Poštnina plačana v gotovim. Štev. 7. V Ljubljani, dne 14. februarja 1935. v Leto XVIII. i Upravništvo »Domovine" v Ljubljani, Knatlova ulica 5 Uredništvo »Domovine«, Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naroialaa za taitmshm: četrtletno t Olg, aotletno 18 Din, celoletno 31 Dia; u inozemstvo razen »■ tri Ve t četrtletno IX »In, polletno 24 Din, celoletno 43 Ola. Ameriki letno I dolu. — Racaa poštie hranilnice, podraialce » L!a»l)ani, it 10 711. Razpustitev narodne skupščine Nove volitve bodo v nedeljo dne 5. maja Prav ko je bila zadnja «Domovina» dotiskana, je prišla iz Beograda vest o razpustitvi narodne skupščine. Dne 6 t. ni. zvečer ob pol 20. je bil objavljen nasledni ukaz: V imenu Nj. Vel. kralja Petra II., po milosti božji in volji naroda kralja Jugoslavije, so kraljevi namestniki na predlog notranjega ministra in po zaslišanju ministrskega sveta na osnovi člena 32. ustave in členov 1. in 2. zakona o volitvah narodnih poslancev na narodno skupščino sklenili in odločajo: Narodna skupščina izvoljena 8. novembra 1931. leta, se razpušča. Volitve narodnih poslancev za štiriletno skupščinsko dobo (po členu 54. ustave) se bodo vršile v vsej kraljevini v nedeljo 5. maja 1935. leta po določilih zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino. Narodna skupščina, izvoljena 5. maja 1935. leta, se sestane k izrednemu zasedanju na dan junija 1935. leta. Notranji minister naj izvrši ta ukaz. Pavle, dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovic. Minister za notranje zadeve Velja Popovič in podpisi vseh ostalih ministrov. POSLANCEV BO 370. Volitve narodnih poslancev, razpisane za 5. maj, se bodo vršile na osnovi volilnega zakona z dne 10. septembra 1.1931., izpremenjenega in i dopolnjenega z volilnim zakonom z dne 24. marca J. 1933. S tem novim zakonom se je število poslancev povišalo od dosedanjih 305 na okroglo 370 poslancev. Od tega se 368 poslancev voli po mestih, odnosno srezih, k njim pa pridejo še nosilci onih državnih kandidatnih list, ki bodo dobile nad 50.000 glasov. Poslancev bo torej toliko nad .368, kolikor bo takih državnih kandidatnih list. Vsako mesto, ki je sedež banovine, vsak srez in vsako mesto, ki ima .nad 100.000 prebivalcev, tudi če ni sedež banovine, voli v načelu po enega poslanca. Le šest večjih srezov, med njimi iz naše banavine Maribor levi breg in Ljubljana-okolica, voli po dva poslanca. Razen tega voli Beograd z Zemunom in Pančevom pet poslancev, Zagreb štiri, mesti LJubljana in Sarajevo pa po dva. 36 VOLILNIH OKROŽIJ. Vsa država je razdeljena na 36 volilnih okrožij; dravska banovina na dve. Volilno okrožje št. 1. obsega bivšo mariborsko oblast in ima I,S poslancev; volilno okrožje št. 2. obsega bivšo ljubljansko oblast in ima 14 poslancev. Savska banovina ima volilna okrožja št 3. do 9. s skupaj 75 poslanci, vrbaska banovina okrožji št. 10. in 11. s skupaj 25 poslanci, primorska banovina okrožji št. 12. in 13. s skupaj 24 poslanci, drinska banovina okrožja št. 14. do 17. s skupaj .3«) poslanci, zetska banovina okrožja št, 18. do 21. s skupaj 33 poslanci, dunavska banovina okrožja št. 22. do 27. s skupaj 52 poslanci, mo-ravska banovina okrožja št. 28. do 31. s skupaj 41 poslanci in vardarska banovina o... ožja št, 32. do 35. s skupaj 45 poslanci in naposled Beograd s 5 poslanci. KANDIDATNE LISTE. Volitve, se vršs po državnih kandidatnih listah. Tako listo mora podpisati najmanj po 30 volilcev iz najmanj polovice srezov v državi, razdeljenih na najmanj šest banovin. Kandidatna lista mora vsebovati nosilca in kandidate in namestnike za vse sreze v državi. Ista oseba lahko kandidira največ v treh srezih, in to kot kandidat v dveh srezih, v tretjem kot namestnik, ali kot kandidat v enem srezu in v dveli kot namestnik, ali kot namestnik v treh srezih. Kandidati in namestniki morajo državni kandidatni listi priložiti pismeno izjavo, ki se glasi: «Podpisani N. N. izjavljam, da pristajem na to kandidaturo, in se zavezujem, da bom v svojem političnem delovanju varoval državno celoto, delal za narodno edinstvo in da ne bom pristopil k verskim, plemenskim ali pokrajinskim strankar-sko-političnim družbam.« Pridržki k tej izjavi niso dovoljeni. V istem srezu, odnosno mestu, je lahko na isti državni kandidatni listi tudi več kandidatov. Na državni listi more kandidirati le kandidat, na katerega je pristal nosilec liste. Lista se predloži v potrdilo kasacijskemu sodišču v Beogradu, in to najkasneje 25 dni pred dnevom volitev, to je do 9. aprila. VODSTVO VOLITEV. Najvišji volilni organ je državni odbor, ki ga sestavljajo: predsednik in podpredsedniki senata, predsednik in podpredsedniki narodne skupščine, predsednik in podpredsednik Državnega sveta in predsedniki kasacijskega sodišča v Beogradu, stola sedmorice v Zagrebu, vrhovnega sodišča v Sarajevu in velikega sodišča v Podgorici, odnosno njihovi namestniki. Državni odbor vodi vse priprave za volitve. Sestane se najkasneje 4. dan po objavi ukaza, s katerim so razpisane volitve narodnih poslancev. Državni odbor odreja obseg in sedež poedinih volišč ter določa predsednike volilnih odborov za vsako volišče. Delovno področje državnega odbora je s tem izčrpano. Vse nadaljnje posle v zvezi-z volitvami vodi glavni volilni odbor. Glavni volilni odbor sestavljajo predsednik in podpredsednik državnega sveta, predsedniki ka-sacijskega sodišča v Beogradu, stola sedmorice v Zagrebu, vrhovnega sodišča v Sarajevu in velikega sodišča v Podgorici, odnosno njihovi namestniki in po dva predstavnika vsake kandidatne liste. RAZDELITEV MANDATOV. Jiaviii volilni odbor sešteje po volitvah glasove, oddane za posamezne liste. Najprej razglasi za poslance nosilce tistih državnih kandidatnih list, ki so dobile nad 50.000 glasov. Nato dodeli glavni volilni odbor oni državni kandidatni.listi, ki jo dobila med vsemi listami največ glasov, vseh pet beograjskih in tri petine mandatov po banovinah. Tako nripade na primer v dravski banovini najmočnejši državni listi v mariborskem okrožju 9, v ljubljanskem volilnem okrožju pa 8 mandatov na glede na to, koliko je ta lista v banovini sami dobila glasov. Ti mandati pripadejo v prvi vrsti onim kandidatom z najmočnejše državne liste, ki so v svojem srezu, odnosno mestu, dobili nadpolovično večino oddanih glasov. Kar mandatov še preostane, jih dobe po vrsti oni srezi, ki so za najmočnejšo državno listo zbrali največ glasov, v teh srezih pa oni kandidati s te liste, ki so za sebe dobili najveS glasov. Preostali dve petini mandatov se razdelita ločeno po volilnih okrožjih. Ako najmočnejša državna li»ta v kakem okrožju ni dobila nadpolovična večine oddanih glasov, pripadeta te dve petini mandatov samo ostalim državnim kandidatnim listam, med katere se razdelita po DTIoutovem načinu. Pri tem se upoštevajo le glasovi, oddani za dotično listo v okrožju samem. Ako pa je najmočnejša državna lista tudi v dotičnein okrožju dobila nadpolovično večino oddanih glasov, pride pri razdelitvi preostalih dveh petin mandatov tudi ona v poštev. kakor da bi se ne dobila nobenega mandata. Tudi v tem primeru se mandati razdele po DTlontovem načinu. Mandati, ki pripadejo posamezni državni kandidatni listi v dotičnein okrožju, se dodele kandidatom na enak način, kakor smo gori povedali za dodelitev mandatov najmočnejši državni listi. Socialna vprašanja Sloveniie Iz razprave na seji banovinskega sveta V soboto je banovinski svet na proračunski seji obravnaval proračun oddelka za socialno politiko in narodno zdravje. Razprava je jasno pokazala, kako huda je beda v naših krajih in kako nujno je potrebno odločno delo za njeno omiljenje. KRITIKA BEDNOSTNEGA SKLADA. Banovinski svetnik g.Golouhjenaglašal,daje proračun za socialno skrbstvo mnogo premajhen v primeri s potrebami, ki se pojavljajo. Najuspešnejše sredstvo za omiljenje bede so javna dela v velikem obsedi. Bednostni sklad je bil osnovan z namenom, da se pomaga industrijskemu delavstvu: v prvi vrsti so bili takrat mišljeni rudniški revirji, ki so preživljali najhujšo stisko. Ta namen se na žalost ni izvrševal. Iz bednostnega sklada se ni za omejitev brezposelnosti med industrijskim delavstvom storilo nič. To stanje ja nevzdržno. Delavci in nameščenci v rudniških revirjih so lani plačali v bednostni sklad 750.000 dinarjev, dobili pa niso za armado nezaposlenih niti ne celih 500.000 Din. Zato se naj ta sklad i vrne tja, odkoder je prišel, ali pa naj služi sploš« nosti ter na! prispevajo vsaj vsi in ne samo delavstvo in nameščensfvo. S sedanjim bednostnim skladom je zajetih samo 20 odstotkov pridobitne moči v banovini, ostalih 80 odstotkov pa je prostih. Govornik je naposled prosil, naj se izplača lani dovoljenih 10.000 Din za Novinarski dom v Ljubljani ter se vnese enaka postavka v novi proračun. t BEDA V SLOVENIJI. Banovinski svetnik g. Tavčar je v uvodu opozarjal, kako se je beda razširila že tudi po naših vaseh. Poleg industrijskih imamo tudi ogromno število kmetijskih delavcev, ki nimajo posla in zato tudi ne kruha. Najbrž bi se nam ježili lasje, ako bi izdelali točne podatke o tem. Beda je tem hujša, ker je prenehalo izseljevanje, ki je v prejšnjih letih ne le pripomoglo h kruhu previšku našega prebivalstva, marveč tudi z izseljenskim denarjem vzdrževalo marsikatero našo kmetijo. Zato je nujno potrebno, da posvetimo vso pozornost tudi kmetijskemu delavstvu. Silno važno je vprašanje doraščajoče šolske mladine. Iz naših srednjih in meščanskih šol pride vsako leto nad 2000 šolanih fantov in deklet, ki ne morejo dobiti službe. Iskati moramo zaposlitve zanje doma in drugod. Banska uprava je poklicana, da v tem pogledu nekaj stori. Nove, povečane občine se bodo nemudno morale lotiti tudi svojih socialnih nalog. Nič nam ne pomagajo ponosne šolske palače, če pa v jarkih in šupah umirajo občinski siromaki. Drugi del svojega govora je g. Tavčar posvetil predvsem delavskemu vprašanju. Brezposelnost je mnogo večja, kakor jo kažejo uradne številke. A še ono delavstvo, ki je zaposljeno, je plačano sramotno nizko. Mnoge delavke zaslužijo po poldrugi dinar na uro. Delavske mezde so na ta način v stalnem padanju. Nujno je potrebna zakonita določitev najniže dopustne meje za mezdo. Z vsemi sredstvi naj se prepreči, da nekatere industrije, zlasti tkaninska, izkoriščajo nezaposlenost delavstva v to, da vedno na novo potiskajo mezde navzdol. Do viška je narasla stiska zlasti v rudniških revirjih, kjer se odigrava zadnje dejanje žaloigre slovenskega rudarja. Naša banovina je upravičena zahtevati od države, da poviša svoje nabave v slovenskih rudnikih. Banovinski svet mora pozivati vlado, da pravočasno zagotovi te nabave. Kar se pri nas razdeli na podporah za brezposelnost, je le kaplja v morje. Resnično omilje- nje morejo prenesti le velikopotezna javna dela države, banovine in občin. Želeti moramo, da se uresniči obljuba vlade glede ene milijarde za javna dela in da dobi tudi dravska banovina nanjo odpadajoči stomilijonski delež. Naposled je g. Tavčar zahteval tudi izpre-membo dosedanje prakse z bednostnim skladom. ZA ODPRAVO TEŽAV BRATOVSKffl SKLADNIC. Banovinski svetnik g. dr. Obersnel se je pridružil glede bednostnega sklada obema prejšnjima govornikoma. Ne gre, da vanj prispevajo samo delavci in nameščenci, da se njegova sredstva porabljajo pretežno za druge sloje. Nato je razpravljal o razmerju med cenami industrijskih in kmetijskih izdelkov. Visokih industrijskih cen je krivo to, da so se odrejali vedno novi davki: trošarine, takse in druge dajatve. Če hočemo v socialnem pogledu pomagati, ne smemo uničevati gospodarstva. Obširno se je g. dr. Obersnel bavil s stisko pokojninske blagajne bratovske skladnice ter predložil resolucijo, ki zahteva, da se nemudno omogoči ozdravljenje s posredovanjem države in banovine. Zlasti naj se povečajo naročila železnic iz