Štev. 157.
V LJnblJati!, t Četrtek, dne H. julija 1910.
Leto XXXVIIL
== Velja po pošti: s
Za oelo leto naprej . K 26-— za pol let* » . » 13 — za četrt» » . » 6-50 za en meseo » . » 2 20 za Nemčijo oeloletno » 29-— za ostalo laoiemstve »35-—
=s V upravnlštvu: ss
K 22-40 » 11-20
>	5-60
>	1-90
S pošiljanjem na dom stane na mesec 2 K.
Za celo leto naprej za pol leta > za četrt» »
za en meseo
im __________
Posamezne St. 10 t.
mseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm) :
za enkrat.....po 15 v
za dvakrat . . . . » 13 » za trikrat . . . . » 10 » za več ko trikrat . . » 9 ►
T reklamnih notloah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanju primeren popust.
s Izhaja:;
vsak dan, lzvzemši nedelje ti praznike, ob 5. mi popoldne,
aar Uredništvo je ▼ Kopitarjevi n'tol štev. 8/HI. Rokopisi se ne vračajo; netrank Ira* i, pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo je v Koiitarjevl nliol štev. 6. "fcJi = Sprejema narociuno, Inserate ln reklamaoije. —-===== Upravnlškega telelona štev. 188. ===
QW* Današnja številka obsega 4 strani.
Grnnvald.
(15. julija 1410.)
Kolo sreče se res neprestano vrti; kdor je danes zgoraj, bo jutri spodaj; — tako je z zgodovino narodov. Kaj je bila grunwaldska zmaga za Poljake? Gotovo ob svojem času večji uspeli, kakor kateri koli v njihovi zgodovini. In kje jc danes sad tega mogočnega uspeha? Zmagovavci tistega dne so danes na najžalostnejši način porazdeljeni med tri močne sosede, in najmogočnejši med njimi je dedič premagancev tistega dne. Zemlja mej Grumvaldom in Tannenbergom, kjer bi se najbolj spodobilo, da bi slovesno obhajali spomin na ta zgodovinski dogodek, je v tujih rokah, kjer ni mogoče praznovati poljske patriotičnc slavnosti; v Nemčiji Poljakom sploh odrekajo pravico obstoja; malo boljše je na Ruskem, kjer so pa. tudi proslavo tega dne prepovedali. Le ena pokrajina je še ostala od stare poljske zemlje, kjer se narod lahko svobodno giblje, in to je Galicija. Tu je sedaj središče poljske kulture in narodnega življenja, tu tudi edino Poljaki lahko dajo duška svojemu prekipevajočemu narodnemu čuvstvu. In vendar še tu ne, kakor bi hoteli. Celo tu so Nemci s svojimi spletkami hoteli preprečiti veliko slavlje tega dne, a se jim je, hvala Bogu, ponesrečilo.
Že v juniju so se vršile po vseh ga-liških mestih in večjih krajih grun-waldske slavnosti; krona teh slavnosti pa bo krakovska slavnost, ki bo obsegala sama tri dni: 15., 16. in 17. julija. In krakovska bo zato tako velika in vesela, ker je bil ravno Krakov presto-lica Vladislava Jagielle, zmagovavca križarjev in je še danes kulturno središče vseh Poljakov.
¿Vojska, katere spomin obhajajo te Slavnosti, se imenuje v poljski zgodovini »velika vojna«. In ne zastonj. Več kot sto let so ležali križarji s svojo premočjo, katero je podpirala vsa zahodna germanska katoliška Evropa, kakor mora nad Poljsko. Vedno so se pojavljali manjši in večji spori, a do kakega odločivnega koraka ni prišlo. Zraven Poljske pa je bila še ena pokrajina, ki [e še bolj trpela pred vitezi, kakor Poljaka. Bila je Litva in Žmudž, ki sta bili takrat še poganski, križarji pa so jih večkrat prišli »izprcobračat«. Zato
LISTEK.
Dekli z biseri.
fofclešEo spisal H. Rider Haggard. — Prevel J. M.
(Dalje.)
IV. POGLAVJE.
Miriam.
Počasi je potekal čas in nikogar ni bilo, ki bi bil motil naši znanki. Okolu treh popoldne se Rahela zbudi pokrep-čana, toda lačna, in Nehušta ji ni imela dati ničesar razven zagotovila, da jima Amram kmalu prinese živeža. Jasno in na kratko razloži svoji gospodinji vse, kar sc jc zgodilo ter jo prosi, da pritrdi načrtu.
»Zdi se mi, da je dober,« reče Rahela in vzdihne, »in jaz sem zelo hvaležna tebi, Nehušta, in onemu Feni-čanu, ako je pošten človek. Tudi ne želim videti svojega očeta — vsaj še nekoliko let ne. Kako bi tudi zaželela po njem, ko vem in čutim, koliko hudega mi je prizadejal.«
»Ne govoriva o tem,« reče Nehušta, ln zopet sta molčali.
Uro pred solnčnim zahodom pa zagleda Nehušta dva človeka, ki sta se pomikala, proti onemu prostoru, kamor je vedno upirala svoje oči. Bil je Amram s sužnjem, ki jc nosil nekak sve-
ravno je tako velikega pomena leto 1386., ko sta sc Poljska in Litva združili v eno državo; Jagiello, vladar na Litvi, se je poročil z Jadvigo, vladarico Poljske in obenem sprejel sv. krst. Nato se je sam podal v svojo domovino in pridobil rojake za katoliško vero. S tem so bila križarjem tla izpodbita in niso mogli biti veseli tega dejstva. Le še Zmudž je ostala poganska in to so sedaj pošteno ropali.
Vendar kljub temu, da sta bili državi združeni v eno, je bil odločivni korak od poljske strani še nemogoč. Križarji so znali izrabljati domače spore na Litvi mej JagieHom in njegovim sorodnikom Witoldom. Ko je bil ta leta 1399. ob Vorskli od Tatarov popolnoma pobit, je šele uvidel, da je edina rešitev zanj in za Litvo, če se čim zve-steje oklene Poljske. Leta 1401. sta sklenila z JagieHom zvezo, po kateri je Witold ostal dosmrtni vladar na Litvi.
