*«ll dSMsassei <«»««#»< 4aa#««a»« «*##»«#»*< »«»»#«»»»81 iaw»#8##8a®* is**#«#*««®* 18«®Ba®BS8*»l iees««®6te»a* !996«8S«ffl»»Bl iBBa*»«e*e«! »•bbbbbmbbb; iB«e#Baaa»ei eaaanaeaeaei ■■■235!!!!5282 MED KNJIGAM L. II. ŠT. i, f: J- ^ .1 ,r-\ tM > V ■ "•' •-' - . D11H >1 <1 «a < f P IV-/j A* ' ••:!-■• > $ 'V/:.L ■'■■ •'- •' •- =•■ •-: ■: •; v, -v. V ■ V-5 4.-« >1. : i ; P VIe' teto 1972/73 marec-april Med knjigami je bilten pionirske knjižnice v Kranju /oddelek pri Osrednji knjižnici Kranj/. Na leto izide 5 številk. Ureja vodja oddelka Berta Golob* Uredniški odbor; Ada Hrovatin, Bojan Pisk, Alenka Bole-Vrabeo, Ivo Zrimšek, likovni mentor; Štefan Simonič. Razmnožuje Delavska univerza v Kranju. ANTON INGOLIČ ^AAsjUll Ah&^ S^llž' M |L AmJLjL tK/hMA«A, KJlct AMvtL* ^mL^m I-Jd /a. m. *L.fAUv; UU $ -h " 1 JM oLj - * J ,a#- I4 ^WS^h, ^£a&4An&m A^a~7:^r «mI I«. »UL |, k. 1L1, U-«»- 'Lkfioj;, tj A ,&**,, r|M» Jfeu n^^4M#L. k,w^. 4fU^Jbi' i^Uol J&yw4 .ifc f¥- ^ 8 M4& I*. ,y MO. ^uf^uNeu, ^ Mm. k *^Wei | i, ^Ak^j ik WW *h»*»»-P6-L 1U» i Id jh4iaw.a< I4a«1n: ^ YM^ ji mA^L, *v aL^A*.. m- ^ 4» JUaLl toSJu ^MN t* &w**. | ^ f*»jd*brj>Jfr |)fe^.i fet l^uwi8AA. M, MJulL* Vm4 ^ Mf ^jiMNUC^. iLuel th* »ZtM 4 W st4ir k M- ^NH/nL tnutCU^L* m, fw^ e^£ll ^ JljjfiJUji*, Iaa^AiIi ^Ny>V,e «y ji^ kjL4U>ji Mt^MOud 4r«iw^ ^Armi^l^r m t*A^i4| Jft, jt Aa^i^bu M. /I^aaAaL JJU^ Wi^j Lh.^. |^fc-. U^J^uL , lju» ^ 4*^*1 ANAlMh^fi ^-Auo- /MNcti A^*i^* &ji**AA> kflJLiolvii^ 4^^|^4aA A*|s*X. Am jcL ^ crž^ r-i^t -Uk». ix|4JwJL , JUamAs^ AA)d^ix. Ald/AUK. W<» 1^ fe*4A&* ^)mu x |^«4a4AkX> * ^fe. * fj-vM h*>^*w' iM*" k i 11^ A JJ^- ■l*t*»k^c jw. lAr rtj» Atk&k akafcM.«1 ^ »*»». f f^ei-,AAlj MftižJ kJUrflL le.Aj^ttDeA. M»4uLj^. tuA* Sk Um Ež. I?|I4#. i -AJitjbdl mr-fT, i^S^dlui ^K JM/ TUukfl^ w^J»C Sawspi» |i ^ | ‘^| jv^wJ*du ^ ^<-4' mLtfk f ki Al Wv to*. ]i!><> dane v,, k. kmetijfke drushbe. Ob sestavku iz Novic lahko primerjaš, kakšna je bila slovenščina pred več kot sto leti: PREZGODNA ZRELOST UMA TOM VILHELM MOLKIH JE ANGLEŠKE ČERKE PRED POZNAL, KOT JE GOVORITI ZAMOGEL. IN AKO RAVNO JIH SAM IZREKOVATI NI MOGEL, JIH JE Z PERSTAM KAZAL, KO JIH JE IZGOVARJATI SLIŠAL. DVE LETI STAR JE GOVORITI IN TAKO ROČNO BRATI IN PISATI ZAČEL, DE, KI NISO PRI-ČIJOČI BILI, TEGA NIKAKOR ZAPOPASTI NEMOREJO. OB SVOJEM GODU, KO JE TRETJE LETO DOPOLNIL, JE SVOJI MATERI, IN MALO POZNEJE NEKTE-RIM ZRODNICAM LISTE PISAL. V ČETRTIM LETU JE POZNAL HELENSKE ALI GERŠKE ČERKE IN SE JE V LATINŠINI TOLIKO ZURIL, DE JE VSAKDAJNE NALOGE (AUPGABEN) Z DOVOLJNO PRAVILNOSTJO ZDELOVAL. TUDI KRAJO-BRAZC (LANDKARTEN) JE ČERTAL IN NEKOLIKO PODOB GLASOVITIGA OB-RAZARJA (MALARJA) RAFAELA POPOLNAM POOBLIČEL. PRED SEDMIM LETAM JE PISAL BASNE (FABULE) IN JE JEL PESNIŠTVO POSKUŠATI, KAR MU TUDI NI SLABO OD ROK ŠLO. NAR BOLJ SPOMINA VREDEN PA JE NJEGOV POPIS NEKIGA IZMIŠLJENIGA KRAJA, KI SE M JE BIL TAKO V GLAVO VGNJEZDIL, DE GA JE OČITNO IN ŽIVd OPISOVAL; TEMU