slovenskih rudniških revirjev, ustanovi naj se državni sanacijski sklad za bratovske skladnice in vsaj začasno naj se prepreči polom pokojninske blagajne z državno in banovinsko podporo. v. ■> •' ftf RAZMERE V RUDNIŠKIH REVIRJIH. Banovinski svetnik g. dr. Roš je poudarjal zasluge banske uprave v pogledu socialne politike; storila je, kar je s svojimi omejenimi sredstvi mogla. Položaj v Trbovljah in Hrastniku se je za spoznanje izboljšal, ker delajo rudarji po nekaj dni več kakor prej. V Trbovljah je samskih brezposelnih 250, oženjenih brezposelnih 450, a njihovih družinskih članov je okoli 1000. V Hrastniku je samskih brezposelnih 120, oženjenih 130, njihovih družinskih članov pa okoli 450. Za zmanjšanje brezposelnosti je banovina mnogo storila. Pri vseh javnih delih v območju laškega sreza se je upoštevalo v prvi vrsti delavstvo iz naših rudniških revirjev. Povprečna mezda je znašala pri teh delih dva in pol dinarja na uro. Število brezposelnih se je v revirjih kolikor toliko zmanjšalo, pri tem pa je položaj onih, ki so še ostali tukaj, brezupen. Ne sme se nič opustiti, kar bi moglo olajšati položaj našega delavstva. Zato naj banska uprava skrbi, da se bo povečala dobava trboveljskega premoga državnim železnicam. Največja skrb rudarjev pa so bratovske skladnice. Kar se tiče razdeljevanja sredstev iz bednostnega sklada, se je gosp. dr. Roš pridružil stališču prejšnjih govornikov. Del bednostnega sklada se je uporabil za prirodne nezgode v srezih, ki so bili dostikrat v boljšem položaju kakor pa oni, iz katerih so prispevki prihajali. Ce kdo kaj zahteva iz bednostnega sklada, naj vanj po svojih močeh tudi prispeva. Gosp. dr. Roš se je dalje bavil z vprašanjem banovinskih zdravnikov. Zdravstveno stanje se je tudi v laškem srezu zelo poslabšalo, ker ljudje zaradi pomanjkanja sredstev ne morejo poklicati zdravnika na pomoč. Banovinski zdravniki so dolžni, nuditi pomoč, če prinese kdo izpričevalo občine, da je plačila nezmožen. Nekateri zdravniki pa se te dolžnosti ne zavedajo dovolj. Banovina naj prevzame stroške za prevoz bolnikov v bolnišnice, kadar gre za nalezljive bolezni. Za zgradbo zdravstvenega kopališča v Hrastniku naj se nakaže podpora 15.000 Din. RAZNA VPRAŠANJA SOCIALNEGA SKRBSTVA. Banovinski svetnik g. Snoj je prosil bansko upravo za pojasnila, v katerih srezih je največja brezposelnost. Naglašal je, da bi se mnogo izboljšale razmere, če bi se vrnilo zaupanje v denarne.zavode. Banovinski svetnik gosp. Prepeluh je tožil, da ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje socialna vprašanja obravnava preveč uradniško. Kar se tiče najniže dopustnih mezd,, meni, da je pomanjkanje naročil prisililo industrijo v divjo konkurenco. V tem pogledu je značilno, da zahteva po najniže dopustnih mezdah ni prišla iz vrst delavcev, ampak iz vrst podjetnikov. Nasprotno je med delavstvom nastal odpor proti določitvi najniže dopustnih mezd,, ker se boje, da bi potem višje mezde sploh ne obstajale. Strinja se z mislijo, da je treba pritegniti k plačevanju v bednostni sklad vse, ki res nekaj zmorejo. Kdor ima nad 10 ha plodne zemlje, bo nekaj dinarjev že zmogel. Pritegnejo naj se tudi tisti, ki plačujejo pridobnino, zlasti če nimajo uslužbencev. Tudi rentniki bi se lahko pritegnili in uvesti bi se mogle tudi še malenkostne do-klade na zgradarino pri tistih stavbah, ki služijo FARAONOV DEDIČI Saj ni bilo nobene ovire več. Živež je bil pripravljen. Velblodi so se opomogli. Tudi Uasif el Hajat ni več šepal ali tožil o bolečinah. Samo vel-blode bi bilo treba obložiti in zajeti trideset mehov ivode za dolgo pot, ki jih je še čakala. Lepo je bilo gledati gonjače, ki so se pred odhodom poslcdnjič priporočili svojemu bogu, da bi bilo nadaljnje potovanje srečno. Bili so po večini mohamedanci. Njihovi beli burnusi so bili kakor sneg sredi zelenja. Pokleknili so na tla, potem pa kakor na ukaz vsi hkratu sklonili glave, da so sa s čelom doteknili tal. To so večkrat ponovili, njih voditelj pa je z visokim glasom pel neko molitev. Potem so vstali in stopili k svojim velblodom. Nastal je vrišč, ki jd živali prebudil ii lene otrplosti. Kakor bi se bila pravkar prebudile, so se obračale na vse strani, nato pa krenile za gonjači. 8e nekaj trenutkov in spet bodo sredi brezmejnega peska. Hudales se je poslednjič otožno ozrl za prijetno oazo, kjer je čakal svojega prijatelja, ki ga ni hotelo odnikoder biti. Bog ve, ali sa ne bo tudi on nekoč tako izgubil? Ali ni tudi njemu namenjena enaka usoda? Povesil je glavo, potegnil vclbloda k sebi in kotel skočiti nanj. Tedaj pa je iznenada obstal. V daljavi je zagledal dve črni točki, ki sta se bližali oazi. Kdo je to? Ali jo mar? ... Ni se drznil upati. Nameril je daljnogled v daljavo. Potem ga je spet žalostno povesil. Videl je, da je ena izmed obeh neznanih oseb, ki se bližata, ženska. Veadar se je odločil, da bo karavana počakala. Uasif el Hajat je bil sicer nejevoljen, ko mu je to rekel, toda vdal se jc v nsodo, ker je vedel, da ne sme ugovarjati. Starinoslovcc je edini, ki ga lahko privede do smotra. Gonjači so se čudili, ko so morali iznenada obstati. Kmalu pa so vedeli za vzrok. Neznanca sta bila že prav blizu oaze. Hudales ju je še zmeraj opazoval skozi daljnogled. Kar naenkrat pa je skočil z velbloda in zaklical; •Sodnik je! Sodnik je!» In že je odbežal nazaj v oazo. Tudi Uasifu el Hajatu se je zjasnil obraz. Dobro se mu je zdelo, da je imel nndalesov tovariš tako srečo. Obupoval jc že, da se bo njegovo podjetje posrečilo, zdaj pa se mu je vrnilo zaupanje v uspeh. Ko bo se vrnili vsi v oazo, so bili priče nenavadnemu prizoru. Sredi planjave sta stala Huda- les in Sodnik objeta, zraven njiju pa lepo dekle, ki ju je s srečnim nasmeškom gledalo. Petnajsto poglavje. Na odhod zdaj seveda ni bilo mogoče niti mi-, sliti. Sodniku in njegovi spremljevalki se je videlo, da sta od potovanja in pomanjkanja vsa izmučena. Zato so sklenili ostati v oazi še do drugega jutra. Sodnik je moral predstaviti svojo spremljevalko in povedati vse, kar se mu je pripetilo med potjo. Pripovedoval je, kako ga je zajel peščeni vihar in kako sta njegova spremljevalca izgubila življenje. Pravil je, kako je moral tavati v puščavi in kako se je nazadnje rešil. Vsi so ga molče, a strme poslušali. Ničesar ni bilo čuti, razen ihtenja starega gonjača, ki je izgubil edinega sina. Toda mi večino zgodbe že poznamo. Zanima nas le še to, kako je Sodnik potoval z Neli izza tiste ure, ko je po Brissakovi smrti pobegnil pred Beduini. * Ko sta z Neli zdirjala v noč, se jc Sodnik dobro zavedai, da je le malo upanja na. rešitev. Vendar pa je tudi vedel, kakšna usoda ga čaka, če ostane pri Beduinih. Zato je še •enkrat postavil svoje življenje na kocko. O tem, da ju bodo Beduini zasledovali, niti dvomil ni. Ker pa je vedel, da sta konja, ki nosita milijonski zaklad, boljša kakor vsi drugi in bkratu industrijskih središčih in mestih za najemninske prostore. Banovinski svetnik g. Ravnikar je priporočal, i bi se posvečala večja skrb onemoglim siro-kotn na deželi. Občina Radeče, ki ima lastno iralnico, ima z njo velike stroške, pa bi bilo irav, če bi jo banovina stalno podpirala. Banovinski svetnik gosp. Arko je opozoril na trebe malega človeka in mezdnega delavca na deželi, kjer je velika beda tudi v oskrbi onemoglih. Prosil je bansko upravo, naj bi napravila črt. po katerem bi se v zvezi z izvedbo agrarne eiorme in s presežki iz gozdov omogočila usta-lovitev hiralnic. Banovinski svetnik g. Babnik je opozoril, da o položaju bratovske skladnice razpravljala udi že Županska zveza, ki je ugotovila, da bi z jenim propadom postale ogrožene vse občine v banovini. Namen bednostnega sklada je, da nudi podporo zlasti tain, kjer je potreba največja, iz astne prakse pa ve, da se njegova sredstva niso nakazovala morda, kakor je bilo rečeno v razpravi, kmetom za dobavo gramoza za ceste, temveč zgolj za mezde. Razčisti naj se tudi vprašanje, v koliko so banovinski zdravniki dolžni zdraviti siromašne. Banovinski svetnik g. Šolar je opozarjal zlasti na velike težkoče, ki jih imajo občine z vračajo-čimi se izseljenci. Iz zelo obširne razprave o proračunu dravske banovine objavljamo ta odlomek, ker so se pri tej razpravi obravnavala najbolj pereča vprašanja naše banovine. Kakor zbesneli tekači med Mongolci... Araok, arnokl Kaj pa je to, bo vprašal začudeni fitatelj. Ta beseda se čuje od časa do časa po ulitih mongolskih mest in povzroči grozo in strah. Vse beži z ulic, kamor more. Tedaj pa pridrvi besen človek, ki suva z nožem okrog sebe in pokol je vse, ti jih doseže, dokler sam ne omaga ali pa ga ne pogodi smrtna krogla. Take postave so namreč tam, da sme vsakdo pobiti takega zbesuelca. Hvala Bogu, da nimamo v naših krajih takih huilili bolezni, čujemo vzdihovati našo čitateljo. Res dolga smo bili varni pred to nesrečo, toda jninje čase se žal pojavlja amok že tudi pri nas. Toda ne samo kakšen posamezni primer, ne, že so pogosti ti pobesneli tekači. Komu so pač bolj podobni napadi klerikalnih časnikov na Jugosloven-sb nacionalno stranko in njene predstavuikel Tista divja stara pesem se spet obnavlja, uasi smo ie verjeli, da se ng bo več vrnilo tisto prostaško in »irovo pi>ovauje, ki ne išče prav nič dokazov za svojo trditve. Divje hrepenenje po obnovi nekdanje neomejene komande žari iz vsega klerikalnega div- janja. Kaj jim je za resnico, da je JNS dolga leta delaia za narod, kar je v teh hudih časih mogla. Še več! Ce so oblastva prijela za groben kakšnega prenapetega klerikalnega petelina, pravijo temu danes proganjanje slovenskega naroda. Še korak dalje, pa bodo že primerjali take izgubljene sinove z mehikanskimi verskimi mnčeniki. Naš narod je dovolj zrel, da se smeji takemu brezumnemu početju samoljubnih. po komandi hlastajočih ljudi, ki so korakali tri lota na mestu, danes pa ne morejo razumeti, da je šol čas preko njih in ga nikoli ne bodo dohiteli. Vsi njihovi besni, bolestni napadi jasno kažejo ono: kako strah jih je pred ljudsko sodbo, le dvakrat so imeli vso priložnost, da pokažejo svojo moč: pri občinskih in pri senatskih volitvah. Toda olakrat smo videli le njihov polom. Mirno lahko gleda JNS na svoje dosedanje plodonosno delo, saj ve, kara se bo obrnil »Slo-venčev* bogokletni izrek: »Kadar sodi ljudstvo, je, kakor bi sodil Bog.