Seveda, to ni moglo pomirjevavno vplivati na križarje. S Poljsko so imeli tudi obmejni spor in že taikrat bi se moralo odločiti zanje biti ali ne biti, da jim ni bil na čelu tako miroljuben veliki mojster, kot je bil Konrad Jungin-gen. Ko je pa ta umrl in mu je sledil njegov brat Urh Jungingen, eden naj-bojevitejših med njimi, je tudi prišlo clo odločitve.
Križarji so napadli poljske obmejne kraie in jih opustošjJi; v Jkpeževiui žmudžki je pa nastal proti njim upor, podpiran od VVitolda. To, da se je zanimal Witold za razmere na Žmudži, so vzeli križarji tudi za pretvezo, da so mogli začeti hoj s Poljsko.
Ker pa nobena stranka še ni bila dosti pripravljena, zato so se začela pogajanja po posredovanju češkega in ogrskega kralja; a so sc razbila. Med tem so se tudi Poljaki pripravili. Z Jagiellom na čelu so se obrnili naravnost proti sedežu križarjev, Malborgu. Poljski vojski se je pridružil Witold z Litvini in Rusini, pa tudi Tatarov ni manjkalo; z druge strani pa je prišlo mnogo prostovoljcev s češkega in Mo-ravskega, med drugimi tudi Jan Žižka. Tako da je bila ta vojska res nekaka slovanska vojska, ki je postavila jez germanskemu prodiranju proti vzhodu. Na križarski strani pa, so bili tudi vsi vitežki pustolovci iz cele zapadne Evrope.
Pri Grunwaldu in Tannenbergu sta zadeli obe vojski skupaj. Poljakom je pomagalo tudi neko naključje. Noč od
ženj na glavi. In opazila je, da se je sužnju razvezal sveženj, ki ga je na povelje svojega gospodarja položi) na tla in ga zopet zavezaval. Kmalu nato pa sta počasi odšla proti obokanemu hodniku. Nehušta pohiti po stopnjicah, odklene vrata in pred njo je stal Amram.
»Kje pa je suženj?« vpraša Nehušta.
»Ne boj se; zanesljiv človek je in straži tam zunaj, ne da bi vedel zakaj. Ker sta gotovo lačni, sem vama prinesel tudi jedi. Pomagaj mi odvezati to vrvico.«
Culja je bila hitro odvezana in Nehušta je videla v njej kruh, meso, posodo z vinom in dva plašča, narejena po najnovejši modi.
Nato vzame Amram iz svojega žepa denarnico, v kateri je bilo toliko denarja, da ste ga imeli za več tednov dovolj. Nehušta ga hvaležno pogleda in hoče spregovoriti.
»Nobene besede,« je dejal hitro. »Dal sem svojo besedo in storil svojo dolžnost; to jc vse. Ta denar mi tvoja gospodinja seveda z obrestmi povrne, kadar napočijo zanjo srečnejši dnevi. Sedaj pa poslušaj: Vožnja na ladji je plačana in eno uro po solnčnem zahodu pojdemo na krov. Svariti pa vaju moram. da nikomur ne povesta., da sta kristjani, kajti mornarji imajo vero, da jim taki ljudje prinesejo nesrečo. Sedaj
14. na 15. julij je bila jako viharna, vendar pa je posebno stresala svojo jezo nad križarji; tako da so vsi mokri in izmučeni prispeli na kraj bitve. Poljska vojska pa je bila splošno v dobrem stanu. Rano 15. julija se je boj začel in trajal do solnčnega zahoda. Od začetka je Poljakom malo slabo kazalo, potem se je pa obrnilo in ko je zahajalo solnce, so bili križarji popolnoma potolčcni. Zmaga je bila velikanska. Vendar je Poljaki niso tako izrabili, kot hi jo bili lahko. Iz neznanega vzroka se je Witold ločil od Jagielle. Ta je sicer oblegal Malborg, a ker so sosedje, posebno ogrski kralj, napadli poljske dežele, je moral odnehati in skleniti mir v Torunju.
Prva posledica te bitke je bila, da sta se Litva in Poljska še tesneje združili leta 1413. v Ilorodli. V Evropi pa se je od takrat ugled Poljske neprimerno povzdignil. Čehi so ponudili Jagielli cclo kraljevsko krono; prišlo hi bilo bržkone tudi do tega, da bi se bili obe državi združili, a Jagiello ni maral Husitov v svojo državo in zato iz tega ni bilo nič. Križarji so še en čas životarili; bilo je tudi še par bojev s Poljaki: leto 1466. pa pomeni konec njihove moči; celo Malborg, njihova sto-lica, je prišel v pol jske roke. Poljska se je razvijala na vse strani in postala najmočnejša država na evropskem vzhodu.
In vendar, kje je danes njena moč? Malborg je zopet nemški, Grunwald in Tannenberg sla v nemških rokah. Na nekem gričku mej tema dvema krajema, kjer je stal ob času bitve cvet vitežtva, so postavili pozneje spominsko kapelico, ki je pa že vsa razpadla, tako da so danes samo še razvaline tam, in na teh razvalinah so leta 1901 postavili Nemci velik kamen z napisom :
»lin Kampf für deutsches Wesen, deutsches Recht, starb hier der Hochmeister Ulrich von Jungingen am 15. Juli 1410 an Heldentod.«
Ta kamen nam veliko pove. In oh tem napisu razumemo, kaj je bil Grunwald za nas tistega dne, ko je 45.000 vitezov in vojakov pokrilo bojno polje. Za pol tisočletja je zadržal tisti tok germanizma, ki sili proti vzhodu, in šele po tolikem času je prišel drugi mojster Bismarck, ki je dal železno nemško pest čutiti najbolj ravno Poljakom. In od takrat preganjanju in krivici ni več konca. Slabo je pod bar-
se pokrepčajta, potem pa se preoble-cita.«
Nehušta je bila hitro na vrhu strehe.
»Gospa,« reče, »prav sva, storili, da sva zaupali temu možu. Sedaj se jc vrnil in glej, kaj je nama prinesel.«
»Bog mu povrni, ker pomaga nesrečnim!« vzjklikne Rahela in se željno ozre po vabljivih jedeh, ki jih je tako zelo potrebovala.
Ko sta se okrepčali, sta šli v žit-nico, kjer sta se umili in nato preoole-kli v krasna in blagodišeča oblačila, ki so jima tako dobro stala, kakor da bi bila nalašč zanju narejena.