VESELIMU KRAJU SE JE SEBE CESARJA DOMIŠLJEVAL. NAMENJL JE TUDI SVOJO DOGODIVŠINO PISATI, IN JO JE RES POPISOVATI ZAČEL. NAREDIL JE TUDI OBRAZIČ ZEMLJE TISTIGA KRAJA IN JE DAJAL IMENA LASTNICA IZNAJDENJA POGLAVITNIM HRIBAM, REKAM, MESTAM, JEZERAM, VASEM, T.T.D. TO JE BILA POSLEDNJA IGRA NJEGOVIGA VELIKOUMJA, KER JE ČUDEŽNO DETE ŽE PRED UMERLO, KO JE SEDMO LETO DOPOLNILO. S. S KNJIGO SKOZI STOLETJA V kranju živi izi mstvarja DR. C E N £ AVGUŠTIN - umetnostni zgodovinar Rojen: 1.1923 v Radovljici Kustos za umetnostno zgodovino v Gorenjskem muzeju Krarij Delo: organizacijsko - dolgoletni direktor Gorenjskega muzeja znanstveno - številne razprave, na primer: NASELBINSKI RAZVOJ RADOVLJICE Z ORISOM MEŠČANSKE ARHITEKTURE Snovanja VI/6, Kranj 1972 PREŠERNOVA HIŠA V KRANJU V OKVIRU SREDNJEVEŠKE ARHITEKTURE MESTA; Snovanja Il/l, Kranj 1968 ORIS RAZVOJA MEŠČANSKE ARHITEKTURE V KRANJU OD SREDNJEGA VEKA DO ZAČETKA 2o. STOLETJA; Kranjski zbornik, Kranj 197o TRŽIČ, KULTURNI IN NARAVNI SPOMENIKI SLOVENIJE,Zbirka vodnikov 23, Maribor 197o ZELENI KAMEN V GORENJSKI ARHITEKTURI /v tisku/ Na pot umetnostne zgodovine me je pripeljalo že od mladosti živo zanimanje za obisk muzejev in likovnih razstav, predvsem pa stik s knjigo pokojnega profesorja in tudi kasnejšega učitelja dr. Franceta Steleta Umetnost zapadne Evrope. Knjiga je izšla 1. 1935 in sem jo kot srednješolec vneto in večkrat prebiral. To tem bolj, ker je zaradi močno zgoščenega jezika predstavljala za mladega človeka kar težko branje. Obenem pa mi je Steletovo delo še pred vstopom na Univerzo odprlo pot do umetnostno-zgodovinske literature, tako da mi tudi kasnejši študij na oddelku ni povzročal prehudih težav. .MATIJA MEEIAN: KRANJ IZ LETA 1649 v- #•* ■ “ 7V/ 3./’ ' ".:r " ' ’ v ’ » .v'-'-"';'"'" . : - -■v-f4'' v, v »""f.'‘r-, .. V;ji •- *■ - s-^ , * m - , w / ; ' r ' ; "l;:.../: 4,. ■ .■- ;/ • > E 1 ", ' | " * 1 *' LJUBO RAVNIKAR - akademski slikar Rojen: 1. 19o5 v Ljubljani Več let učitelj likovne~a pouka na gimnaziji v Kranju. Razstave: KRANJ, LJUBLJANA, JESENICE, TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA, BLED, KOČEVJE, ZAGORJE, OLDHAM, ŽELEZNA KAPLA itd. - samo po vojni več kot dvajset samostojnih razstav. PROF. RAVNIKAR, POŽNAMO VAS PREDVSEM KOT SLIKARJA POKRAJINE. KAKO KOT UMETNIK DOŽIVLJATE NARAVO? Ko sem se po vojni preselil v Kranj, sem osredotočil svoje delovno torišče predvsem na Gorenjsko. Skušal sem ovekovečiti vso značilnost in lepoto naše preteklosti: stara kmečka arhitektura, dvorišča, čebelnjaki, kozolci, mlini, žage itd. Predvsem pa Kranj in okolico. Skratka vse, kar se je že in kar se bo še moralo umakniti novemu času. In še nekaj: to ni ateljejsko delo, temveč stalen in najtesnejši stik z naravo in ljudmi. To pa veste, da imata narava in ljudje vsak svoje muhe. Tudi to je neke vrste veselični davek, ki pa ga je vredno plačati. Ljubo Ravnikar: Stara in nova Rupa ZLATA PTICA Ilustrator s Tomas