* Dobro vemo, da se bodo te bogokletne besede uresničile nad njimi. Škoda bi bilo vsakega kamna, ki bi ga vrgli na pobesnelo amok-tekače. Saj pa tudi treba ne bo! Pustimo jih teči še do 5. maja, tedaj bodo pa za vedno omagali. Prijatelji med seboj Ponekod so zgovorni zapeljivci pod firmo »Boja* zmedli preprosto ljudstvo, da je mislilo, da gre za povsem novo gibanje, ki bo prineslo ljudem ne le lepih besed, temveč tudi dela in kruha. Ze davno smo opozarjali naše ljudi, da je »Boj* samo klerikalna podružnica, ki naj lovi neuke ljudi za volitve. Zadnji »Domoljub* pa jo na bojevnike z3lo hud, vendar se iz njegovega pisanja jasno kaže, da so se le prijatelji zlasali med seboj. »Domoljub* piše med drugim tole: »Poizkus, da bi neki gospodje vpregli slovensko bojevniško gibanje v fašistični voz, sc je izjalovil. Lahko rečemo, da so si slovenski generali »Boja» polomili jezik. Še v prvi polovici januarja in celo še prejšnji teden so ti gospodje govorili čisto z besedami njihove okrožnice o političnem prebarvanju »Boja*. Zadnje dni pa se je veter zasukal. Člani «Boja», ki obiskujejo posamezne generale »Boja*, morajo sličati naravnost čudovite reči. Zlasti pravijo, da je vsa visoka politika v naši državi že popolnoma v rokah generalov »Boja*. Oni se razgovarjajo k tem in onim, podpirajo tega in onega, so za pravice slovenskega naroda Človek ne ve, ali je v vsem tem več zlobe ali več lahkovernosti. Ali ti gospodje računajo s takšno politično nezrelostjo našega človeka ali pa za vsako ceno hočejo z njim uprizoriti politično komedijo. V vsakem primeru so v hudi zmoti. Za presojo namenov »Boja* je odločilno P to. kar stoji črno na belem. In črno na belem stoji, da tudi spočita, se ni bal, da bi ju mogel kdo dohiteti. Mi oborožen je bil in dovolj streliva je imel za prvo silo. Neli je izročil svoj revolver in ukrivljen nož, ki ga je nosil že dolgo s seboj. Živali sta tako dirjali, kakor bi vedeli, da gre ia življenje in za smrt. Od daleč se je čulo streljanje in zdaj pa zdaj se jo v temi zasvetilo iz puške. Toda predaleč sta že bila in preveč temno jeliilo, da bi ju bile mogle krogle Bcduinov zadeti. Iu razdalja med njima in zasledovalci se jo še čedalje bolj večala. Nazadnje je za njima vse potihnilo. Nista vedela, ali sta že toliko prehitela zasledovalce, da jili nista mogla več slišati, ali pa so se Beduini vrnili v taborišče, ker so morali uvideti, da je vsako zasledovanje brezupno. Pet, šest tir sta že dirjala v južnozapadui smeri, ko >e je začelo na vzhodu svctliti. Nov dan se je porajal. Kaj jima bo prinesel? Rešitev? Nove boje? Nov obup? Nista vedela. Še misliti se nista upala, kaj ju čaka. >! Ko se je že zdanilo, sta opazila, da sta blizil karavanske ceste. Prav tam je morala delati velik Brinek. ■i Sodnik je sam pri sebi že davno odločil, da se mora sniti s svojimi tovariši. Toda za to rešitev je bilo čedalje manj izgledov. Po karavanski cesti, ki se vleče po skalnatem ozemlju, se bo dalo s konjema nadaljevati pot. Toda kaj bo na drugi strani, kjer je zgolj pesek. Konja se bosta globoko ugrezala vanj in ne bosta nikamor prišla. Toda usoda, ki ju je doslej tako kruto preganjala, jima je počasi začela postajati bolj naklonjena. Ko sta že nekaj ur jezdila po karavanski cesti, sta zagledala v daljavi karavano, ki je hitela od juga. Ker se je bližala le počasi, jc bilo nedvomno, da jo sestavljajo trgovci. Beduini bi bili hitrejši. Res sc nista motila. Bili so egiptski trgovci, ki so vedno uporabljali to pot. Nekoliko so se začudili, ko so srečali dva človeka sama sredi divjine. Sodnik je takoj videl, da se jim mora zdeti to sumljivo. Zato se je zatekel k laži in jim rekel, da jezdijo nekaj ur za njimi spremljevalci, ki jih je okoli petdeset in dvakrat toliko gonjačev, konj in velblodov. »A kako mislita potovati dalje s konjema?* so je za s majal vodja karavane. »Verjamem, do tod je Slo, toda lunalu prideta v pesek. Ali nista še nikoli prej potovala?* Sodtuk se je naredil neumnega: »Ne, prvič potujeva ...» »Se mi je zdelo*, je dostojanstveno odvrnil vodja karavane. «Res škoda je konj, ki1 se bosta uničila.* »Kaj pa naj počneva z njima?* jo na videz v zadregi vprašal Sodnik. »Doslej sva z njima ves čas prav lahko izhajala.* Skrivaj pa mu je srce divje utripalo. Čuti! je, kako so trgovčeve besede nehote voda na njegov mlin. Saj mu sam prihaja na pomoč, ne da bi se tega zavedal. Kako rad bi mu bil že satn rekel, naj zamenja konja za velbloda ... »IIm», je odvrnil trgovec, ki ni hotel priti z besedo na dan. Potem pa je kar dejal: »Mi smo že prišli na skalnati del poti in nam je vseeno, ali imamo velbiode ali konje.* »Naši ljudje, ki prihajajo za mano, imajo po večini konje*, jo dejal Sodnik. »Če nas res čaka sam pesek, bo nekoliko nerodno.* »Veste kaj,* se je tedaj le opogumil trgovec, »napravimo kupčijo. Nam je vseeno, ali imamo konje ali velbiode. Lahko bi sklenili kupčijo. Seveda, če ne boste predragi...* Sodniku je zaigralo srce. Vendar pa se je premagal. »Najina konja sta arabca. Samo poglejte, kakšni postavi! Takih ne dobite izlepa.* »Da, da*, je zvito prikimaval trgovec. »Toda v puščavi se ne bosta kaj prida obnesla. Sicer pa ...» je dejal iu se obrnil stran, kakor bi se hotel premisliti.* »Koliko dodaste?* je vprašal Sodnik, ki je hotel čimprej napraviti kupčijo. »Pet zlatnikov pri vsaki živali*, je po dolgem obotavljanju odvrnil Egipčan. »o hoteli razcepiti našo slovensko politično moč, pa čeprav na tako otročji način. Črno na belem stoji v zadnji številki »Bojevega* glasila »Preloma*, da generali «Boja» misli na politično udej-Btvovanje niso opustili, niti ne na politično udej-stvovanje z raznimi drugimi organizacijami po državi. Naše ljudstvo, organizirano v skupinah «Boja», bo na svojih zborovanjih znalo povedati tej gospodi, da hočs imeti opravka ne le z ljudmi čistih rok, v čemer jim ni kaj očitati, temveč predvsem tudi z ljudmi čistih namenov in odkrite besede. Naše ljudstvo je preživelo v teku 16 let svobode preveč političnih razočaranj od neštetih političnih hribolazcev, da ne bi znalo ločiti, kdo je resnično z njim in kdo išče le koristi izven območja slovenskih koristi. In to ljudstvo je znalo s takimi hribo-)azci tudi obračunati, pa čeprav se oni skrivajo l in skušajo tako v kalnem ribariti.* Tako se je razjezil »Domoljub*. Pa ne mislite, da gre ta hnda beseda proti «Bojn* kot celoti. O ne! Le bojevskih generalov, ki bi radi prišli na račun starih klerikalnih političnih pastirjev t J,. se klerikalci bojijo. Zato takšen vrižč! Za ceste in železnice v Sloveniji Bivša narodna poslanca gg. Drmeij in Kline sta obiskala prometnega ministra inž. Vnjiča in ga opozorila na potrebo, da se čimprej začne graditi železniška proga Sevnica—Št. Janž. Minister je izjavil, da mu je zadeva že znana in da so tudi vsa pripravljalna dela v glavnem že zaključena. Obljubil je vso svojo podporo, da se gradba te pre-potrebne progo uvrsti med prve točke vlikega investicijskega načrta. Minister za gradbe dr. Kožulj je odredil, naj se v Ljubljani osnujo posebna terenska sekcija, ki bo izvršila priprave za betoniranje državne ctste Zagreb—Ljubljana—Bled, in sicer zaenkrat na odsekih Ljubljana—Grosuplje in Ljubljana—Kranj. Pripravljalna dela 6e bodo pričela takoj. Obenem jo gradbeni minister odredil, da se v investicijski načrt za javna dela vstavi znesek 10 milijonov dinarjev za modernizacijo ceste Ljubljana—Sušak. Na ta predlog je pristal tudi žo finančni minister. Kdor oglašuje, ta napreduje! Sodnik bi bil seveda najrajši takoj udaril v nastavljeno roko. Še doplačal bi bil kaj, če li trgovec zahteval. Toda s tem bi se bil morda izdal ali pa vsaj zbudil sum v Egipčanu. • Kje pa ste s pametjo?* je dejal skoraj za-ničljivo. • Deset*, je odgovoril Egipčan. •Petnajst!* je zahteval Sodnik. •Petnajst? S sedlom in opravo vred bi dal...» je pomislil Egipčan. •Samo sedlo me je stalo za vsako žival deset zlatnikov!* mu je segel Sodnik v besedo. Zdaj je ž9 videl, da ni prav nič sumljiv. Neli je sedela zraven njega na svojem konju in resno gledala. Vedela je, kaj misli Sodnik, zato se ni hotela vmešavati. • Naj bo*, je nazadnje dejal Egipčan. «Samo najboljših živali si ni treba izbirati * Udarila sta v roko in Sodnik je hitro določil med kopico velblodov dve živali, ki sicer po vna-njosti nista bili bog ve kako lepi, toda močni in dobro rasli. Zložili so tovor z njiju in Sodnik je snel konjema sedli ter ju prevezah Vtaknil je denar v žep in dejal Egipčanom, ki so bili namenjeni proti severovzhodu, naj njegovim spremljevalcem, ki morajo biti kakšnih pet milj zadaj, naroče, naj se speše. Ko mu jo trgovec dejal še to, da bi rad zamenjal tudi konje njegovih spremljevalcev, mu je napisal nekaj besed na listek in mu velel, naj to pis°mce izroči prvemu gonjača njegove karavane. Totem so se pozdravili. Trgovci so pognali Politični pregled Dne 6. t. m. proti večeru se je vršila daljša seja ministrskega sveta. Po seji je finančni minister dr. Stojadinovič Izjavil, da ostane vprašanje proračuna pridržano novi narodni skupščini, ki bo razpravljala o novem proračunu. Ker se pa nova narodna skupščina sestane šele 3. junija in poteče tekoči državni proračun 31. marca, se bo po ustavi podaljšal stari proračun s posebnim ukazom za dobo štirih mesecev, namreč za april, maj, junij in julij. Zaradi razpusta narodne skupščine je odpadlo tudi zasedanje finančnega odbora stare narodne skupščine, ki je bilo napovedano za 10. t. m. S kraljevim ukazom je zaključeno redno zasedanj senata, ki se je pričelo 20. oktobra. Z istim ukazom je senat sklican k izrednemu zasedanju za 3. junij, istočasno z novo narodno skupščino. Banovinski svet dravske banovine je v torek zaključil razpravo o proračunu izdatkov. Kot zadnji je bil odobren proračun oddelka za trgovino in obrt. Kakor poročajo iz Rima, se kljub uradnemu zanikanju vzdržujejo vesti, da je italijanska vlada izročila abeslnski ultimat, v katerem postavlja zelo hude pogoje za poravnavo nastalega spora. V primeru odklonitve teh pogojev grozi Italija z vojnim pohodom, a tudi Abesinci se pripravljajo na odločen odpor. Pravijo, da bodo Italijani poslali v Abesinijo zlasti slovenske vojake iz Julijske krajine. Francoski listi pišejo, da ima italijanska mobilizacija proti Abesiniji le namen zastrašiti abesinsko vlado. GOSPODARSTVO Vrednost denarja Na borzah smo dobili v devizah z všteto premijo 28.50%: 1 holandski goldinar za 29.65 do 29.80 Din; 1 nemško marko za 17.56 do 17.70 Din 1 dolar za 43.66 do 44.02 Din; 100 francoskih frankov za 289.52 do 290.96 Din; svoje živali, Sodnik in Neli pa sta oddirjala proti peščeni puščavi. Ko sta bila že tako daleč, da ju trgovci niso mogli več videti, je Sodnik odvezal stari sedli, vzel denar iz torbo svojega zamenjanega konja in ga presul v vrečo, kjer je bilo nekaj posušenega kruha. Potem je sedli zakopal v pesku, da ju ne bi kdo odkril. Zdaj sta bila spet sama z Neli in povsod okoli njiju jo bil sam pesek. Sodnik se je bil odločil, da poskusi najti svoje tovariše. Ker je imel pri sebi kompas in zemljevid iz pradavnih časov, ki ga je bil Uasif el Hajat odkril poleg drugih starin v svoji kleti, je vsaj približno lahko določil smor, ki jo mora vzeti. Vedel je, da opravijo karavane, ki so obložene z vsem potrebnim živežem, vsak dan komaj tretjino tiste poti, ki jo zmore človek r.a hitrem vel-blodu. Prepričan je bil tudi, da ga je karavana prijateljev vsaj dan 'ali dva čakala. Zamudil se je štiri dni. Če bo imel torej srečo, mora svoj o prijatelje najpozneje v dveh dneh dohiteti. Povedal je Neli svoj načrt in Američanka mu jo pritrdila. Da, najbolje bo, če najdeta tovariše. Hudo ji je bilo, da je pustila očeta v negotovosti, toda hkratu je bila tudi prepričana, da ju čaka dosti manj nevarnosti v puščavi kakor pa v krajih, kjer sta jezdila zadnje dni. Medtem se je zvečerilo. Dospela sta do neke kotanje in tam sta sklenila nekaj ur počivati. Bleda mesečina je osvetljevala pokrajino, da je bila vsa puščava kakor mlečno morje, skoraj brez 100 češkoslovaških kron za 183.27 do 184.33 Dinj 100 italijanskih lir za 372.39 do 375.47 Din. Avstrijski šiling se je trgoval v zasebnem kli-ringu po 8.07 do 8.17 Din. Vojna škoda je bila po 387 do 389 Din, investicijsko posojilo pa po 75 do 78 Din. Sejmi 18. februarja: Tržič (samo za blago), Braslovče, Šmartno pri Litiji, Velike Lašče; 19. februarja: Lož pri Rakeku, Pišece pri Brežicah* 20. februarja: Gornji Tuhinj, Videm ob Savi; 22. februarja: Sv. Filip v Veračah, Teharje; 23. februarja: Loče pri Poljčanah; 24. februarja: Beltinci, Bučka, Kozje, Rogatec, Cerknica, Črmošnjice, Lesce, Moravče, Zubina. Tedenski tržni pregled GOVED. Na ptujskem sejmu so bilo za kilogram žive teže nastopne cene: volom 2 do 3.50, kravam 1.75 do 3, bikom 2 do 3, telicam 2.50 do 3.50 Din. Konji so se prodajali po kakovosti od 550 do 3000 Din eden. SVINJE. Na ptujskem svinjskem sejmu so bile za kilogram žive teže tele cene: pršutarjem 4 do 5 Din in poldebelim 5 do 6.50 Din; kilogram mrtve teže je bil po 9 Din, prasci, stari 6 do 12 tednov, so se prodajali od 65 do 150 Din eden. VINO. V dragi polovici januarja «e je pokazala v kupčiji in v prevažanju vina majhna živahnost, toda pospravljala so se po večini že prej kupljena vina. Nastopilo je pa spet mrtvilo v kupčiji, ko S3 je vreme poslabšalo. Cene se v dravski banovini niso