Mračilo se je že, ko sta bili gotovi. Vendar so še počakali nekoliko časa, tako da se je popolnoma stemnilo. Nato so se pa tiho splazili na ulico, kjer je stražil suženj, krepak in dobro oborožen človek.
»K nabrežju,« reče Amram; in odšli so dalje, izbirajoč take ulice, kjer je bilo najmanj ljudi. In dobro je bilo, da so tako storili. Takrat se je namreč zvedelo, da je Agripova bolezen smrtna; vojaki so razgrajali in so pijani hodili po trgih in večjih ulicah, vdirali v gostilne in zasebne hiše, kjer so pili na zdravje starega Ilarona, ki je imel kmalu odpeljati njihovega kralja v svojem čolnu.
barsko rusko vlado, kar tako radi poudarjajo nemški listi, a še stokrat slabše je pod kultivirano nemško vlado, ki se z vsemi najrafiniranejšiml sredstvi maščuje nad ubogim narodom,
Grunwaldsko slavlje je za nemštvo slaba vest in zato so ga hoteli preprečiti; radi bi bili videli, da hi Poljaki ta dan molčali, a kako bi bilo mogočo molčati, če je srce polno slovesnega razpoloženja ob tako slavnem spominu. Mi sami trpimo, zato razumemo, kaj se pravi za trpeč narod grumvald-sko slavlje, če prav ni večje bolesti, kot v nesreči misliti na srečne dni, kot pravi Dante. Nek znan Poljak se je izrazil nasproti Slovencu: »Slovenci ste mi jako simpatični, ne vem zakaj, bržkone zato, ker ste tako katoliški.« Tudi za nas je najprivlačnejša tista globoka verska poteza, ki kot rdeča nit prepleta vso jjoljsko zgodovino prav v današnje dni. In ker smo prepričani, da se bo ravno ta stran pri Poljakih vedno lepše razcvitala in najlepših sadov prinesla, zato sc s tem globokejšim čustvom ž njimi vred veselimo današnjega dne.
Protifcatoliška gonja.
L j u b 1 j a n a, 14. julija. 1910.
Nestrpno je pričakoval osobito ju-< dovski časnikar, kaj da pove v včerajšnji seji ogrskega državnega zbora ministrski predsednik na tisto interpelacijo, ki jo je po Khuenovem naročilu stavil nanj pl. Thuroczy, z ozirom na boromejsko encikliko, ki jo jc objavil kaloški nadškof Varosy. Popir, ki ga je načečkal katoliški (?) poslanec, ker so se protestanti sami premislili interpc-lirati, slove: 1. Ali je ministrskemu predsedniku znano, da je kaloški nadškof Julij Varosy objavil svoji duhovščini boromejsko encikliko papeža Pi.ja X.? 2. Kaj misli ministrski predsednik ukreniti, da se eventuelno ne moti mir med raznimi veroizpoveda-nji? — Nestrpno je pričakovala frama-zonska judovska vladna in protivladna klika, ka j da odgovori Khuen. Odgovoril Khuen ni tako bojevito, kakor so pričakovali zvesti njegovi oprode. Čez noč se je moralo nekaj zgoditi, da se je izjiremenil čez noč kulturnobojni rjoveči lev v ponižnega psa, ki še laja, ko mu pokažeš pasji bič, a že gleda, da zbeži. Ali je dobil Khuen čez noč kak telegram? Ali se je čez noč Khuen premislil? Tega ne znamo, pač pa je zelo
z dvema feniškima vesljačema. V ta čoln vstopijo vsi razun sužnja in kmalu odvesljajo proti veliki ladji, ki jc bila zasidrana kake pol milje od brega. Vozili so dobro, ka j ( i noč je bila mirna , dasi je bilo soparno in so črni oblaki pokrivali obzorje. Na spodnjem krovu ladje je stal kapitan, kateremu je Amram predstavil svoji spremi jeva vki, ki sta, kakor je dejal, njegovi sorodnici, na potu v Aleksandrijo.
»Prav,« reče kapitan. »Pokažite jima prostore, kajti, ladja odrine kakor hitro se vzdigne veter.«
ln odpeljali so ju v kabino, kjer sta našli vsega dovolj, kar sta potrebovali. Na potu proti kabini pa je Nehušta slišala, kako je nek mornar s svetilko v roki rekel svojemu tovarišu:
»Tale ženska je pa močno podobna oni, ki sem jo danes zjutraj videl med kristjani v amfiteatru, ko so pozdravljali kralja Agripo.«
»Bogovi naj nas obvarujejo!« odgovori drugi. »Tukaj ne potrebujemo kristjanov, da bi nam prinašali nesrečo.«
»Kristjani sem, kristjani tja, toliko je gotovo, da se bliža nevihta, kakor vse kaže,« zagodrnja prvi.
V kabini sc je Amram poslovil od svojih spremljevalk.
značilen odgovor tistega Khuena, ki je sam nahujskal judovske časnikarje v boj proti kaloškemu škofu. Khuen je rekel, da 11111 je objava enciklike znana zgolj iz časopisov. Iz vsega, kar mu je znano, da je izključena vsaka agresivna tendenca. Nato je povedal, da bo gledal na vzdržavanje verskega miru in na to, da se ne krši »jus placeti«. Khuenov odgovor je vzela zbornica brez vsake komedije na znanje. Primerjajo Khuenove izjave v zbornici in tiste, ki jih je prej podal s svojimi ministrskimi kuliji, pa vidimo, kako se je mož čez noč izpremenil. Znano je le, da se je mudil včeraj v Budimpešti pri Khuenu avstrijski poslanik pri Vatikanu, grof Szeczen.
Dunajski koadjutor nadškof eksce-Tenca dr. Nagi je v dunajskem škofijskem listu, ki je izšel včeraj, promul-giral boromejsko encikliko. Ob tej priliki je nadškof dr. Nagi izjavil poročevalcu »Reichsposte«: »Jutri izide v dunajskem škofijskem listu enciklika, izdana (»ovodom jubileja sv. Karola Boromejskega. Duhovščino bo gotovo zanimalo, da čita encikliko v avtentičnem prvotnem tekstu, ko je podala Apostolska Stolica potrebne izjave zaradi napačnega umevanja in prestave, kar izključuje vsak verski spor.« Nadalje izjavlja nadškof Nagi, da se po njegovem prepričanju publikacija po znanem vatikanskem komentarju ne more smatrati, da ima enciklika tendenco nasproti protestantizmu. Komentar je razblinil vsa napačna umevanja in zato proglasitev enciklike na Dunaju ne more biti povod za kakršnakoli nesporazumljenja. Enciklika je dozdaj proglašena na Dunaju, v Budje-jevicah in v Zadru.