Kržišnik Tipografski prelomi Matjaž Vipotnik Sit©grafika? Apollonio Zvest Knjigotieki Gorenjski tisk Kranj Založila Mladinska knjiga 1971 Pri gospe v knjižnici sem se pozanimale o Kržišni-k o vem življenju,, Povedala mi je$ da je študiral na Poljskem, v Varšavi, na grafičnem oddelku, da se je specializiral za slikanje plakatov. Svoje ustvarjanje na Slovenskem je začel s slikanjem plakatov za tekmovanje v smučarskih panogah v Žireh. Zdaj j® že priznan umetnik; upodablja scene za Mestno in Mladinsko gledališče v Ljubljani, za Celjsko gledali-šoe^ in za Dramo, napravil pa je tudi plakete za Borštnikovo srečanje v Mariboru. Narisal je tudi propagandni motiv za tovarno Alpina« Poleg vsega tega seveda še razstavlja. Lani je imel samostojni razstavi v Varšavi in v Milanu, pred leti pa tudi v Kranju, Opremil je pesniško zbirko Ivana Minattija Obrazi in pesniško zbirko Svetlane Makarovič, ki bo kmalu izšla. Knjiga ZLATA PTICA ima kaj skromno zunanjo opremo: na prvi strani je le zgoraj natisnjen naslov knjige s potrebnimi podatki, zadnja stran pa je popolnoma prazna. Kar enolična, dolgočasna in skoraj preveč preprosta se zdi oprema tega sicer pomembnega umetniškega dela, saj pusta zelenosiva barva res ni preveč prijetna in ne zanimiva za dolgotrajno opazovanje, Ker smo malone razočarani nad zunanjim videzom knjige, nas toliko bolj preseneti njena vsebina, njena notranja podoba. Tekst na listih, enakih zunanjima dvema, je za nas nepomemben; ustaviti se moramo le 'ob likovni opremij ob umetnikovem izražanju besedila. Če hočemo le na hitro obrniti liste, nas neka sila usta vi; grafike nas pritegnejo, moramo jih občudovati, in nehote začnemo listati počasneje, dokler slednjič ne za gremo knjige in začnemo gledati te umetniške stvaritve . se enkrat od začetka. Potem se ustavljamo ob vsaki grafiki, tehtamo vsako podrobnost in vsak njen del posebej Prva grafika j@ nekakšna zapoznela naslovna stran, vsaj tako se mi je zdelo. Predstavlja v kolikor mogoče živih barvah narejeno zlato ptico. V odprtem kljunu drži zlato jabolko. Ptica je na zeleni podlagi, ki skupaj 3 modro, svetlo opečnatordečo in pogostokrat tudi rumeno tvori glavne barve vseh grafičnih upodobitev. Skoraj pri vsaki grafiki mi nekaj ni bilo všeč in pri tej me je zbodlo v oči, da ima ptica rožo na glavi"in izrastek pod kljunom kot petelin. Mogoče je to narejeno kot nekakšna posebnost, a meni ne ugaja. Naslednja, druga grafika, prikazuje mledega kraljeviča na straži pod drevesom. Mladenič cepi, kot bi ga zeblo v temni noc-i, kljub temu pa v roki trdno stiska puško. V ozadju prevladuje modrina, drevo in bližnje okolje pa je temno, črno, Z nekaj potezami je Kržišnik izrazil tudi bujno travo in cvetlice v njej. Proti drevesu leti z razprtimi krili zlata ptica, ki pa je stražnik, kot se zdi, ne opazi. Pri tej grafiki vzbuja pozornost nekaj svetlih, belih lis. Umetnik jih je najbrž uporabil za. osenčenje, za boljšo predstavo noči, a