izpremenile in s J sučejg še vedno med 4 in 5 Din za navadna namizna vina, med 5 in 6 Din za boljša in med 6 in 7 in tudi do 8 Din za finajša sortirana vina. Za poslednjimi je pa povpraševanje precej omejeno zaradi previsokih cen, ki jih trgovina danes s težavo prenese. Tač pa so se pričele nekoliko dvigati cene v jnžnih krajih, posebno v Banatu. kar bo pozneje gotovo vplivalo na porast cen tudi v dravski banovini. HMELJ. Zanimanje za blago t Zatcu na Češkoslovaškem po mlačnem razpoloženju spet narašča. Prehodno so nekateri kupci izknšali priti po nižjih cenah do blaga, a hmeljarji po takih eenah niso hoteli prodajati. Tako so kupci nakupovali zadnje dni po starih neizpremenjenih cenah 2400 do 2475 češkoslovaških kron za 50 kg pri čvrstem razpoloženju. senc. Kakor temna polkrogla je bilo nebo in zvezde so ga delale še bolj temnega. Ognja nista mogla zakuriti, paziti pa je bilo le treba na zveri. Zato sta so dogovorila, da bosta čula vsak po eno uro. Prvo stražo je imel Sodnik. Sedel je na griček in se zagledal v daljave. Neli pa se je zavila v svoj humus in hitro zaspala. Tako je bila utrujena, da so se ji zaprle oči, čim je iegla. S/)dnik se je zatopil v svoje misli, ne da bi bil vedel kdaj. Čudne, nenavadne so bile njegova sanje. Mislil je na svoje prijatelje, ki so najbrž že obupali nad njegovo usodo. In potem mu jo vstalo strašno vprašanje: Kaj če jih je vzel samum, ki je divjal takrat, ko se je on izgubil v puščavi? Čndna bolečina mu je stisnila srce. Toda ta bolečina se je kmaln polegla in strah je izginil. Nekaj nenavadnega, česar dotlej še ni poznal, mu je pravilo, da še vsi tovariši žive in da jih bo kmalu videl. Potem je pomislil na svoj dom. Ali ga bo še kedaj videl? Ali bo še kedaj stal ob ograji ladj?, ki bo rezala Sredozemsko morje in ga peljala proti domu? In zagledal se je na. krovu ladje___s svojim tovarišem IluJalssom... In še nekdo je bil zrav-ven... Kdo? Neli je bila. Neli, ki spi zdaj pod njim, mirno, pokojno, kakor bi še v sanjah čutita, da jo on varuje... (Halje prihodnjič.) Kratke vesti — Film o modernem pridelovanju krme. V Kranju v kinematografu «Taliji> ss bo predvajal 18. t. m. ob 10-30 dopoldne film o modernem trav-ništvn, pašništvu in njivskem pridelovanju krme. Film je izredno poučen in zanimiv. Vabijo se kmetovalci in drugi zanimanci iz okolice Kranja, da si film ogledajo. Fitmske slike se bodo sproti tolmačila. Vstopnine ne bo. Začetek bo točno ob določeni uri. = Za ureditev hmeljske trgovine. Na poziv sre-skega načelnižtva v Celju se je vršil v četrtek v prostorih Hmeljarskega društva za dravsko banovino v Žalcu posvetovalni sestanek zastopnikov Hmeljarskega društva kot predstavnika hmeljarjev in zastopnikov sreskega združenja trgovcev. Posvetovanje je vodil sreski podnačelnik g. Svetina. Navzočna »ta bila tudi narodni poslanec g. Ivan Prekoršek in sruski kmetijski referent g. Wernig iz Celja. V popolnem soglasju so bili sprejeti sklepi iu določila, ki naj v bodoče onemogočijo odo neodgovorno, zloglasno verižuištvo s hmeljem, ki jo ? pretekli hmeljski sezoni prizadejalo po brezvestnih tekačih našemu hmeljarstvu toliko nesreč in škode. Obravnavalo se je tudi vprašanje tujinskih trgovcev in komisijonarjev. Sprejeto je bilo načelo, da jim gredo iste dolžnosti, kakor jih mora nositi naša domača trgovina. Predstavnik Hmeljarskega društva župaii g. Lorber iz Žalca je naglasil potrebo, da Ih sreski kmetijski oddelek imel v dobi hmeljske sezone svojega tržnega nadzornika v hmeljarskem okolišu, da bi varoval koristi hmeljarjev in vse nedostatke sproti javljal političnemu oblast-vu. Hmeljarsko društvo pripravlja tudi posredovalnico za prodajo hmelja, ki bi imela svoje skladišče vhmeljarni v Žalcu ter bi po zapriseženih posredovalcih šla hmeljarjem pri prodaji hmelja na roko. Brezvestnemu načinu trgovanja s hmeljem, kakor se je zlasti v pretekli sezoni razpasel spričo neodgovornih prekupčevalcev in tvrdk, ki so take jate brezvestnežev vzdrževale, je napovedan odločen boj. Pričakujemo, da bo politično oblastvo podprlo ta prizadevanja. = Sejem za kožuliovino. Dne 28 in 29. januarja se je vršila v prostorih Ljubljanskega velesejma vsakoletna dražba krzna. Izredno neugodne vremenske prilike, pozni sneg in mila zima, so neugodno vplivale na kakovost našega krzna, ki je bilo mnogo slabšo od onega prejšnjih let. Seveda so te okoliščine oblikovale tudi ceno, ki je nasproti lanski padla. Tujinski kupci so navajeni, da najdejo jŠenstee! Pranje s SAMORAD pralnim praškom Vam bo v veselje, bleščeče belo perilo Vaš ponos! .^ahtcvafte odločno $ a morati pralni prašek pri nas le dobro blago, ki je poznano daleč preko meja naše dr?-ve. Sploh pa je letošnja kupčija s krznom zelo medla tudi na tujinskih tržiščih. Naše glavno krzno, to je lisičje krzno, že nekaj let ni v modi in zato so preostalo od prejšnjih let velike zaloge, ki leže neprodane v Londonu in Leipzigu. Zanimanja za te kože. ni skoro nobenega. Zato tudi v Ljuhljani ni bila prodana polovica lisic. Vodstvo dražbe je vzelo blago rajši nazaj, ker bi ne doseglo cen, ki ustrezajo vrednosti in trudu lovca. Več za-riimauja je bilo za kune zlatice in belicc, dihurje in zajce. Kupci so prišli iz naše države, pa tudi iz Avstrije, Italije, Nemčije, Francije in Grčije. Na dražbi so bile dosežene nastopne cene, ki veljajo za prvovrstno krzno: poljske li-ics do 120 Din, gorske lisice od 124 do 150 Din, gorske lisice (posebni kosi) 180 Din, kune zlatice (svetle) 500 Din, kune zlatice (temne) do 020 Din, kuno belice od 450 do 520 Din, dehorji od 60 do 90 Din, divji zajci, zimski 3.85 Din, divji zajci, jesenski 1 Din, jazbeci od 58 do 61 Din, vidre 380 Din, jeleni 13 Din za kilogram, srne povprečno 10 Din. Za domače zajce, domače iu divje mačke, polhe, krte, rjave podlasice, volkove in merjasce ni bilo zanimanja. Prihodnja dražba bo 25. in 26. t. m. = Svetovni pridelek vina. Po podatkih mednarodnega urada za vino jo dosegla svetovna vinska letina lani ogromno višino. V začetku stoletja je znašala svetovna letina vina povprečno 130 milijonov hektolitrov ter je do vojne narasla na 150 milijonov na leto. Po vojni se je dvignila celo na 170 milijonov. Lanski pridelek pa je ceniti na 200 milijonov. Točni podatki so znani iz tehle držav (v milijonih hektolitrov): Francija 75.2, Italija 30.6, Alžir 22, Španija 20.4, Portugalska 9, Argentina 7.8, Grčija 3.6, Bolgarija 3.1, Jugoslavija 2.9, Brazilija 2, Tunis 1.7, Južna Afrika 9.9, Avstrija 0.8, Švica 0.8, Maroko 0.6, Avstralija 0.6, Češkoslovaška 0.2, skupno torej v 17 državah 182.2 milijona hektolitrov. Vino pridelujejo nadalje 5s v Rumu-niji, Madžarski, Rusiji, čileju, Urugvaju, Siriji, Palestini, Turčiji, na Cipru, v Luksemburgu in Nemčiji. S temi državami vred znaša lanski vinski pridelek gotovo najmanj 200 milijonov hektolitrov. = Padec proizvodnje piva v naši državi. Proizvodnja piva v Jugoslaviji je znašala leta 1928. še 728.000 hI. Potem pa je stalno padala, tako da je znašala lani le 210.000 hI. Pivo se pri nas malo pije, ker je zaradi preobremenitve z davki predrago, a z vinom spričo razmerno nizkih cen lahko tekmuje. KOČEVJE. (Smrtna kosa) Dne 24. janua-arja je umrl odbornik sreske organizacije JNS in predsednik občine Kočevja okolice g. Josip Jaklič, ki je bil stranki zvest do zadnjega dihljaja. Dne 22. januarja se je še pismeno opravičil, da 3. februarja ne bo mogel iti k volitvi senatorjev v Ljubljano. Slava vrlemu možu! Naj nam bo vsem v zgled, kako je treba varovati strankino disciplino. RIMSKE TOPLICE. Vsem železniškim upokojencem, ki so se obrnili na NSZ s prošnjo za pojasnilo glede vrnitve režijskih kart upokojencem, sporočamo, da smo se v tem pogledu obrnili na odlo- Sven Elvestad: Kriminalni romsn. (Iz norveščine prevedpl J. M.) I. Dne 25. februarja leta 1899. ob Sedmi uri zjutraj so našli v Ulici Christiana Krogha onezave-ščenega moža. Patrulja stražnikov, ki je prihajala, da izmenja ponoči službujoče tovariše, ja je opazila. Eden izmed stražnikov je stopil takoj k bližnjemu telefonu in poklical kriminalno policijo. V tistem trenutku, ko so onezave-ščenca položili na voz, da ga odpeljejo v deželno bolnišnico, je bil že policijski uradnik na licu mesta. Ta je takoj spoznal, da gre za zločin. Pcško-.dovanec je imel veliko rano na levi strani glave tik nad ušesom. Bil je mož srednje starosti, očitno kmetovalec. Uradnik se je peljal z njim v bolnišnico, kjer so ranjenca hitro obvezali. Zdravnik je ugotovil, da njegova poškodba ni smrtno nevarna. Toda le na čudežen način je ušel smrti. Rana je bila prizadejana z nekim topim predmetom, s kre-pelom ali pa železno palico. Udarec je moral biti zadan z izredno močjo. Iz listin, ki so jih našli pri poškodovancu, je bilo razvidno, da je bil sin bogatega kmeta iz okolice Elverana. Ukradene so mu bde tira in vse vrednosti, ki jih je imel s seboj. Ko se je toliko ozavestil, da je lahko poročal o svojem dogodku, je pripovedoval, da je dan poprej že močno pijan zašel v druščino lahkoživih žensk in neznanih moških, ki so ga nadalje zalivali s pivom in žganjem. Spominjal se je, da so ga ti ljudje pozno ponoči spravili v neko stransko ulico, kjer ga je zdajci nekdo z vso silo udaril po glavi. Preden se je pridružil neznancem, je imel v denarnici 350 kron (norveških) v bankovcih, med njimi en stokronski bankovec. Do napada je zapravil kakšnih 25 kron. Bil je torej oropan za 325 kron in pa za dragoceno zlato uro. Policija si je vse to zapisala in izvršila več aretacij med. sumljivimi postopači. Vendar se ji ni posrečilo, najti krivcev. Dne 4. marca ob drugi uri ponoči je imel po naključju spet eden izmed tistih stražnikov, ki so takrat našli ranjenega kmečkega fanta, službo v Ulici Christiana Krogha. Nenadno je zaslišal iz temine glasen krik. Hitro je stopil proti kraju, odkoder je krik prihajal, in naletel na mlado dekle z očitnimi znaki \elike groze. Dekle se je treslo po vsem telesu in njeni lasje so bili popolnoma zmršeni. V silnem razburjenju se je mladenka oklenila stražnikove roke in rekla: »Moj Bog, strašno prikazen sem videla.* Pri tem je pokazala čez cesto. »Vidite, vidite, tamle gre!» je vzkliknila. «Ali ga vidite? Palico ima s kljuko iz slonove kosti.