Komaj je zaznalo svobodomiselno Časopisje, da je proglasil dunajski nadškof boromejsko encikliko, je zagnalo grozen krik in vrišč. Graško svobodomiselno časopisje kriči, kar more in kar zna. Najneumnejše, znak bolestne domišljavosti in neumne v se zaljubljenosti je, da se upajo sploh svobodo-misleci in protestanti dajati nauke in pvete katoliškim škofom. Kaj briga brezverca, kaj je mar protestantu, kar proglasi katoliški škof svoji duhovščini, kaj proglasi višji pastir katoličanom. Prav je, da je objavil dunajski nadškof encikliko in to timbolje, ker ravno v Avstriji kale. protestantje z gibanjem »Proč od Rima« versiki mir.
V DOBI PARLAMENTARNIH POČIT-NIC.
Nemški voditelji se boje bodočnosti.
Te dni sta se oglasila nemška svobodomiselna voditelja Chiari in von Stransky. Govorila sta svojim volivcem. Baron Chiari je povedal, da Nemci ne smejo dopustiti, da zapuste Italijani večino, ker so naravni zavezniki Nemcev proti Slovanom. Tožil je, da so imeli Nemci ob jugoslovanski obstruk-ciji zelo težavno stališče, ker se je šlo za laško fakulteto na Dunaju, za katero so Nemci le zato, ker je značaj fakultete provizoričen. Nato je povedal, kar itak zna ves svet, da se morajo spraviti Nemci s Čehi, ker drugače v državnem zboru ne bo šlo naprej.
Še bolj žalosten, kakor Chiari, je pa bil von Stransky. Mož dvomi, da se reši parlamentarna kriza jeseni. Razmere so take, da želi veliko poslancev,
Ha svetovni razstavi v Bruseliu.
Bruselj, 13. julija 1910.
I.
Ko se je pred nekoliko leti izrekla misel o svetovni razstavi v Bruselju, dvignili so se dvomi, da-li bi bilo pripravno prirejati svetovno razstavo zopet v Belgiji, kajti preteklo je komaj pet let odkar se je vršila svetovna izložba v največji orožarnici sveta, v Lutihu (nemški: Lutich, francoski: Liège).
Svetovna razstava, ki se odpira pred vratmi belgijske metropole, nam spričuje, da je bila misel srečno izpeljana. Bruselj ima sam na sebi vrlo kozmopolitičen značaj, je metropola one dežele, koja stoji v ospredju industrijskega in trgovskega razvoja. Ni se torej čuditi, da se 25 držav, med temi 19 oficijclno, udeležuje tega kulturnega turnirja. Na razstavi zavzema Belgija okroglo 70.000 nr 11e vštevši umetniško in kolonijalno razstavo, Francija s kolonijami Alžir, Tunezijo, zapadno Afriko, Madagaskar in Intlokincško 39.000, Nemčija 35.000, Anglija 22.000, Italija 11.000, Ilolandska 3800; dalje so ofici-jelno zastopane sledeče države: Španija, Švica, Dansko, Lukseniburg, Grčija, Turčija z Egiptom, Monako, Brazilija, Peru, Uruguay, Nicaragua, Haiti, Perzija, Sati Domingo. Kineška. Privatne kolektivne razstave so razporedili: Avstrija, Rusija, Združene države, Kanada in Japonska.
naj bi se razpustil državni zbor. Kljub vsem dementijem se je v vladnih krogih večkrat govorilo tako, da vlada resno misli razpustiti državni zbor.
Socialno zavarovanje.
Včeraj je pododsek socialnozavaro-valnega odseka rešil pred vsem 61 do (15, ki govore o upravi bolniških blagajn. Po § 64 bodo imeli volivno pravico vsi zavarovanci, ki so dopolnili 20 let. Pododsek je odobril tudi načelo proporčnih volitev. Rešili so tudi vprašanje o zastopstvu delodajalcev.
Po kratki razpravi je pododsek tudi odobril 66 do 71, ki govore o finančni upravi okrajnih bolniških blagajn. Stopnjevanje prispevkov po spolu se je odklonilo, dovolilo se je pa, da se prispevki prostovoljnih članov določijo po starosti.
Končno se je priznala bolniškim blagajnam pravica, da smejo v soglasju z vlado brez omejitve nakupiti realitete za zgradbo zdravilišč in zavodov za rokonvalescente.
PRI NADOMESTNIH DEŽELNO-ZBORSKIH VOLITVAH NA MORAV-SKEM
za pfiborski okraj je zmagal krščan-skosocialni kandidat I-Ioržk, kaplan v Hukvaldeh. Mandat je bil prej v agrarnih rokah.
OŽIVLJENA ALBANSKA VSTAJA.
V Severni Albaniji se je zopet pojavila albanska vstaja. Albanci so raz-Ijučeni, ker so Turki usmrtili več voditeljev. V Gilanu je koncentriranih 10.000 Albancev. Turki bodo morali poslati nad Albance cel armadni zbor.
PRED GRŠKO - TURŠKO VOJSKO?
Rusko časopisje objavlja senzačna poročila iz Aten. Grki so zaradi turškega bojkota grozno razburjeni. Vlada ljudstva ne more več krotiti. Kralj je brez moči in ne more več pomirjevalno vplivati, ker bi ga to stalo krono in prestol. Turki kljub ugovoru vele-vlasti vedno odločnejše izvajajo proti-grški bojkot. Grki se mrzlično pripravljajo na vojsko proti Turkom. Noč in dan prevažajo vlaki vojake in orožje. Tudi Turki se ne obotavljajo in mobili-zujejo del svoje armade proti Grkom. Rusko časopisje naglasa, dn nikakor ni izključeno, da nastopijo Rusija in ostale velesile s silo.
KULTURNI BOJ NA ŠPANSKEM.