po mojem mnenju se bela barva premočno izraža na temnem ozadju. Sicer pa imajo nedvomno določeno umetniško vrednost. Precej časa sem strmela v tretjo Kržišnikovo spremno grafiko, ki m€) je v nekaterih stvareh privlačevala, v nekaterih pa tudi odbijala. Všeč so mi npr. obrazi'oseb, ki tu nastopajo, odveč pa e@ mi zdi okrasje ob kraljevem prestolu. Popolnoma nepotrebno se mi zdi, skoraj vsiljivo. Tudi tu je grafik uporabil belino, ki pa zaradi splošnih svetlejših odtenkov, ki tu nastopajo, ne pride tako do izraza« lahko rečem, da mi je ta grafika, ki je zdaj pred mano, iaajbolj všeč. Mladenič in medved ata kot resnična. Kraljevičev obras je obrnjen k meni in zdi se mi, de lahke preberem na njem;*1 UPAM, NE, VEM, DA BOM ZMAGAL, MORA, MORA SE POSREČITI!” Tu je Kržišnik popolnoma dosegel to, kar j® hotel doseči. No, moj namen ni b. 1 opisovati dela samo lirično. Naj popravim zamujeno: tudi tu od temne podlage izstopa nekaj belih lie, ki pa ima^o rumenkast nadih in me -začuda - tu ne motijo. Celo všeč so mi. V meni vzbujajo občutek, da na fantiča sije mesečina. Peta grafika, princ v votlini, okrog njega pa kletke s čudovitimi pticami, da sam ne ve, katero bi izbral. Seveda je najbolj vidna kletka z zlato ptico. Tudi tu prevladujejo zelena, rdeča in rumena barva. Grafika j® pisana, živahna. Vee bolj me tudi utrjuje v prepričanju, da brez belih ploskev ne^gre. Jaz pa si ne morem predstavljati, zakaj mi v začetku niso bile všeč, ko pa tako popestrijo sliko in ji dajo čisto švcjc obliko, svoj način upodobitve. Opazila sem tudi to, da uporablja Kržišnik belo barvo, le kadar predstavlja osebe. Da, moja prejšnja ugotovitev drži, kajti tudi kraljična in princ na tejle grafiki vsebujeta na določenih površinah svetle ploskve. Spet mesec? Najbrž. Ozadje je tudi tu temno, grozljivo pa ni, ker je med to zeleno črnino vnesenih več modrih ploskev. Ne vem pa, kaj predstavljajo pogosti krogi na grafikah, prepleteni a črtami. Ha tej grafiki mi je modra barva zelo všeč. Spet mi ugajata tudi obraza obeh jezdecev. V obeh je nekaj svojega: kraljevič izraža zmagoslavje nad uspehom, princ pa zacu*-_ denje nad nenadno ugrabitvijo in spremembo položaja. Ne vem, kako je mogoče z grafiko doseči določen izraz na obrazu oseb. Nedvomno j© to težko. Zadnja, sedma grafika, mi spet vzbuja misel, da se dejanje dogaja podnevi. Tu ni temnega ozadja s svetlimi odtenki modre? svetle lise pač so, a to pot zaradi sonca. Zakaj naj bi bila sicer le polovica mladeničevega obraza rumenkasta, druga pa zelena, če ta trditev ne drži? Tudi medved, ki skrbi za ranjenca pod dreveaom,ni temnorjav in črn, temveč svetlorjav in oranžen. Prav taki so tudi drugi deli slikovne grafike: živahno oranžni, rdeči in svetlo modri. :Spet naj se ustavim ob obrazu počivajočega: tokrat je fcolj trpeS, o5i so vdrte, obrvi povešene, roka počiva brez moči na trebuhu. To je pač prava podoba ranjenega, izmučenega človeka. In moj splošni vtis