« V razsvetljavi cestne svetilke je stražnik čisto razločno opazil, da je za oglom izginila velika moška postava. Možak je bil oblečen v dolgo suknjo in je držal v roki palico. Stražnik *ekel za njim, a ga ni več našel. Ko se je vr di mladega dekleta ni bilo več na mestu. Ta dogo ;e je videl stražniku toliko pomemben, da je poročal o njem na policiji. Policija spočetka ni kazala volje, da bi se dalje brigala za zgodbo. Ko pa je predstojnik izvedel, da se je dogodek pripetil na kraju, kjer so pred nekaj dnevi našli ranjenega kmečkega fanta, je odredil, naj privedejo omenjeno dekle na policijo. Stražnik je lahko mladenko.točno opisal, tako da ni bilo težavno najti jo. 2e ob šesti uri popoldne so jo privedli k predstojniku v zasliševalno sobo. Bila je čisto mlada tvorniška delavka, ki je bila že enkrat zapletena v neko tatvino. Pisala se je Selma Strandova. Predstojnik jo je vprašal, zakaj se je bila prejšnjo noč tako ustrašila. Mladenka je dolgo oklevala z odgovorom. Bila je očitno zelo nervozna. Navzočnost vseh teh stražnikov jo je vznemirjala. In odgovorila je izmikaje se: »Prestrašila sem se,» je rekla, »ker je v temi prišel proti meni velik mož.» »Ali poznate tistega moža?» «Ne.» čilno mesto in prejeli odgovor, da notica v časopisju ne ustreza rcsnici, ker se še vedno vodi borba, da ge upokojencem režijske karta čimprej vrnejo. Na-Todna strokovna zveza bo tudi v bodoča v tem pogledu vršila svojo dolžnost, da se upravičeni zahtevi čimprej ugodi. SLOVENJGRADEC. Letina je bila pri nas zelo slaba. Žita ni niti za lastno potrebo, ponekod še za seme nc. Druga leta smo krompir prodajali in tako skupili nekaj denarja. Že tretje leto smo imeli slabo sadno letino. — Les prodajamo po neznatni ceni. — K nam prihajajo tolpe ciganov, čeprav smo prosili na tem mestu odločilna mesta, da nas rešijo te nadloge. Ciganke podnevu ogledujejo, a njih možje ponoči kradejo. V tem pogledu prihajajo iz okolice pritožbe dan za dnem. Tu pokradejo obleko družini, ko ta sladko spi, tam svinjsko meso kar petim posestnikom v eni noči, nato pa se tolpa napoti v bolj oddaljene kraje, da ji ni mogoče slediti. — Spomenik pokojnemu kralju namerava postaviti tudi naš okraj. Obstaja predlog, da bi se v spomin na velikega kralja izvršila kakšna človekoljubna akcija v pomoč brezposelnim. SV. JURIJ OB ŠČAVNICI. Dne 2. t. m. se je ob Številni udeležbi članstva vršila glavna skupščina sokolske čete. Prisotstvovala sta ji tudi član župne upravo Drago Koemut iz Maribora in župni zastopnik Rado Tušenjak iz Ljutomera. V uvodu je starosta Drago Korošak izrekel neomajno zvestobo Nj. Vel. kralju Petru II. in vsemu kraljevskemu domu. Nato so jo v Idpih besedah spomnil blago-pokojnega kralja Uedinitelja. Sledila so izčrpna poročila posameznih funkcionarjev, iz katerih je razvidno, da je bilo delo čete v lanskem letu zadovoljivo. V teku leta se je tudi znatno izpopolnila knjižnica. Število pripadnikov je poraslo od 170 na 177. Novo četno upravo sestavljajo: starosta Korošak Drago, podstarosta Domanjko Matija, načelnik Knafelc Franjo, načelnica Najžerjeva Stavica, prosvetar Vršič Franjo, tajnica Grosmanova Ida, blagajnik Benje Franjo, knjižničar Korošak Lovro. gospodarja Nemčeva Zalika in Postružnik Albert. Določil se je tudi program dela in prireditev v tem letu. Med drugim bosta tombola na Jurijevo nedeljo in telovadni nastop v juniju. Ob zaključku se je starosta v imenu čete poslovil od Domanjkove Lojzke, ki nas bo v kratkem zapustila. Bila je delavna članica skoro od začetka obstoja sokolske čete. ŠAFARSKO PRI LJUTOMERU. 20. januarja se je vršila v šoli redna letna skupščina krajevne organizacije JNS. Zboru, ki se ga je udeležilo do 80 članov, so prisotstvovali bivši poslaneo g. Jakob Zemljič, predsednik sreske organizacije banovinski svetnik g. Franjo Skuhala in sreski kmetijski referent g. Jakob Znidarič. Zbor je vodil šolski upravitelj Jože Kocbek kot tajnik in podal letno poročilo, orisal uspehe preteklega leta in iznesel želje vsega domačega članstva. Bivši poslanec g. Jakob Zemljič je opisal politični položaj Evrope in naše države in se spomnil velike naše"narodne žaloigre, ko smo izgubili dobrega kralja. Obširno se je bavil z gospodarskimi vprašanji sreza, seznanil člane z uspehi, ki jih je dosegel (regulacija Mure hi graditev ceste Štrigova—Ljutomer). Članstvo je sprejelo njegovo poročilo z zadovoljstvom na znanje. Banovinski svetnik gosp. Franjo Skuhala je govoril o pomenu stranke in poudarjal, da bi se morali kmetje čim tesneje okleniti tako močne stranke. Sreski kmetijski referent g. Jakob Znidarič je v svojem predavanju o zadružništvu kot gospodarski enoti očr-tal namen zadrug in pozival zborovalce, da se tudi zadružno organizirajo iu da osnujejo v kraju podružnico Kmetijske družbe. ŠMARJETA PRI RIMSKIH TOPLICAH. V nedeljo 27. januarja so je vršil sestanek zanimancev za ustanovitev nove podružnice Narodne strokovne zveze pri g. Purgu. Sestanka se je udeležilo lepo število zavednih delavcev, ki spoznavajo, da je edino upanje na izboljšanje delavskega položaja v organizaciji Narodne strokovne zveze. Na sestanku so poročali tovariši Lubej, Golob in Kapla. Po poročilih se je izvolil tale pripravljalni odbor: predsednik Dernovšck Franc, podpredsednik Lubej Ignac, blagajnik Kajtna Ignac; odbor: Pajk Jernej, Androjna Karel, Štor Karel in Hohkraut Ferdo. Podružnica bo obsegala Rimske toplice, šmarjeto, Ogeče, Senožete, Strensko, Sevce, Globoko in Gračnico s tvornieo podpetnikov. Delavcem se priporoča, da v lastno korist polnoštevilno pristopijo k novi podružnici. ŠMARTNO PRI LITIJI. Pred kratkim smo položili k večnemu počituu gdč. Heleno M a 11 d e 1 j -novo, ki so jo spremili poleg številnega občinstva tudi pevsko društvo »Zvon*, gasilci in Sokol. Pokoj niča je bila požrtvovalna delavka v vseh naprednih društvih, ki se jih je tudi v oporoki spomnila. V imenu društev so je od rajnke v lepih bsedah poslovil g. Maks Kovačič. Komaj smo pokopali pokojnico, so se oglasili s svojo žalostno pesmijo zvonovi drugič. Na svečnieo je preminil g. Ivan L e s k o v e c, trgovec v Šmartnem. Tudi njega so spremljali na njegovi zadnji poti pevci, gasilci in Sokoli. Pokojnik je bil dolgo vrsto let blagajnik pevskega društva »Zvona*, gasilec in podpornik vseh narodnih društev. Bodi obema lahka domača žemljica, žalujočim naše iskreno sožalje! -Sokolski oder nam je uprizoril dve igri: »Pri Hr«* stovih* in »Slabo vest*. Obe sta bili prav lepo odigrani. — G. Josip Strman, predsednik občine in JNS, je bil imenovan za s reškega Cvetnega pod« načelnika v sreskem Odboru v Litiji. VIDEM. (Smrtna kos a.) V bolnišnici v Bre* žicah je umrl v 74. letu starosti g. Ignac Podjed, upokojeni gozdar iz Sevnice. Ker je lil tukajšnji rojak, so njegovo truplo pripeljali na Videm. Pogreb je bil v nedeljo popoldne. Žalne svečanosti je opravil dekan g. Ivan Medvcšček. Pevski zbor »Videmski Zvon* mu jo v slovo zapel tri žalostiuke. Blag mu spomin! DOMAČE NOVOSTI * Novi ban je prevzel posle. Kakor poročamo v prilogi s slikami, je bil imenovan za novega bana dosedanji ljubljanski župan g. dr. Dinko Pue, kar je vsa dravska banovina pozdravila z zadoščenjem. Novi ban je v ponedeljek že prevzel posle in jo imel v torek na seji banovimkega sveta lep govor na banovinske svetnike. * Naš novi roman «Pest» bo gotovo zanimal vso bralce in bralke, saj je to prva detektivska zgodba, ki jo pričenjamo objavljati v »Domovini*. Prinašamo jo za izpremembo, ker je naše načelo pri izbiranju zabavnih zgodb čim večja pestrost. Takoj, ko bo ta roman končan, pride na vrsto Soteščanova »Skrivnost obljube*. Opozorite sorodnike, prijatelje hi znance, ki še niso naročniki, naj se zdaj naroče, da bodo lahko imeli tudi začetek izredno napetega kriminalnega romana »Pesti*. * Za gradbo železnice Št. Janž—Sevnica. V nedeljo 17. t. m. ob 11. bo v Trebnjem veliko zborovanje, na katerem bodo predstavniki Dolenjske z dolenjskim ljudstvom povzdignili svoj glas za gradbo železnice Št. Janž—Sevnica. Na zborovanju bo izvoljen širši odbor in bo sprejeta zadevna resolucija. Na zborovanje so povabljeni župani vseh dolenjskih občin. * Gradba lušKe ceste zagotovljena. Pred zasedanjem banovinskega sveta se je oglasilo pri namestniku bana gosp. dr. Pirkmajerju odposlanstvo predstavnikov kamniškega in gornjegrajskega sreza ter mu izročilo spomenico vseh prizadetih ustanov, ki se zavzemajo za gradbo ceste iz doline Črno »Zakaj ste se ga pa tako bali? Ali je kaj govoril z vami?« «Da .. ne ... rekel je samo nekaj besed.* «Kaj je dejal?* «Ne vem več.* ' . «Ali vas je ogovoril z vašim imenom?-«Saj sem rekla, da ga ne poznam.* «Ali vam je grozil?* «Ne, ni storil tega.* »Potem pa res ne razumem, zakaj ste se ga tako prestrašili. Celo glasno ste zakričali.« Dekle ni vedelo, kaj bi odgovorilo, in je v zadregi gledalo okrog. V tistem trenutku so se odprla vrata in vstopil je vitek, lepo oblečen gospod. Pokimal je predstojniku, ki se je dobrohotno nasmehnil. Ostali stražniki so vstopivšega spoštljivo pozdravili. Prišlec je sedel na stol blizu vrat. Predstojnik je nadaljeval zasliševanje. «OJgovarjajte odkrito. Saj menda nimate povoda, kaj prikrivati? Ali nam lahko opišete moža. Ali veste, kako je bil oblečen?* »Mislim, da je imel črno suknjo. In na glavi je imel kožuhovinasto čepico, če se ne motim.* Stražnik, ki je tisto noč imel opravka z dekletom. je pristopil in dejal: «Videl sem čisto razločno, da je imel neznanec na glavi širokokrajen klobuk * «To je prav možno«, je hitro pripomnila mladenka. »Bilo je tako temno, da nisem diibro videla.« «In palico je držal v roki?« »Da, natančno vem, da je imel palico.« »Palico iz slonove kosti?« Deklica se je čedalje bolj vznemirjala. Videlo se je, kako mučno ji je bilo, odgovarjati na vprašanja. «Da, vsaj ročaj palice je bil bel*, je tiho odgovorila. Zdajci se je približal vitki gospod, ki jc bil nenadno vstal s stola pri vratih, predstojniku in mu rekel: «Dovoiite, da za nekaj trenutkov prevzamem zasliševanje?« «Prosim, gospod Krag«, se je glasil odgovor. Dekle se je streslo, ko je začulo ime slove-čega detektiva. »Nimam ničesar več povedati*, je jecljaie .iz-pregovorila. «Samo nekaj pojasnil mi boste še dali*, je menil Krag. «Vi ste razločno opazili, da je bila palici bela?* »Da, ročaj je bif bel.* »Kako pa vam .ie padlo na um, da bi bila to slonova kost? Ko ste zagledali stražnika, ste rekli, da ima mož palico iz slonove kosti.* »Mislila sem, ker je bila bela.* Detektiv jc malo pomišljal. «Zakričali ste tedaj vi, kajne?* je potem vprašal. »Stražnik je slišal več krikov « »Da, jaz. Ustrašila sem se, ko je mož stopil iz teme naravnost proti meni.« »Ali ie bil lepo oblečen?« »Pa, precej lepo.« »In vi ga ne poznate?* «Ne, nisem ga še nikdar prej videla. To lahko prisežem.* »Hvala, ni potrebno. Kje stanujete?« Deklica je povedala naslov, očitno vesela, da 1 se je mučno zasliševanje nehalo. Ko je šla, je dal Krag poklicati enega izmed . kriminalnih uradnikov. Stopil je z njim k oknu j in pokazal na ulico. «Vidite deklico tamkaj z modrim trakom za j klobukom?« ga je vprašal. »Pravkar je bila zaslišana.« «Da, vidim.* «Dobro. Sledite ji in ne pustite je izpred oči. i Toda ne sme opaziti, da »e zasledovana.* Uradnik je šel brez oklevanja na delo. Predstojnik je ostafs Kragom sam v sobi. J »Kaj mislite o dekletu?* je vprašal prvi. . »Prepričan sem. da nam nekaj prikriva. Cisto ; jasno je, da moža s palico iz slonove kosti po- j zna.« «l;den iV.med njenih prijateljev pa menda možak ni bil.* Krag je skomignil z ramami. «I(do ve«, je rekel. »Mislim, da je bila deklica prav toliko presenečena kakor prestrašena. Zanesljivo je vsekakor, da je srečala moža, ki o njem ni niti mislila, da bi ga mogla videti.* »Vi torej mislite, da je zadeva vredna d-> se je policija resno loti?« emI Kamnikom čez Volovljek v Lu6e v Savinjski dolini. Odposlanstvo je vodil načelnik kamniškega ireskega cestnega odbora župan g. Franc Kratnar. V odposlanstvo pa so bili Se bivša narodna poslanca gg. Rasto Pustoslemšek in Cerer, banoviu-ski svetnik notar g. Anton Zevnik, gg. župana iz Luč in Solčave in drugi. G. namestnik bana je obljubil, da bo banovina upoštevala vse želje v državnem, gospodarskem in tujskoproinetnem pogledu dala v ta namen, kolikor bo v sedanjih razmerah mogoče. Kaže, da se bo pomladi lahko gradba že atola. * V Jugoslaviji je okrog 68.000 organiziranih gasilcev. Preglod gasilskih organizacij je izkazal ob koncu lanskega leta v vsej državi 104 gasilske iupein 2133 gasilskih čet, ki štejejo 67.63G članov. Motornih brizgaln je bilo 664, ročnih pa 2533. Ga-silske župe so samo v dravski, savski in dunavski banovini. V prvi jih je 25, v drugi 50, v tretji pa 20. Največ gasilskih čet šteje dravska banovina (874), za njo pa pride savska s 753 četami. Najmanj gasilskih organizacij je v zetski banovini. Tudi po inventarju je dravska banovina na prvem mestu, ker ima 378 motornih in 843 ročnih brizgah), medtem ko šteje savska banovina, ki ima 50 gasilskih žup, samo 145 motornih in 863 ročnih brizgaln. Organiziranih gasilcev je v dravski banovini 28.074, v savski pa 23.303. Gasilske organizacije so se začele naglo razvijati v Sloveniji, Hrvatski, Slavo-niji in tudi v Vojvodini že v sedemdesetih letih preteklega stoletja. V Srbiji sta bili kot prvi ustanovljeni gasilski četi v Beogradu in Kragujevcu. Beograjska gasilska četa posluje že od leta 1879. Do osvobojeuja in uedinjenja so bile omejene gasilske organizacije le na glavna mesta, potem pa je požrtvovalna delavnost gasilskih organizacij po-čagi iz severnih krajev prodirala na jug in vzhod. Mnoge gasilske organizacije so bile ustanovljene tudi po 15. juliju 1933., ko je stopil v veljavo zakon o gasilskih organizacijah. Prej navedene gasilske organizacije imajo v vsej državi 768 svojih domov, 444 zastav in 385 godb. Skupna vrednost opreme organizacij znaša po statistiki starešinstva gasilske iveze okrog 96 in pol milijona dinarjev, vrednost nepremičnin (domov in vežbališč) pa blizu 33 milijonov dinarjev. Ti podatki pa niso popolni, ker 122 čet do zaključka lanskega leta ni po-slalo svojih podatkov. * Osrednji odbor Združenja vojnih invalidov se je te dni posvetoval v Beogradu glede priprav za zbor invalidov, ki bo letos oktobra v Beogradu. Od ostalih sklepov so bili najvažnejši naslednji: Oblastni odbor Združenja vojnih invalidov v Beogradu je razpuščen, ker ne posluje. Dom vojnih invalidov, ki se gradi v Beogradu, bo dobil ime pokojnega kralja Aleksandra. Za častna člana združenja sta bila izvoljena minister notranjih zadev g. Velja Popovič in ban primorske banovine g. dr. Jablauovič. Izvoljen je bil tudi odbor, ki bo do prihodnjega sestanka plenuma osrednjega odbora pregledal vse njegovo delovanje. 