IZ DELA CENTRA ZA SOCIALNO DELO
Iz dneva v dan več takih, ki iščejo socialno pomoč
Dogajanja v naši družbi vpli-vajo tudi na delo centra za so-cialno delo. Materialna stiska Ijudi iz dneva v dan veča števi-lo tistih, ki iščejo pomoč soci-alne službe, kajti razkorak med življenjskimi stroški in dohodki posameznika ali dru-žine je vedno večji. Srečujemo se s problemi in težavami, ki jih v preteklosti praktično ni-smo poznali: visoka nezaposle-nost, izguba zaposlitve brez lastne krivde, neuspešno iska-nje prve zaposlitve mladih, ki prihajajo iz šol ipd. Vse to po-leg materialnih težav povzroča tudi številne osebne stiske in težave.
Razmere se odražajo pred-vsem pri vedno večjem števUu vlog za različne oblike social-novarstvenih pomoči. Zaradi nizkega dohodkovnega cenzu-sa, ki še omogoča uveljavitev pomoči. pa število prejemni-kov ne narašča kot bi bilo pri-čakovati, razen pri enkratnih denarnih pomočeh.
Center za socialno delo vodi postopke in odloča o nasled-njih socialnovarstvenih po-močeh:
^ družbena              pomoč
otrokom
^ začana denarna pomoč
^ rejnina
^ denarna pomoč kot do-polnilni vir preživljanja
^ denarna pomoč kot edini vir preživljanja
^ enkratna denarna pomoč
;=: plačilo oz. doplačilo oskrbnih stroškov v socialnem zavodu oziroma organizaciji za usposabljan.ie
Pn delni nadomestitvi stana-rine vodi CSD le postopek do izdaje odločbe, za katero je pri-stojen občinski upravni organ.
Kdo je prejel pomoč?
Denarno pomoč otrokom je v mesecu novembru prejelo 530 družin za 1298 otrok, od tega je imelo 378 družin stalno bivališče v R Sloveniji, 152 pa v drugih republikah. Povpreč-na višina pomoči na otroka je znašala 1286 SLT. najnižja 419 ter najvišja 1.666 SLT za zdra-vega otroka, 2.755 SLT pa za otroka z motnjami v duševnem ali telesnem razvoiu.
Začasno denarno pomoč v trajanju od 3-6 mesecev je prejelo oz. prejema 9 občanov. Začasne pomoči priznavamo občanom za premostitev krat-kotrajnih težav pri zagotavlja-nju socialne varnosti, ki so po-sledica dogodkov, na katere sam odločilneje ne more vpli-vati.
V oskrbo rejniških družin je vključenih 12 otrok, iz drugih občin pa je na območju občine Grosuplje v rejništvu 43 otrok. Z rejništvom se ukvaija 29 družin, 7 jim ima status, se pra-vi, da jim iz tega naslova teče delovna doba.
Višino rejnine določa IS Re-publike Slovenije, stroški se pokrivajo iz republiškega pro-računa. Rejnino sestavjjajo materialni stroški za rejenca ter nagrada za delo rejnice oz. rejnika. Od 1.11.1991 so višine naslednje:
ali so popolnoma in trajno ne-sposobni za pridobitno delo ter so brez vsakršnih dohod-kov oziroma prejemkov in brez premoženja ter nimajo ni-kogar, ki bi jih bil dolžan in sposoben preživljati. To obliko pomoči prejetna 13 občanov v višini 4.800 SLT mesečno, če živijo sami, oz. 4.100, če živijo v skupnem gospodinjstvu z drugimi osebami.
Največ vlog so občani vlagali za enkratne denarne pomoči, predvsem za nakup kurjave, ozimnice in šolskih potrebš-čin. Doslej je bilo odobrenih 133 enkratnih denarnih pomo-či (lani v celem letu 68).
V splošnih in posebnih soci-alnih zavodih se nahaja 159 ob-čanov; od tega v Domu starej-ših občanov Grosuplje 97, v DVZ Ponikve 11 ter v drugih zavodih 51. Po načinu plačila
1) nagrada za delo rejnice
2) materialni stroški so odvisni od starosti otroka in znašajo: 0-12 mesecev
1-6 let (predšolski otrok) 7-14 let (osnovnošolski otroci) nad 14 let (srednješolci)
2.520 SLT mesečno
5.650SLT mesečno 4.340 SLT mesečno 5.210 SLT mesečno 6.510 SLT mesečno
Večina otrok je v rejništvu, ker so bodisi brez staršev ali pa ti zanje ne morejo skrbeti (bo-lezen).
Denarno pomoč kot dopol-nilni vir preživljanja prejema 52 občanov, od tega 3 moški in 49 žensk. V mesecu novembru je povprečna višina pomoči znaSaJa 1.694 SLT, najnižja 800 SLT, najvišja pa 3.900 SL.T. Do denarne pomoči kot dopolnil-ni vir preživljanja je upravičen za delo nezmožen občan, ki je brez premoženja, nima oseb, ki bi ga bile dolžne in sposobne preživljati, njegovi dohodki oz. prejemki pa ne dosegajo dogo-voijene ravni socialne var-nosti.
Kdo je upravičen do pomoči?
Do denarne pomoči kot edi-ni vir preživljanja so upraviče-ni občani, ki so starejši od 60 let (ženske) oz. 65 let (moški)
je 45% samoplačnikov, 36% občina doplačuje oskrbne stro-ške, 19% pa jih je brez dohod-kov in se celotno plačilo zago-tavlja iz proračuna občine. Ve-čina občanov se odloča za oskrbo v socialnem zavodu za-radi bolezni oziroma onemo-glosti. Več kot polovica je na-meščenih v dom neposredno iz bolnišnice. Socialni zavodi oz. domovi za starejše občane ta-ko vedno bolj postajajo podalj-šek bolnišničnega zdravljenja. Oskrbovancev, ki so še spo-sobni skrbeti za svoje osnovne življeruske potrebe je vedno manj. Kljub povečevanju šte-vila mest v socialnih zavodih v preteklih letih, le-ti še vedno ne moremo pokriti vseh po-treb; na prosto mesto v domu je še vedno treba čakati, posle-dica je precejšrye število nere-šenih vlog.
CENTER    ZA    SOCIALNO
DELO
GROSUPLJE