Po madridskih poročilih se prekinejo diplomatične zveze med špansko vlado in Vatikanom. Pogajanja so se že prekinila.
PORTUGALSKA PRED VSTAJO.
Lizbonski republičani računajo z vso gotovostjo, da se proglasi v kratkem Portugalska za republiko. Viharni shodi slede vsak dan. Letaki se razširjajo, ki dolže kraljevo rodbino, da je povzročila finančni bankerot in zahtevajo, naj se odstavi dinastija. Kralj se upa na lico le z največjo previdnostjo. Na armado se ne more zanašati.
BOJ MED PORTUGALCI IN KITAJCI.
Na otoku Colovan se je bil boj med Portugalci in kitajskimi roparji. Boja se je udeležila iz Makao odposlana top-ničarka. Po prvem poročilu se zdi, da so premagali Portugalci Kitajce, a drugo naglaša, da so osvojili Kitajci portu-
V zadnjih letih zaznamujemo toliko novotarij na vseh poljih umskega delovanja, da aranžerjem pač ni bilo težavno prirediti razstavo, ki nudi doslej še nepoznane novosti, tako da se pač vsakomur izplača, kdor se napoti v Bruselj. Spričo današnjih izbornih komunikacijskih razmer je tudi nam Slovencem le »mačji skok« v Bruselj: ako zapustiš ob 7. zjutraj Ljubljano, presedeš ob 11. uri 9 min. dopoldne na Jesenicah na brzovlak, boš, vozeč se čez Ture, udobno kosil v restavracijskem vozu, v večerni zarji te bodo pozdravljali monakovski stolpi in komaj se boš dobro naspal, bode že pred teboj vstajala mogočna kelmorajnska stolnica in ob 11. dopoldne boš že lahko šetal po bruseljskih bulevardih. Tz Ljubljane torej 27 ur vožnje z brzovlakom. Ali o tej točki bo še pozneje govora.
Neizmerno bogastvo je na svetovni razstavi nakopičeno, deloma od Belgijcev, deloma od pripadnikov drugih imenovanih držav. Mejtem ko prinaša Belgija na ogled vse panoge umetnosti. vede, trgovine in industrije, ki se goje v njenem območju, so se ostale države potrudile, jiokazati produkte, ki slove takorekoč kot narodna posebnost. Po kakovosti razstavljenih pivdmetov razločujemo na svetovni razstavi sledeče predmete: 1. vzgoja in poduk; 2. umelnost; 3. nastroji in pripomočki književnosti, vede in umetnosti; 4. mehanika; 5. elektrika; 6. prometna sredstva; 7. poljedelstvo; 8. vrtnarstvo in
galsko postojanko, da je boj včeraj še trajal in da je na Colovanu proglašeno obsedno stanje.
GROZODEJSTVA V NICARAGUI.
General Estrada je ukazal brez obsodbe ustreliti kot veleizdajalce 32 vje-tih vladnih častnikov, ki so jih Estra-dovi vojaki grozno mučili, predno so jih ustrelili. Mehika namerava posredovati, da nastane v Nicaragui red.
Dnevne novice.
'+ S. K. S. Z. ima 21. t. m. svojo letno skupščino, h kateri naj bi poslala posamezna društva svoje zastopnike. Obravnavala se bodo važna vprašanja. Vabila je razposlala S. K. S. Z. v Ljubljani slovenskim izobraževalnim društvom tudi po drugih deželah.
-I- Iz liberalnega časopisja. Celjski »Narodni Dnevnik« piše, da je na ustanovnem shodu »Slovenske Straže« v kak način je Gostinčar .neizogiben'. Če stinčar«. Kdo bi mislil, da zna »Narodni Dnevnik« Gostinčarja tako lepo pohvaliti. Da — pri obstrukciji proti laški fakulteti se je posebno pokazalo, na kak način je Gostinčar »neizogibni«. Če bi bila obstrukcija odvisna od ljubljenca »Narodnega Dnevnika« dvornega svetnika Ploja, bi danes ne pisali o zmagi slovenske obstrukcije, ampak o porazu. Ta Ploj je najprej pravil, da. ne more govoriti nad tri ure, ko je bilo treba govoriti, je pa rekel, da bo govoril 2inpol uri in ni hotel pristati na to, da bi sebe zamenjal s kakim drugim poslancem, ki kaj zdrži. Tako so le naši poslanci stali v resničnem boju in »Narodni Dnevnik« ima prav, ako pravi, da je Gostinčar »neizogiben«. — »Slovenski Narod« piše, da. dr. Šuster-šič namerava odnehati ker je izrazil mnenje, da bo zbornica v jeseni stala skoro gotovo pred izpremenjenim položajem .Če bi »Slovenski Narod« zapisal, da dr. Ploj želi odnehati 111 da mu je vsa stvar jako neprijetna bi morda imel prav. Gotovo je, da so in bodo v resničnem boju le naši poslanci. — Celjski »Narodni Dnevnik« radi volitev na Morevskem češkim agrarcem namiguje, naj na Dunaju ne bodo politični zavezniki naših »klerikalcev«. Kakor mi vemo, so češki agrarci na Dunaju sploh zavezniki Slovencev v boju za njihove pravice in če »Narodni Dnevnik« želi, naj bi se agrarci, ti krepki podporniki slovenske obstrukcije, izneverili, je to znajnenje, kdo želi odnehati in kako je gotovim zaveznikom slovenskih liberalcev neljub odločen boj proti vladi. »Narodni Dnevnik« pravi namreč o čeških agrarcih, ki so, kakor zgoraj rečeno, vedno bili v parlamentu samo in izključno le zavezniki in podporniki pravične slovenske stvari: »Človeku je to zavezništvo toliko z naprednih kolikor s praktično političnih ozirov zares neumljivo.« Hm, hm — kakor bi iz svojih »praktično političnih ozirov« govorila dv. svetnik Ploj in baron Bienerth . . »Soča«, ta čudna čestilka svetega Cirila in Metoda, se pod poročilom o 251etnici »Družbe svetega Cirila in Metoda« navdušuje za kulturni boj na Španskem. Ali je to tudi duh sv. Cirila in Metoda?