1000 (tisoč) Din nagrade izplačam takoj onemu, ki izsledi povzročitelje vloma v moje zasebno stanovanje v kapelah pri Dobovi, izvršeno dne 30. januarja 1933. Morebiti najdenega krivca je prijaviti orožniški postaji v Dobovi. Istočasno svarim vsakogar, da bi kupil nastopne ukradene reči, ki bi se morda prodajale: moško, žensko in posteljno perilo (vse z všitim monogramorn MZ, letna ženska obleka, velika sobna preproga in vezeno večbarvno svileno posteljno pregrinjalo. — Valcnčič Marica. 44 * Zlato v bosanskih rudnikih. Neko angleško podjetje iz Londona je že lani poslalo svoje strokovnjake, da preiščejo opuščene rudnike v Bako-vičih in Kozogradu pri Foči. Ti rudniki so na ozemlju, kjer jo mnogo pilita, limonita in antimonita. Rudniki so last neke rudniške družbe v Budimpešti, ki jih je ukoriščala do leta 1919. Angleži so sklenili, da najprej preiščejo rudnike in sestaviue rude. šele nato bi S9 odločili, ali jih prevzamejo. Doslej so v rudnikih očiščeni rovi in so delavci že prišli do glavnih žil rude. Rudo so poslali v Zagreb, da jo tam preiščejo. Preiskava je ugotovila, da ta ruda vsebuje več zlata kakor ruda v kalifornijskih rudnikih. Zastopnike angleškega podjetja je ta uspeh iznenadil, vendar so pa zaradi gotovosti poslali rudo v London, da jo tudi tam preiščejo. Če se bo tudi pri drugi preiskavi ugotovil tolik odstotek z^ta, bo angleško podjetje, kakor se trdi, že na pomlad začelo ukoriščati rudnike. * Zborovanje čevljarjev in usnjarjev v Beogradu proti Bat'i. V veliki dvorani Delavske zbornice v Beogradu je bilo v nedeljo zborovanje čevljarjev in usnjarjev. Zborovanje je bilo sklicano, da protestirajo udeleženci proti poslovanju tvrdke Bat'e. Udeležili so se ga tudi zastopniki iz Ljubljane, Tržiča, Kranja, Škofje Loke in Zirov. Navzočen je bil tudi bivši narodni poslanec dr. Rape. Ze v začetku je prišlo do izgredov, med zborovalci in nekaterimi pristaši Bat'e in je zborovanje poteklo zelo burno v velikem prepiru. Trišlo je celo do pretepov. Zborovanja so se udeležili tudi zastopniki predsednika ! Bolečine v Prenehajo v 3 minutah Ne obupajte, zaka; dnevi neznosnih bolečin so minuti. Danes se lahko hitro rešite najhujših vnetij, oteklin io bolečin v preobčutljivih nogah, ne glede na to, iz katerega vzroka so nastale. Nabavite si zavojček Saltrat Rodella in vsujte ga polno pest v toplo vodo. Takoj, ko boste pomočili noge ▼ to zdravilno kisikovo kopel, bodo vnetja izginila, razvneto tkivo pa se bo oblažilo in osvežilo. Pravilna cirkulacija krvi bo urejena in Vaše noge bodo oživele v novem življenju. Ta enostavni recept prinaša dnevno tisočerim ljudem, ki so že mislili, da ni rešitve za njihove muke, v kratkem roku od 3 minut popolno olajšanje. Kurja očesa in trda koža se omehčajo ter se lahko popolnoma odstranijo. Saltrat dodeli nikdar ne odreče. Nabavite si Saltrat Rodell pri svojem lekarnarju še danes in poslužite se ga takoj zvečer. vlade, ministrstev za vojsko in mornarico, za socialno politiko in narodno zdravje in za trgovino in industrijo. Pri obširni razpravi 'o vsi govorniki ostro obsojali način dela BafovegS, podjetja, ki ja dovedlo domače čevljarje in usnjarje v veliko sti-J sko. Poudarjali so, da je Bat'a, ko je prosil za dovoljenje za ustanovitev svoje tvornice v Jugoslaviji, predložil spomenico, ki se jo zdela prav. zadovoljiva. Ko pa je bila tvornica ustanovljena, so se pokazale škodljive posledice za domačo čevljarsko in usnjarsko obrt. Zborovalci so sprejeli resolucijo, ki prosi vlado, naj vendar že vzamo v pretres zadevo Bat'e in onemogoči tej tvrdki poslovanje. ' «Morda», je odvrnil Krag in stopil k vratom. •Zmerom je tako: če kdo pred policijo kaj skriva, se je gotovo boji.« ♦Dvomljivo pa .ie, da ima ta zgodba kakšno zvezo z nedavnim napadom na kmečkega fanta.» «Ne vem. Ničesar ne vem. Najprej je treba počakati poročilo, ki ga nam bo prinesel za njo poslani detektiv. Ce je mladenka dala napačen naslov, bo toliko slabše zanjo. Moramo pa jo stalno zasledovati. Mislim, če se ne motim, da nas bo naposled Sama povedla k tistemu možu.« Krag je šel. Naslednjega dne je dal poročilo detektiv, ki so ga poslali za dekletom. Dekle je šlo naravnost domov. Stanuje tam, kakor je rekla. Asbjdrn Krag je že izgubljal zanimanje za vso zadevo, ko se je zgodilo nekaj, kar ga je dovedlo do tega, da se je lotil tega primera z vsem zanimanjem in vso odločnostjo. Dne 8. marca je bil policiji javljen nov napad v Ulici Christidna Kroglia. Napad se je izvršil natančno na tistem kraju, kjer je bil napaden in izropau kmečki fant iz Elveruna in kjer se je bila mlada deklica tako prestrašila skrivnostnega moža. Tokrat je bil napaden mornar. Dva moška, s katerima je bil kvartal. sta ga zvabila na tisti prostor. Vsi trije so zvečer sicer mnogo pili, vendar se .ie mornar natančno spominjal vseh podrobnosti skrivnostne zgodbe. Na temni cesti se je nenadno pojavil velik, koščen mož in ga je udaril s krepelom. Mornar je takoj zgrudil onezaveščeu na tla. Ko se je ozavestil, je občutil, da je kapljalo nekaj toplega po obrazu. Prijel se je za glavo in si okrvavil roko. Dobil je liudo rano. Napol nezavesten .ie potem taval po cestah, dokler ni naletel na stražnika, ki ga je povedel v bližnjo stražnico, da so ga hitro obvezali. Mornar je natančno opisal oba moža, ki sta bila tisti večer popivala z njim. Toda opis se ni nanašal na nobeno izmed sumljivih eksistenc, ki jih policija pozna že od prejšnjih podobnih napadov. Napadeneč je imel takrat s seboj precej denarja, kakih 400 kron. Te so izginile. Zgodba je vznemirjala policijo, ker ni vedela, kje naj išče zločince. Prijela je v naglici nekaj sumljivcev, a njih zasliševanje ni dovedlo do nikakega uspeha. Listi so pisali in'očitali policiji, da zaradi njene nemarnosti vladajo v mestu strahotne razmere. Naposled je policija temeljito preiskala vso Ulico Christiana Krogha. Hišne preiskave so se izvršile v vseh stanovanjih in vsi prebivalci te ulice so bili zaslišani. Preiskava pa se ni niti za korak približala rešitvi. Kdo so zločinci? Zakaj se dogajajo mpadi zmerom na istem prostoru in v isti ulici? Ali je mož s palico iz slonove kosti v zvezi s temi napadi? Zaenkrat niso mogli storiti drugega, kakor da so ulico in obližje ponoči zastražili z dvojnim številom stražnikov. Medtem pa je bil sloveči detektiv Asbjorn Krag. ki so mu izročili zadevo, že na delu. Pa! tudi njemu se ni posrečilo razjasniti teh zločinov.'; Ko je nekega dopoldneva sedel v pisarni, ga' je obiskala dama srednje starosti. fj «Kakor sem slišala, išče policija moža s palico iz slonove kosti», je rekla. «Da», je odgovoril Krag z zanimanjem. «Ali mi lahko poveste kaj o njem?» !j «Ta je vendar Ž3 mrtev«, je menila dama. «Oj njem vam lahko povem čudno zgodbo.->. II. Asbjorn Krag je opazoval črno oblečenofl damo, ki ie sedela za mizo pred njim. Na videz' je pripadala boljšemu srednjemu stanu in je na*, pravljala dober vtisk na detektiva. Imel jo je za vdovo kakšnega uradnika. «Ljudje moje vrste«, je začela, «živijo najrajši! mirno življenje. Čs se kljub temu obrnem na poli-' cijo, storim to zaradi tega, ker sem doživela ne-«] ka.i posebnega. Prosim vas pa, da mojega imena ne vmešavate v zadevo.» ^ «S pogojem, da nas zadeva sama k temu ne prisili«, je pripomnil Krag. «Ns,» je nadaljevala dama, «moja vloga v tej. zadevi je čisto brez pomena tako za policijo kakor za zadevo snmo. Kakor sem vam že rekla,' gre za moža, ki ga policija išče, za onega moža z belo palico. Da g \ le. sem spoznala iz policijskih pozivov.« .( (Dalje prihodnjič.) j * Napoved hudega mraza. Po vesteh budimpe-Itanske vremenoslovske postaje prihaja iz Sibirije ral hudega mraza, ki se Madžarski že bliža. Val ie bo na zapadu razširil do Francije, na jugu in tgozapadu pa na balkanske države, severno Italijo Riviero. Računajo z mrazom 20 stopinj pod ničlo, najbrž pa So več. * Nasprotnika užer.eš lahko samo, če ga poznaš, to je staro načelo. Kako uženeš motilce čistega radijskega sprejema, ti pove nova številka edinega tedenskega časopisa za radio, gledališče, film, šport in modo »Naš val*. Poleg tega prinaša ta tednik kakor smo že večkrat pisali, mnogo drugega poučnega in zabavnega štiva. Zahtevajte še danes brezplačno in brezobvezno na ogled eno številko tega cenenega tedenskega časopisa, ki ima stalno na 12 straneh program vseh važnih evropskih oddajnih postaj in sporede vseh oper, operet, slušnih iger, koncertov in športnih reportaž. Mesečna naročnina 12 Din. Pišite na naslov: Radijska revija «Naš val*, Ljubljana. * Vsa vojaška pojasnila v katerikoli zadevi dobite proti malenkostnem« plačilu pri gosp. Peru Francu, kapetanu v pokoju v Ljubljani, Maistrova ulica št. 14. Priložiti je treba za odgovor znamko ea 3 Dim * Pomožna blagajna «Naprednost» razpuščena. V Mariboru se je pred letom ustanovila registrirana pomožna blagajna pod imenom »Naprednost*. Banska uprava je zahtevala od »Naprednosti*, naj v teku treh mesecev izpolni nekatere pogoje, ki so ee tikali zakonskih predpisov. Zahtevala je preureditev zavarovanja na novi zavarovalnotehnični podlagi, izločitev zavarovalnih primerov, ki presegajo znesek 6000 Din, in točen seznam vsega članstva. Ker upravni odbor »Naprednosti* ni ustregel zahtevi banske uprave, je bila »Naprednost* razpuščena. Upravni odbor se jo sicer pritožil na višjo instanco proti razpustitvenemu odloku banske uprave, vendar odločitve še ni. Odlok 0 razpustu je bil objavljen v »Službenem listu*, obenem pa je prevzel posle likvidacije sreski načelnik g. dr. Seuekovič. 