o grafikah? Lahko bi ga ocenila kot odličnega. Kadar sem prej premišljevala o nalogi, da jih opišem, sem si vselej mislila: "Uh, grafike! Verjetno bo spet nekaj Č£t na črni podlagi, da ne bom imela zanimivega dela." Cim pa sem začela obračati liste, sem bila vedno bolj presenečena. Da, že, saj sem vedela, da obstajajo barvne grafike, da so pa tako lepe... tega nisem vedela. Tudi tiste bele ploskve, o katerih sem imela v začetku toliko povedati, me sploh niso več motile. Nasprotno! Kot sem že povedala, so mi bile celo všeč. Edino, kar bi imela očitati tem grafikam, je, da so morda le malo pretemne. Če pa na to ne pomislim, lahko rečem, da je Kržišnik na njih mojstrsko upodobil osebe, živali in rastline. Ne vem sicer, kako bi njegovo delo ocenil dober poznavalec in kritik umetnin take vrste, a meni te grafike ugajajo. Morda pa le zato, ker vem, da sama česa takega ne bi mogla napraviti? Prijazna knjižničarka mi je povedala, da predstavljajo krogi na grafikah čipke, ki jih je Kržišnik izmaknil svoji mami, ter da sploh rad upodablja nacionalne motive e skrinj ipd. Približno v desetih grafikah je upodobil tudi svojo staro mamo. Več o tem mladem, a tako uspešnem umetniku lahko izvemo v eni od letošnjih številk "TT", a jaz časopisa žal nimam na voljo. Judita CsipS, 8,r. (dolgoletna obiskovalka pionirske knjižnice) A. Ingolič: Mladost na stopnicah Deklica iz Chicaga Deček z dvema imenoma Tvegana pot Tajno društvo PGC Gimnazijka I. Zorman: V sedemnajstem F. Milčinski: Bilo je nekoč K. Jerome: Trije možje v čolnu J. Verne: Mathias Sandorf R. Taylor: Biološka bomba R. Armstrong: Pota morja J. Čapek: 0 psičku in muci E. Bergant: Olimpijske igre R. GčJdck: Glavna mesta Evrope Knjiga o športu II. KNJIGE, KI STE JIH NAJRAJE BRALI POVEDANO S ŠTEVILKAMI januar-februar 11230 izposojenih knjig 161 novih članov MAŠ RAZGOVOR ALI SI ZAPOMTTIŠ VSEBINO VSEH KNJIG, KI JIH PREBEREŠ? Da, zapomnim si vsebino, posebno tistih, ki so ml všeč. Vsebina mi ostane v spominu dolgo časa, medtem ko naslov pozabim že po nekaj tednih ali še prej. SE O KNJIGAH KDAJ POGOVARJAŠ S SVOJIMI PRIJATELJI? Da, posebno takrat, če je knjiga nova in če je zanimiva. IMAŠ TUDI KAJ SVOJIH KNJIG? Imam jih. Vsebino znam že skoraj na pamet. To so večinoma knjige, ki ^em jih prebrala najprej v knjižnici, in ker so mi bile tako všeč, sem jih kupila. GORANA KRAJSK * LITERARNE UGANKE SELO LOVIČ - A ANA B. LJULJ NIKA VRH 1 VIBA ROCALJ 1 ALJA MUV Iz posetnic razreši roj. kraje naslednjih sloven. pisateljevValjavca, Finžgarja, Jurčiča, Jenka, Trubarja, Ketteja, Cankarja, Linharta, Murna in Vandota. • **V., , v KAZALO Pogovor z Antonom Ingoličem atr. 2 Slovenske založbe 5 Knjige z naših polic 7 S knjigo skozi stoletja 13 V Kranju živi in ustvarja Dr. Cene Avguštin 15 Ljubo Ravnikar 18 Zlata ptica 21 Knjige, ki ste jih najraje brali 25 Povedano s številkami 26 Haš razgovor 2? Literarne uganke 28 Oprema naslovne strani $ Štefan Simonič