+ Otvoritev »Društvenega doma« v Dol. Logatcu se vrši dne 15. avgusta
drevoreja; 9. gozdarstvo, lov, ribištvo; 10. hranila in živila; 11. ruclokopi, metalurgija; 12. arhitektura in pohištvo;
13.	tekstilna in suknena industrija;
14.	razne industrije; 15. socialna ekonomija; 16. higiena, javna dobrodelnost; 17. praktičen poduk, gospodarske šole in ženska ročna dela; 18. trgovina in kolonije; 19. vojna tehnika: na suhem in na morju; 20. šport; 21. kongresi in konference.
K temu pridejo dopolnilne in naknadne izložbe, cvkolu 60 kongresov, predavanja, velike slavnosti, pevske tekme. Tako se n. pr. vrši dne 24. julija v slavnostni dvorani velikanska pevska tekma, k oje se udeleži nad 400 pevskih društev iz cele Evrope; nastopilo bo nad 12.000 pevcev. Med drugim bo tekmovalo tudi češko pevsko društvo »Hlahol« iz Plzna, ki si je leta 1900 na. svetovni razstavi v Parizu priborilo prvo ceno. Ker se nameravam s češkimi pevci 24. t. m. zopet podati v Bruselj, Vam bom svoječasno sporočal o tej tekmi.
Pa ne samo podučljivega nam nudi svetovna razstava mnogo, tudi način, kako se jn-edočuje obiskovavcu, poka-zuje mnogo okusa in umetniškega razumevanja. Umetnost mavcove stuka-ture (Gipsstukatur) je n. pr. zadnji čas tako napredovala, da je v stanu stvar-jati zgradbe, ki mogo kljubovati stoletjem. Tako vidimo na svetovni razstavi mnoge monumentalne zgradbe iz mavca. Neprestano biva oko prijetno
t. 1. Opozarjamo že danes vsa sosefln društva, da ta dan ne prirejajo večji
prireditev in se udeleže slovesne otve ritve »Društvenega doma« v Dol. Lc gatcu. Da bode omogočena večja uih ležitev, se vrši prireditev popoldan bogatim sporedom, kateri se pravočas no objavi. Dolenjci, Notranjci, 15. a\ gusta dan vsi v Dol. Logatec!
-f- Nekaj za mladine. Iz Trsta nar pišejo: Dr. Žerjav je osnoval med dri gimi svojimi »velikimi napravami« ti di »Agro-Merkurja«, katerega je hotf takoj pripeti na nebni obok. Ustanov je tudi v Trstu podružnico, kjer je ne stavil za ravnatelja nekega nemški ga žida, ki je pa s svojim vodstvor spravil »Agro-Merkur« na rob propadi Tako je v Furlanijo prodal okrog dva set vagonov koruze, ki je pa dobila b< lezen »pelagro«, zato jo je vlada konfi! kovala in leži ta koruza v Monfalconi kjer jo ne smejo prodajati! Jud je z »Agro - Merkur« kupil tudi ogromn množine pšenične moke. Pri nekei mlinu v Zagrebu je napravil sklep, p katerem imajo še sedaj 120 (stodvajsc vagonov moke po 45 K za kvintal. 1 moko, ki je slabejše kakovosti, je d< nes mogoče prodati k večjemu po 32 50 h za 100 kg! Ker je imenovani mli v Zagrebu prišel v konkurz, bodo sedi upniki zahtevali odškodnino (krog M tisoč kron!). Tudi so tukaj neprestan revizije. Govori se marsikaj. Ker irr »Agro-Merkur« v svojih pravilih, c mora imeti vsak član toliko deleže kolikor mu jih določi odbor, se boc dr. Tavčarju določili toliko deležev, <; bo končno rad popolnoma prepust komando pri »Narodu«.
+ Promoviran bo v soboto 16. 1.1 v slavnostni dvorani dunajskega vs učilišča za doktorja modroslovja gos Mirko Božič, član »Danice«. Nai najiskrenejše čestitke!
+ Liberalni učitelji se zelo razbu jajo, kadar jim očitamo protikrščansl mišljenje in delovanje. V »Naši bodo nosti«, ki jo izdajajo liberalni učite] za šoli odraslo mladino, pa beren danes članek »Zločin in kazen«, kjer brez ozira na Boga razlaga zločin kazen iz stališča laične morale in : Jezusa Kristusa stavlja v eno vrsto Giordanom Bruno in Husom. Nra nost, trdi glasilo liberalnih učiteljev i »vzgojo« šoli odrasle mladine, je ot visna od vsakokratnih nazorov človi ške družbe, »kaznjiva so tista dejan/a ki so družbi nevarna in škodljiva,« iV in dobro sta le prigodna pojma. Če 1 beralni učitelji šoli odraslo mladir tako vzgajajo, se ni čuditi, če je tali podivjana. Čuditi se je le temu, kali liberalni učitelji, ki se dan za dnem svojem časopisju bahajo s svojo mož; tostjo in značajnostjo, zatajujejo svo, prave misli in nazore, če jih kdo potij za njih jirotikrščansko žilo.
+ Ustanovni shod »Slomškoi podružnice« za vrhniški sodni okri se vrši na Vrhniki v ponedeljek dr 18. t. m. Kolegi in koleginje, pa tudi v prijatelji učiteljstva, ki z nami čuti in hočete z nami delati, se vabite, dai tega važnega sestanka vdcležite v na obilnejšem številu. Pokazati hočem da se tudi učiteljstvo zaveda in se In če organizirati. Shod bode lep in siji jen, ker obeta se nam udeležba od vse strani, iz Ljubljane, Gorenjske in D< lenjske. — Spored: Ob deveti uri dof
varano in mnogi bo s trdim predmeto: otipaval zidove in stebrovje, da se pr priča o izvoru gradiva. Mavčeva stuk tura je bila pa tudi v tako obilni 1110 in na tako umetniški način uporablj 11a, da bo tudi najstrožji kritik prizm da bruseljska razstava prekaša 1 estetičnem okusu vse prejšnje. Prv so dali znameniti umetniki svoj talci na razpolago, da tudi zunanjost zgr deb dobi pravo umetniško lice.