1 * še pometamo! Svilene nogavice v vseh barvah, par 5 Din. Močno končana tkanina 10 Din. S t e r m e c k i, C e 1 j e. * Rešitev iz ognja. V eni zadnjih noči je začela goreti domačija Franceta Kozlevčarja v Tlaki. Ogenj se je hitro širil po kupih lesa okrog poslopij. Kljub vnetemu naporu sosedov, ki so prišli reševat, je ogenj naglo zajel tudi skedenj in hlev. V kratkem času so dospeli gasit člani obeh okoliških gasilskih čet od Sv. Križa in iz Čateža. Prav obupni prizori so se nudili ob gašenju hleva. Notri je bila še vsa živina, v kotu hleva pa je brezskrbno spal na svojem ležišču mlad pastirček. Vrata v hlev so bila od notranje strani močno zapahnjena. Pastirček se jo pač zavaroval, ko je bil šel spat, pred neljubimi ponočnjaki. Da rešijo pastirčka in živino, so vrgli reševalci vrata iz podbojev, nato so pa z največjo muko izgnali iz hleva omamljeno živino ter rešili ubogega hlapčiča, ki ga je dim pričel že dušiti. Kozlevčar, ki ni bil zavarovan, trpi mnogo Škode, saj mu je ogenj uničil hlev in skedenj, pre-f.ej orodja in dva voza. Sodijo, da je bil ogenj podtaknjen. i, * Požar v ptujski okolici. Pred dnevi je v Tur-ikišču zgorela zidarju Albinu Vnuku hiša. Ogenj je nastal tako, da se je od žareče železne cevi vnel Btrop. * Dve k:-avi pod vlakom. Preteklo nedeljo, ko snežilo, je vlak povozil pri Kladniku v Podkužah fpri Kranjski gori siromašni posestniei-vdovi dve jkravi. Kravi sta šli na vodo, a namesto k vodi, sta 'jo ubrali po železniškem tiru, kjer je bila gaz, in ■prav takrat jo privozil vlak. Eno je popolnoma juničil, druga je še živela, tako da so jo mogli dati Svsaj mesarju. h * Žrtev cgnja v Gornji Radgoni. V soboto zvečer ge plat zvona naznanil požar v Gornji Radgoni. jiG. Stanko Semenič je imel v svoji garaži v popra- 5ilu tovorni avto, pri katerem je 28Ietni šofer akob Stanek nadomeščal neke nove dele. Zaradi hude zime je šofer zakuril v majhno železno peč, pa kateri je grel olje. Ob 18. uri je odšel k večerji ter se nato vrnil v garažo, v kateri je razen goreče peči in tovornega avtomobila bilo precej bencina. Ko je odprl vrata garaže, je iz peči švignil plamen, ki je povzročil silno eksplozijo. Šofer je dobil nevarne opekline. Prvo zdravniško pomoč je ponesrečenemu šoferju nudil zdravnik dr. Breznik, ki ga je odpeljal v avstrijsko bolnišnico v Radgono, kjer je nesrečnik najbrže že umrl. * Slepar, ki obljublja posredovanje posojil, se jo pojavil v Slovenskih goricah. Obljubljal je kmetom, da jim bo preskrbel posojila pri Privilegirani agrarni banki, ter jemal na račun teh posojil velike provizije. Oškodoval je mnogo ljudi za težke tisočake. Komaj je odsedel kazen za to, že ima mariborska policija obvestilo, da premetenec po starem načinu obljublja ljudem posojila. Svojo delovanje jo prenesel zdaj na Dravsko polje. Varujte se ga! Ne pozabite še ta mesec poravnati zaostalo naročnino za preteklo leto. Ta klic velja le onim naročnikom, ki dolgujejo za naza]. Vse te z današnjo številko ponovno opozarjamo s položnicami, ki Jih dobe v listu. Prosimo iih, na{ nakažejo dolžne zneske po pošti čimprej in si tako zagotove nadaljnje dostavljanje priljubljenega tednika. Uprava «D o m o v I n e». * 12 let robije. Citateljem je gotovo še v spominu umor lani sredi decembra v Zgornji Šiški, ki je razburil vso javnost. Ločena žena Frančiški Planinškova je s sekiro rarmesarila glavo svojema ljubčku Ivanu Štruklju, da je takoj nastopila smrt. Te dni se je pred okrožnim sodiščem odigralo zadnje dejanje te žaloigre. Planinškova je bila obsojena na 12 let robije in 300 Din denarne globe, ki se ji pa izpremeni ob neizterljivosti na nadaljnjih pet dni zapora. * 100 pobeglih kaznencev ima zapisanih mariborska moška kaznilnica v letih 1919. do 1934. Od teh je bilo po poizkušenem pobegu 76 aretiranih, 11 se je samih javilo, 11 pa je še vedno na pobegu. * Dolgi prsti. V klet posestnika in mlinarja Alojzija Meška v Podgorcih so vdrli neznani vlomilci ter odnesli dva sodčka z večjo količino vina. IZ POPOTNIKOVE TORBE * Fašistični miličnik je ustrelil Slovenko. Nedavno zvečer je neki miličnik, baje iz ljubosumnosti, ustrelil šiviljo Cesnikovo Pavlo v Palčju pri Št. Petru na Krasu (Julijska Krajina) in nato še samega sebe. Zločin se je zgodil v njeni delavnici Ta grozna vest se je bliskovito razširila po vsej vasi in bližnji okolici ter povzročila veliko razburjenje med našim prebivalstvom. Vse prebivalstvo sočuvstvujo z njenimi svojci in obžaluje smrt pridnega dekleta, ki je s svojimi že tako skromnimi zaslužki pomagala vzdrževati siromašno rodbino. * Vlomilca Franca Omerza iščejo. SOletni Franc Omerzo, doma iz Rožnega pri Blanci, znan vlomilec, se je oglasil tudi v trgovini gospe Terezije Dimčeve v Spodnji Hudinji pri Celi«. Odnesel je! kup raznih dobrot, tako kave, sladkorja, riža in drugih reči. Kakor poroča orožniška postaja iz Brežic, je Franc Omerzo član xlrzne vlomilske družbe, ki je razvila obsežno delavnost po vseh krajih krškega, brežiškega in celjskega okraja. Skrbnim brežiškim orožnikom se je doslej posrečilo, da so vse člane te družbe spravili za varne zapahe, samo Omerzo je ostal doslej še na prostem. Vlomilca, ki je že večkrat poravnaval račune v ječi in je bil svoje dni nekaj časa zaprt tudi v Gra-diški, išče tiralica. * Pijanec je ubil očeta štirih otrok. Nedavno je popival v Damšetovi gostilni na Pečici 301etni delavec Ivan Seklič iz Boča. V njegovi družbi je bil tudi neki deček, ki ga je silil že pijani Seklič k pitju. Deček je ubogal in izpil nekaj kozarcev vina. Ko pa je gostilničar opazil, da sta oba, Seklič in njegov spremljevalec, že pijana, ni hotel postreči več Sekliču s pijačo, marveč je zahteval od njega, naj plača zapitek. Ker se je Seklič branil plačati tudi za dečka, sta se z gostilničarjem nekoliko sporekla. Gostilničar je ostal miren, vendar je zahteval od Sekliča, da plača dečkov zapitek. Seklič je to ponovno odločno odklonil češ da mladi fant tako ni nič popil, in lahko gostilničar sam utrpi malenkostni zapitek. Razburil se je pri tem tako, da je skočil nad gostilničarja. Po nesrečnem naključju je med prerivanjem ugasnila luč in Seklič jo v temi segel po nožu ter ga zabodel gostilničarju Damšetu v vrat in mu prerezal žilo odvodnico. V mlaki krvi j9 obležal gostilničar mrtev na tleh. Seklič pa je po krvavem dejanju zbežal iz gostilne. Pokojni Damše je bil splošno priljubljen in sočuv-stvujejo vsi, ki so ga poznali, z njegovo žalostno usodo, nesrečno vdovo in z nepreskrbljenimi otroki. Pokojnik j? bil tudi zvest bralec »Domovine*. Blag mu spomin! ROPARSKI UMOR V STROČJI VASL Ljutomer, februarja. V Stročji vasi pri Ljutomeru se je zgodil grozen j roparski umor. Na samotnem kraju stoji pritlična lesena hišica, last Jakoba Vrhovnika in njegov? žene Neže. Ko ja nedavno popoldne prišla k hiši soseda Marija Ozmetova, se ji ja nudil strašen prizor. Med gospodarskim poslopjem in hišo je v snegu ležalo truplo Vrhovnika z razbito glavo. Pokojni Vrhovnik je imel na sebi delovno obleko in škornje. Pred vrati kravjega hleva je ležala golida za mleko, na kateri so se poznali sledovi krvi. Na skednju pa je ležala v slami onezaveščena Vrhovnikova žeua Neža, vsa oblita s krvjo. Kakor sodijo, se je strašni zločin zgodil že zjutraj, ko je Vrhovnikova žena šla krave molst. Zločinec je najbrž njo prvo napadel. Ko je poklicala na pomoč, je prihitel mož, ki ga je zločinec ubil Truplo Vrhovnika so prepeljali v ljutomersko mrtvašnico, kjer so ga raztelesili. Na kraj umora je prišla sodna komisija iz Ljutomera. Vaščani pravijo, da ja imel pokojni Vrhovnik precej denarja. Ugctovilo se je, da so izginili ves denar, vsa obleka ir. nova odeja. Ljutomersko orožništvo se je takoj lotilo zasledovanja zločincev. Za zločincem, odnosno zločinci š« ni sledi. Na pomoč so bili poklicani detektivi iz Maribora. BELOKRAJINSKO PISMO Semič, februarja. V Kotu se je osnovala po prizadev anju vodovodnega mojstra g. Maksa Laternerja krepka gasilska četa. Na občnem zboru 27. januarja ja bil izvoljen za predsednika g. Laterner, za poveljnika trgovinski sotrudnik g. Lojze Bukovec, za tajnika g. Jože Plut, za blagajnika pa g. Matija Plut. Pristopilo je takoj 47 rednih in 20 podpornih članov. — Odkar je družba Dajčmanov pod ključem, smo imeli v naših krajih dolgo časa mir pred tatovi. Dne 29. januarja pa je bil spet vlom, in sicer pri posestnici Mariji Štruklje vi v Sodinji vasi. Tatovi so odnesli precej vina, mesa, obleke in dmgih reči. Našim marljivim orožnikom se bo gotovo posrečilo, da izsledijo nepošteno družbo. V Štrekljevcu so tudi ustanovili gasilsko četo, za kar ima glavne zasluge g. Pašič Ivan. Na občni zbor 27. januarja je prišel tudi žnpni delegat iz Črnomlja g. Košuta, ki je imel lep nagovor. Za predsednika je bil izvoljen g. Pašič Ivan, za poveljnika g. Simonič Jože iz Podrebra, za tajnico učita. Ijica gdč. Marija Krčeva, za blagajnika pa g Pašič. To je danes v občini Semiču že peta gasilska četa. — V Štrekljevcu je šolska upraviteljica gdč. Sirnl-kova 1. decembra ustanovila gospodinjski tečaj, ki ga obiskuje 12 deklet. Seveda se jih je prijavilo dosti več, a ni prostora. Požrtvovalni učiteljici je prebivalstvo zelo hvaležno. Tako se počasi vendar orja ledina po Beli krajini. Pogrešamo le dela na sokolskem področju. Temu pa je krivo to, da je na naših šolah premalo moških moči. V naši župniji imamo pet Šo!, ■> a*mo eno moško učno moč. 11, Rne Auher, PARIŠ (9°) odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle nnjkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Ho-Miji in Luksembureu sprejemajo plučila na naše fekovne račune: Belgija: št 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94. Pariš; H .landija: št. 145S-66, Ned. Dienst; Luksemburg: St. 5967. Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne na-U/nice 56 Poučni kotiček Pravica do bolezenskih podpor po prenehanju službenega razmerja. Okrožni urad za zavarovanje delavcev (prav tako tudi bolniška blagajna TBPD) ne daje članom bolezenskih podpor samo ob času, io jo član na delu, to se pravi, ko opravlja zavarovan jn zavezan posel, ampak daje to pravico z iz vestnimi pogoji tudi po prenehanju službenega raz merja. Kateri pa so tisti pogoji, s katerimi daje okrožni urad bolezenske dajatve tudi po prenehanju službenega razmerja? Pravico do bolezenskih podpor po prenehanju službenega razmerja ima tisti olan, ki je bil v zadnjem letu pred obolenjem vsaj Sest mesecev ali pa v zadnjih dveh letih vsaj 12 mesecev zavarovan pri kateremkoli okrožnem uradu v naši državi in ki zato, ker nima zaslužka, ne more vplačevati članskih prispevkov. To pravico pa uiiva tri tedne po izstopu iz obrata, če je bil v zadnjem letu šest mesecev zavarovan, odnosno šest tednov, če je bil v zadnjih dveh letih 12 mesecev tavarovan. Zahtevajo se torej kvalificirano članstvo, pomanjkanje zaslužka in zglasitev pri urado-vem zdravniku v tretjem, odnosno šestem tednu. Za poznejša obolenja član nima nobenih pravic več do bolezenskih podpor. Potrdilo delodajalca da takemu bolniku zadnji delodajalec. Bolnik mora seveda dokazati, da izpolnjuje gorenje pogoje. Za kuhinjo Juha iz divjačine. Zelo razstreljeno jerebico, divjo raco ali kose zajca, ki se sicer ne dado porabiti, pripravimo kot juho, in sicer: jerebico očistiš in jo daš kuhati na dva litra vode. Na masti pa prepraži malo korenčka, peteršilja, zelene in pol čebule. I-bersovo vilo ni imel nihče dostopa. Vhod v delavnico pa je bil še posebno zavarovan. Vsako noč se jo Robbers peljal s svojim razkošnim avtomobilom v mesto, kjer je prebil noč v zabaviščih. Z vsake vožnje je navadno pripeljal s seboj kakšno žensko. Štiri takšne nočne izletnice pa se niso nikoli ve5 vrnile med ljudi. Svojci vseh štirih so prejeli od njih pisma, v katerih so jim pisale, da so se z nekim odličnim zdravnikom preselile v Nevv York iu da se ne bodo več vrnile domov. Kmalu nato je oglasil Robbers v nekem velikem listu, da išče strojepisko, ki pa ne sme biti starejia od 20 let. Takšna se je tudi n.tšla. Kemik jo je takoj sprejel ter ji odkazal stanovanje v vili. Naključje pa je naneslo, da je imela ta dama ljubimca, kateremu je nekega dne sporočila, da bo vzela svojega delodajalca za moža. Ljubimec pa se ni dal odpraviti s temi suhimi besedami. Je! je zasledovati svojo bivšo zaročenko, ki mu je tudi pisala, da se ne smeta več sestati, ker ji delodajalec ne dovoljuje tega. Ta človek je tudi dognal, da je Robi ers hud morfinist. Ko je videl, da ne more nikakor do svojo bivše neveste, je obvestil o tem policijo ter izrazil mnenje, da je dekle najbrž izginilo. Po tej ovadbi je policija vdrla v kemikov« vilo. Kar je našla tam, je bilo dovolj za aretacijo Robbersa. Kemik je ležal na divanu v globokem spanju, pred katerim je vzel morfij. Iz kopalnice pa je prihajal oster smrad. S silo so odprli vrata in odkrili v kopalni kadi razpadajoče žensko truplo. Robbersa so oddali v ječo. Priznal je, da je umoril štiri ženske ter uničil njih trupla na podoben način, kakor se je to skoro zgodilo s truplom strojepiske. Preiskava je še ugotovila. da je bil črnec, ki je stregel Robbersu, brez-močno orodje v rokah gospodarja, kateremu je pomagal pri njegovih zločinih. X Cebelino žeto ima lastnost, da samo od seH prodira v kožo napadenega sovražnika še potem, ko se je odtrgalo od čebelinega telesa. 