu10111656. 
Shahriari, M., Kerr, P. E., Slade, K., Grant-Kels, 
J. E., 2010: Vitamin D and the Skin. Clinics in 
Dermatology, 28 (6): 663–668, doi: 10.1016/j.
clindermatol.2010.03.030. 
Solano, F., 2020: Photoprotection and Skin 
Pigmentation: Melanin-related Molecules and 
Some Other New Agents Obtained from Natural 
Sources. Molecules, 25 (7): 1–18, doi: 10.3390/
molecules25071537. 
Tsiaras, W. G., Weinstock, M. A., 2011: Factors 
Influencing Vitamin D Status. Acta Dermato-
Venereologica, 91 (2): 115–124, doi: 10.2340/00015555-
0980. 
Vink, A. A., Roza, L., 2001: Biological Consequences 
of Cyclobutane Pyrimidine Dimers. Journal of 
Photochemistry and Photobiology B: Biology, 65 (2–3): 
101–104, doi: 10.1016/S1011-1344(01)00245-7. 
Young, A. R., Narbutt, J., Harrison, G. I., Lawrence, 
K. P., Bell, M., O’Connor, C., Olsen, P., Grys, K., 
Baczynska, K. A., Rogowski-Tylman, M., Wulf, H. C., 
Lesiak, A., Philipsen, P. A., 2019: Optimal Sunscreen 
Use, During a Sun Holiday with a Very High Ultraviolet 
Index, Allows Vitamin D Synthesis Without Sunburn. 
British Journal of Dermatology, 181 (5): 1052–1062, doi: 
10.1111/bjd.17888. 
Anja Nagode je študentka 3. letnika biotehnologije na Biotehniški fakulteti 
Univerze v Ljubljani. Že v otroštvu jo je zanimalo naravoslovje, kar je 
kasneje pripomoglo k njeni izbiri študija. V prostem času rada bere knjige ali 
pa uživa v druženju na prostem.