Davno že tekmuje Belgija v sveto nih razstavah s Francijo. Leta 189-4-bila svetovna izložba v Antwerpen-leta 1897. v Bruselju, leta 1905. v L' tihu. To je prizadetje, najti nove vil izvoza za domačo industrijo, koje Bc gija, kot mala državica proizvaja ns svojo potrebo. Industrijska povzdii Belgije datuje od utrditve njene neo> visnosti. Mnogo bogastva se steka Belgijo iz njenih kolonij, ki so oser desetkrat večje nego materinska zer lja in koje postavljajo Belgijo na četi' mesto med kolonijalnimi velesilan Letos prirejajo torej Belgijci že svo sedmo svetovno razstavo. Zanimivo ] je, da je izložba privatno poj jet je, nahajajoče se pod državni nadzorstvom. Država se je zaveza jioravnati v slučaju izgube deficit 1 visokosti enega milijona frankov, slučaju dobička dobe akcijonai »Compagnie de 1' Exposition« samo odstotke; ostali prebitek se obrne v d brodelne namene.
sveta maša pri Sveti Trojici,'po maši zborovanje v »Društvenem domu«, ob eni uri popoldne banket v hotelu pri »Črnem orlu«. Da bodo mogoče goste dobro postreči, nujno prosimo, da se vsi tisti, ki se hočejo sestanka udeležiti, blagovolijo takoj javiti. Pisma naj so naslovijo na g. Robert Ziegler-ja, učitelju na Vrhniki.
4- Promocija. Velečastiti gospod Frančišek K u lovec, gojenec Augu-stineja, bode jutri 15. promoviran za doktorja bogoslovja. Najiskreneje čestitke!
+ Deželni šolski svet v Gorici bo v
soboto imel sejo pod predsedstvom namestnika princa Hohenlohe. Razpravljal bo ustanovitvi slovenske in laške gimnazije v Gorici. — Prav bi bilo, da bi se kaj ukrenilo tudi glede začetka šolskega leta na goriški gimnaziji, ki se ima začeti na praznik. To se mora izpremeniti!
— Kongres v Solnogradu. Obširen in popoln program se bo dobil natisnjen ob prihodu v Solnograd. Tu prinašamo najvažnejšo. Ponedeljek, dne
18.	julija, ob pol 7. uri zvečer slovesna otvoritev v stolnici. Pričujoče narode se pozdravi v njihovih jezikih. Torek,
19.	julija. Ob osmih zjutraj v stolnici: Govor prevzv. knezoškofa dr. Napotni-ka, pontifikalna sveta maša. Zvečer ob pol osmih slovesno zborovanje v stolnici. Nato počeščenje Matere božje na stolnem trgu. (Cel dan zborujejo odseki in marijanske kongregacije po sporedu, ki ga udeleženci prejmejo v Solnogradu.) Sreda, 20. julija. Ob osmih zjutraj v stolnici: Govor prevzv. pasavske-ga škofa barona Ow, pontifikalna sveta maša. Zvečer ob sedmih procesija iz »Kollegienkirche« v stolnico, tam slavnostno zborovanje. Pri resolucijah pritrjujejo narodi v svojih jezikih. Zaključek. (Tudi ta dan zborujejo po določenem programu odseki in Marijine družbe.) Za one, ki ostanejo Šo četrtek, 21. julija, ob šestih zjutraj, skupno sv. obhajilo. Ob osmih iz Andrejeve cerkve procesija k bližnji Marija Plain, tu govor nadškofa iz Frajzinga, nato sv. maša na prostem, papežev blagoslov, Te deum. Petek, 22. julija, božja pot s posebnim vlakom v staroslavni Alt-otting. — Prilika za maševati vsem duhovnikom od štirih zjutraj naprej v vseh cerkvah. (Pojasnila daje: Aus-kunftsbureau, Universitatsplatz 1.) Pri procesijah in drugih opravilih sinejo duhovniki rabiti roliet le, če so v la-larju. — Vsi duhovniki-udeleženci kongresa, ki imajo od svojega, škofa juris-dikcijo, jo imajo tudi za ves čas kongresa v Solnogradu, in sicer tudi za re-servate. — Celebret nadomestujo vstopnica. — Na notranji strani vstopnice je narisan načrt mesta Solnogra-da. — Ako žele posamezni narodi posebno pobožnosti in prireditve v svojem jeziku, so zato določene posamezne cerkve. Slovencem je določena cerkev sv. Boštjana (Sebastianskirche). — Udeležence sprejme pripravljalni odbor na kolodvoru v Solnogradu ter jim označi določeno stanovanje in da vstopnice, ki stanejo po 1 K. V vlaku »e razdele za primerno nizko ceno zna-ii v narodnih barvah. Odpelje se v ponedeljek zjutraj z južnega kolodvora )b sedmih, dospe v Jesenice ob 9. uri 3 minut, čez Podroščico v Beljak 10 -45. V Beljaku se prestopi na brzovlak 12-10 ter dospe v Solnograd ob 5. uri. Glede JOodstotnega popusta železniška uprava še ni odgovorila. Tudi to se pravočasno še objavi. V orientacijo navede--no celo cono. Iz Ljubljane v Solnograd >sobni vlak tretjega razreda 11 K 20 h n nazaj ravno toliko, doplačilo na brzovlak iz Beljaka v Solnograd 2 K 20 h. ¡e pride popust, se petina celi vsoti nlbije.
—	Razpust železniških strokovnih trganizacij? V slovenski prilogi »Časo-jisa železniškega uradništva« čitamo jod tem naslovom: Pravijo, da vlada lamerava razpustiti vse stanovske organizacije. No, to najbrž ne bo res. Radovedni smo, kako bi naša vlada rešila to »vprašanje«. Morda ima na piki le slovanske organizacije. Pravico ima, da to poskusi, dvomimo pa, da ima dovolj moči za to najnovejšo avstrijsko posebnost. Vlada naj da vsakemu svoje, pravična naj bo, pa nehajo vse organizacije same od sebe.
—	Naši akademiki v Trstu. V soboto dne 6. avgusta bodo imeli naši slovenski akademiki pri Sv. Ivanu pri Trstu sestanek in sicer se bo vršilo njih posvetovanje v novih prostorih našega kršč. soc. društva. Njim na čast prirede Svetoivančanje drugi dan v nedeljo, dne 7. avgusta veselico, katere čisti dobiček je namenjen naši najpriljublje-nejši družbi »Slovenski Straži«. Ni nam še znano, če se udeleži tega slavlja »oče« naših akademikov, a pričakujemo ga prav željno tudi mi akademiki, ker ga že dolgo časa ni bilo v naši sredi. Dasi vemo. da se bodo naši Soikoli
jezili Tudi Pad To sl«Wostjo, fte moremo vendar imeti toliko usmiljenja do njih, da bi no prilepili slovenskih lepakov, s katerimi povabimo tržaške Slovence v našo sredo.