'Zelo sestoji v glavnem iz dveh ostrih klin, ki imata dolgo vrsto kaveljčkov. Zadostuje, da zapiči čel>ela želo sovražniku samo do enega ali obeh skrajidh kaveljčkov v telo. Pri tem prične delovati neka mišica, ki poganja obe klini globlje. Istočasno se odpre mošnjiček s strupom in izprazni svojo vsebino v rano. X Ženska zakonski mož. Čudna je ta zgodba. Due 1. februarja leta 1033. sta se poročila v Tu-ringiji hlapce Ivan Tor in poljska delavka Frančiška. Ob koncu leta 1934. pa je prišlo na podlagi ovadbe Frančiške Torove na dan, da Ivan ni moški, marveč ženska. Na vprašanje, zakaj ni tega ob-lastvom prej javila, jo izpovedala Torova, da se je bala to napraviti iz strahu pred grožnjami njenega razburljivega moža. Miinchenska policija, ki ji je bil ta primer prijavljen, je uvedla preiskavo ter se je po izvršeni zdravniški preiskavi dognalo, da jo domnevni Ivan Tor zares ženskega spola. Policija je nato pričela zasliševati Ivana Tora. ki je dejal, da je sicer vedel, da je ženskega spola in da ni moški, da so pa tudi ni smatral za žensko. Zatrjeval je, da ni poznal staršev in tudi skrbnikov ne ter da jo zrasel pod imenom Ivan. V rani mladosti je prišel v družbo potujočih prekupčevalcev s konji, h katerimi je potoval po svetu. Ko se je tega klatenja naveličal, jo iskal službo ter postal hlapec. Kakšneg-a krstnega lista ali podobnega dokazil-nega izkaza sploh ni imel. Drugih zanimivejših podrobnosti niso mogli izvleči iz Ivana Tora, zlasti ne glede razloga, zakaj je na zunaj menjal spol. Oblastva so šla zdaj sama na delo ter izsledila, da se je Ivan Tor pojavil kot hlapec že leta 1922. Iz spisov so dognali, da je pred tem časom živela neka dekla pod imenom Ivana Tor, ki se je rodila decembra leta 1899. v Wasserburgu na Zgornjem Bavarskem. Ta dekla Ivana Tor je bila v letih 1917. in 1918. kaznovana zaradi potepuštva in se jo iz- kazalo, da se je izvršilo tudi posnetje njenih prstnih odtiskov. Lota 1919. pa je ta dekla Ivana Tor pobegnila od svojega službodajalca v moški obleki in i nekimi vojaškimi škornji na sebi. Odtlej je Izginila, kakor bi se bila pogreznila v zemljo. Na njeno mesto pa je stopil kmalu zatem hlapec Ivan Tor, ki se je poročil z omenjeno poljsko delavko Frančiško. X Oskrbnina za Izmišljenega otroka. Pozno je dobila plačilo za svoje grehe neka prebrisanka, ki j« prišla pred sodišče v Lvovu, kjer je opeharila pet lahkovernih mož. Tik pred svetovno vojno je imela ljubavno razmerje z nekim dunajskim ofi-tiijem. Ko 60 vdrli Rusi v Galicijo in je bil Lvov izpraznjen, je pobegnila podjetna Berta na Dunaj, kjer je kmalu našla svojega bivšega ljubčka in mu povedala, da njuna ljubezen ni ostala brez posledic. Ofieir ji je verjel in se zavezal, da bo plačeval oskrbnino za svojega nezakonskega otroka. Res jo je vestno plačeval do decembra lanskega leta. ko je začel razmišljati o tem, zakaj mu Berta noče pokazati sinčka. Mož se je obrnil na oblastva in tedaj se je izkazalo, da Berta otroka sploh'nikoli ni imela. Vest o tem je bila objavljena v listih ir. ko j« javnost izvedela za sleparkino ime, so se javili sodišču še štirje moški, ki so tudi plačevali oskrbnino za svoje nezakonske otroke, čeprav jih nikoli ni30 imeli. Vseh pet je Berta speljala na led. Sodišče je obsodilo sleparko na tri leta ječe. X Piramido bodo zgradili t Ameriki. Sloveč pariški arhitekt, je izdelal načrt za stolp, ki naj bo 2000 m visok in ki naj bi stal v pariški okolici kot vojaško opirališče za obrambo proti sovražnim letalom. Ta načrt bi bil vreden brat babilonskega stolpa. Nio manjši pa ni načrt, ki si ga je izmislil ameriški finančni magnat Morgan. Ta mož, ki menda ne ve, kam bi z denarjem, je dvakrat obiskal Egipt in tam občudoval piramide i egiptovskih faraonov. Ko je bil prvič tam, je svojemu spremljevalcu izrekel obžalovanje, zakaj tudi Amerika nima piramid. Poslej je vedno mislil na piramide. Letos pa je Morgan naročil arhitektu Finsenu, naj naredi načrt za piramido ter obenem stroškovnik. Piramida mora biti prav taka, kakršna je Keopsova piramida v Egiptu. Seveda znotraj ne sina biti grobnica, ampak mora biti notranjščina namenjena za druge stvari. Arhitekt Finsen je vzel s seboj dva pomočnika, in so šli študirat Keopsovo piramido v Egipt. Se-i aj je načrt narejen. Morganova piramida, ki bo stala v Ameriki, bo visoka 147 m, stala pa bo na ploskovini 232 kvadratnih metrov. Iz tega je jasno razvidno, kako ogromna bo. Starim egiptovskim piramidam se je v teku 6000 let odkrušil1 koničasti vrh. Morganova piramida pa bo imela; konico, vrh katere bo vihrala 30 m dolga zastava, i Znotraj pa bodo prostori urejeni za znanstvene laboratorije, za ljudsko šolo, za radijsko postajo, prav na vrhu pa bo spominska cerkev. Keopsovo piramido je baje delalo 100.000 delavcev celih 30 let Zanjo so torej porabili 240 milijonov delovnih dni. Stroji pa, ki jih ima Finsen na razpolago, bodo to delo za mnogo tisočkrat skraj-Sali. Finsen pravi, da bo dovršil piramido v šestih mesecih. X Petrolej teče 1700 kin skozi puščavo. Evropski inženjerji so v Iraku zgradili orjaško delo: napeljali so cevi h Iraka do srednjemorskih pristanišč v Siriji in Palestini. En vod te cevi se končuje v sirski luki Tripolisu, katero imajo Francozi, drugi vod pa v Hajfi. katero imajo Angleži. Po teh ceveh N bo iz petrotejskih vrelcev v Iraku skozi puščavo 1700 km daleč pretakal petrolej do pristanišč :n od tam na ladje. Kakor znano, so v okolici Kirkuka velika petrolejska najdišča, katerih niso mogli drugače izrabiti, kakor tako, da bodo petrolej na navedeno ogromno razdaljo spustili po ceveh do ladij. Da si napravimo pravo sliko, kaj je zmogla evropska tehnika, naj navedemo nekaj številk: Za glavni vod so porabili 123.000 ton cevi. Da so zravnali! ozemlje, na katero so položili cevi, so porabili 100 ton močnih razstreliv. V puščavi, v kateri ni j bilo vode in v kateri je nepopisno žgalo solnce. | je delalo 15 000 delavcev. Ti delavci so pripadali1 lajrailičnejšim narodom ter so govorili razne je-j Ponos perice in gospodinje je lepo, belo perilo, ki ga da le fittvielCt- teipentinovo miCo Zahtevajte ga povsod! zike. Ko so petrolejski vod napeljavali čez reki Eufrat in Tigris, so morali v vodo postaviti močne' jeklene stebre, na katere so pritrdili močne jeklene vrvi ter nanje obesili cevL Na Eufratu so stebri 700 metrov vsaksebi in so visoki 65 metrov. Za napravo visečega mostu čez Eufrat so porabili 50.000 ton različnega gradiva. Posebno težavno je bilo delo čez dolino Jordana. Zgradba te ogromne naprave je stala kakšni dve in pol milijarde dinar-narjev. X Ruski poleti na skrajni sever. Ruski letalci pripravljajo več poletov v po'arne kraje. Nedavno je odletel letalec Farih iz Moskve preko Arhangel-ska na otok Vajgač. Ta pot je dolga 6000 km. Ob koncu januarja je krenil z letalom v kraje skrajnega severa slavni letalec Molokov. Pot ga vodi iz Moskve preko Krasnojarska na otok Dickson. 1000 kilometrov bo preletel nad kraji, nad katerimi še nikoli ni letelo letalo. Sredi februarja krene letalec Vodopjanov iz Moskve preko Habarov&ka v Vzhodni Sibiriji k Schmidtovemu rtiču. Ta proga meri 13 000 km in to bo najtežavnejši polet. Vodopjanov bo moral leteti iz Nogajeva na kamčatski obali do svojega smotra po večini nad morjem, po katerem plavajo ob tem času ledene gore. X Zakaj v Londonu ni nebotičnikov. London je ogromno mesto, a vendar nima nebotičnikov. Mnogi ljudje mislijo, da jih Londončani nočejo, ker so bolj navdušeni za družinske hišice. V nebotičnikih bi lahko bile trgovine, banke, hoteli in pisarne, kakor jih imajo v Ameriki. V Londonu ne grade nebotičnikov zato, ker tla za tako velike stavbe niso primerna. Na londonskih, ulicah in trgih vidimo sicer krasen trden tlak, toda tla pod mestom so močvirnata, polna podzemske vode, da bi težkih stavb ne prenesla. Zato je grada nebotičnikov v Londonu naravnost prepovedana. Pred leti se je začela nekoliko nagibati slavna katedrala svetega Pavla in žrtvovati je bilo treba mnoge tisočake, preden so njene temelje znova utrdili. Vse pretežke stavbe v Londonu se počasi pogrezajo, V Londonu ni tako trdnih skal, kakor jih ima New York. Poleg tega je London vedno bolj v nevarnosti, ker se krha morska obala. Posledica je, da se širi ustje Temze. Mesta, ležeča ob obali, kakor Brighton, Blackpool, Lovveston in Hull, se neprestano bore z morskimi valovi. Obala se izpreminja, mnogi kraji na južnem bregu Temze so že zdaj pod vodo in ni daleč čas, ko bo kamenito nabrežje Temze ob plimi preplavljeno z morskimi valovi. Listnica uredništva .meneville. To je bilo enkrat. Zdaj se ta zemlja ne daje. Bunčani in Berkovci. Že dolgo je, kar smo prejeli dopis, a ga nismo objavili, ker nismo mogli dobiti potrdila vesti. Pisali smo že, da je treba take vesti opremiti z žigom kakšne organizacije, da vemo, pri čem smo. Drtija-Moravče. Po «Pesti» boste takoj na vrsti. Guštanj. Dopis je zelo oseben, a mi ne vemo za katero osebo gre. Hrastnik. Dolg za živila zastari, če ga upnik tri leta ne terja in ne toži zanj. Klečevce-Kumancvo. Na vaš dopis vam odgovarjamo, da smo se pobrigali tudi za sot rudnike iz Dolenjske. Krvavči vrh. Pesmic ne objavljamo. Sv. Pavel pri Preboldu. Razume se, da mora vlakovodja nekaj znati. Kako. dolgo tisti predpisi obstajajo, nam ni znano. O vseh tistih podrobnostih, za katere vprašujete, vas bo najbolje poučil kak železničar. Zagreb. Prevod Poejcvih zgodb se šele pripravlja. DOMOVINA li finega sukna t barvah V sucg in blat« t gumast* obutvijo Z volno podložen« Za dečke Iz telečjega bokaa, z usnjenim podplatom Za odrasle Iz tistega telečjega boks« Telečji b«k« z usnjenim pod-z gumastim podplatom plato m Prednosti gumastih podplatov nepremočljivost • prožnost — trpeznost Najboljši goveji boks z gumastim podplatom Goveji boks s gumastim podplatom Iz čvrstega telečjega boksa z gumastim podplatom I.ak semii Res je. Učitelj: »Cesa pred sto leti 5e ni bilo na svetu?* Francek: »Avtomobila...» Tonček: »Aeroplana ...» ,'anezek: «Električne železnice...» .,rožek: «Mojega bratca, gospod učitelj.» Razlika. Sinko: »Očka, povej mi, kakšna je razlika med strojno in navadno puško.* Oče: »Približno taka, kakršna med maminimi in mojimi besedami...» Snubitev. Vera: »No, Vladislav, kaj je rekla mati, ko si zaprosil za mojo roko?* Vladislav: «Izgubila je dar govora.x Vera: «Kaj pa potem, ko je znova izpregovo-riiar* Vladislav: »Sem bil že davno zunaj.* Pri fotografu, tiašper; »Moja žena bi se rada dala fotogra-tirati.* Fotograf: »Tzvolite. Kakšen format?* Gašper: »Majhna in deb.'la » Usnjarsko podjetje v dravski banovini se proda ali pa da v najem takoj. Kup?c potrebuje satno 25.000 Din gotovine, ostalo lahko plača s knjižicami ali pa prevzame hipoteko. Najemnina "zelo ugodna. Dela vedno dovolj in se ' obratovanje samo nadaljuje. 34 Prodajalčev naslov se zve pri upravi »Domovine*. TUZEMSKA TEKSTILNA TVORNICA, dobro poznana, išče uvedenega potnika, predvsem za Slovenijo, Hrvatsko, Bosno in Dalmacijo. Plača fiksuin, potne stroške iu provizijo. Ponudbe sprejema uprava »Domovine* pod osojilnica in Kmetska posojilnica). Istočasno opo- 1 zarja na svojo inventurno prodajo. 46 Hiša v bližini Vojnika z nekoliko zemlje naprodaj. Cena 12.000 Din. B. Va-novšek, Lastni dom št. 18 (pri Westenovi tvornici v Celju). 43 Parne pekovske peči in stroje postavlja