—	- Vič - Glince. -—Za praznik rožnodolskega delavstva dne 17. julija, vlada vsesplošno zanimanje in v domači župniji nepopisno navdušenje. Vrli Rožnodolei razsvetle v soboto zvečer razun kapelice, tudi svoje domove in razobesijo zastave na čast pre-svotemu Srcu Jezusovemu. Za procesijo s kipom presvetega Srca, ki pojde iz župne cerkve svetega Antona v kapelo, priglasilo je udeležbo že več naših društev korporativno z zastavami. Prosimo vsa ona društva, ki še niso prijavila udeležbo, da to čim prej store, da bo mogoče določiti spored procesije. Vabi-m> tem potom še enkrat vsa naša društva, da se te pomembne slavnosti udeleže. Prijave prosimo na župni urad sv. Antona na Viču. Pričetek slovesne pobožnosti ob pol treh popoldan v župni cerkvi svetega Antona na Viču.
—	Utonil je 7. t. m. v Renčah pri Gorici v roki Vipavi 41etni Klavdij Mozetič. Prišel je s svojo materjo iz Egipta (Kajire) domov na počitnice. Tekal je rad ob Vipavi, v katero je padel in utonil.
—	Izlet v Vrata k otvoritveni slavnosti. Izletniki, ki se nameravajo odpeljati z večernimi vlaki v soboto, se opozarjajo, da vozi osebni vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob deseti uri zvečer, do Trbiža in ne samo do Jesenic, kakor je označeno v večini voznih redov. Prenočišča se dobe tudi v Mojstrani in sicer pri Josipu Zupanu poleg kolodvora, pri Šmercu in v hotelu Triglav v vasi, eventuelno tudi v gostilnah Rabič, Po-žganc in Železnik. Pripomnimo tudi, da je ravno sedaj Peričnik tako veličasten. kakor že mnogo let ni bil.
* Pozor, slovenski planinci. V zalogi »Slovenskega planinskega društva« je še velika množina brošurice »Golica in Kadilnikova koča«, ki jo je spisal in pHdejalvelezaniniiva popotna pisma staroste slovenskih planincev Franceta Kadilnika iz let 1860. do 1878. g. dr. Jos. C. Oblak. Slovenski planinci, sezitu po tej lični knjižici, ki se dobiva v knjigarnah in v Kadilnikovi koči!
—	Pobegnil je od vojakov Franc Strempfl, doma iz Sorice na Kranjskem. Preteklo soboto so ga aretirali v Žih-polju in izročili vojaški oblasti.
—	Vlom in tatvina. Dne 7. t. m. je v Spodnjem Logatcu dosedaj še neznan potepuh vlomil v hišo št. 22 in med gospodarjevo odsotnostjo ukradel 36 K vredno uro in 120 K denarja. — V Loškem potoku je neki Alojzij Lan-zingor ukradel gostilničarju Jožefu Moharju 25 K vredno suknjo in 25 K denarja ter jo neznano kam popihal.
—	Domobranske orožne vaje. Zadnje domobranske orožne vaje se vrše od vštetega 20. avgusta do 16. septembra.
—	Zvezo slovanskih čebelarjev so
ustanovili v Sofiji na kongresu slovanskih čebelarjev. Prihodnji kongres to organizacije bo v Belgradu.
—	Prve letošnje žrtve Jungiraue.
Poročali smo, da se je v minulem tednu podalo 1.2 mož iz Eismeer na Bergli-kočo (3299 m), in sicer dva nemška turista in 10 vodnikov. Slednji so nosili provijant za kočo, prva dva sta pa bila namenjena v sremstvu dveh vodnikov pohoditi Jungfrauski vrh. Kakih 100 m pod Berglikočo jih nenadoma zasuje snežni plaz. Obadva turista in pet vodnikov je mrtvih, dva vodnika sta pa težko ranjena. Med mrtvimi je tudi Peter Inabnit iz Grindehvalda, ki je lansko leto spremljal na Jungfravo slovenska turista J a n k o t a Mlakarja in Alojzija C i 1 e n š e k a. Bil jo ljubeznjiv in skromen mož.
V DOBI SLOVANSKE VZAJEMNOSTI.
V torek so se začelo po celem poljskem kraljestvu svečanosti za proslavo poljske zmage nad Nemci pri Grun-waldu. Med tem, ko se z vseslovan-skega kongresa v Sofiji pošiljajo poljskim bratom pozdravi ob priliki značilnega slavja borbe slovenstva proti ger-manstvu, pa se poroča iz Varšave, da je tamkajšni generalni guverner Skol-lona izdal okrožnico, v kateri prepoveduje vse grumvaldsko slavnosti v ruski Poljski. Vsled tega se bodo vršile vse tozadevne velike svečanosti samo v Varšavi in Lublinu. Ruski slovanofili so zastopani na vseslovansk. kongresu v Sofiji po predsedniku rusko dume Gučkovu in drugih, a medtem njihova slovanofilska reakcionarna vlada izdaja vsled komande iz Berolina fer-mane, podobne onemu guvernerja Skallona. To se godi v času, ko grme v Sofiji topovi in se pené čaše šampanjca na čast slovanski vzajemnosti.
Ljubljanske novice.
lj Slovanski narodnogospodarski kongres v Ljubljani. Slovansko narodnogospodarsko društvo na Dunaju priredi s sodelovanjem glavnih osrednjih organizacij poljedelskih, obrtnih in trgovskih iz vseh slovanskih dežel Avstrije dne 14. in 15. avgusta t. 1. v Ljubljani (o priliki kongresa gasilcev) slovanski narodnogospodarski kongres. Ta kongres bode podlaga osnovanju trajnih gospodarskih stikov mod slovanskimi avstrijskimi narodi. Pridno se dola, da bi prišlo na tom kongresu do ustanovitve državnih zvoz in sicer poljedelske zvezo, obrtne in ev. tudi trgovinske. Iz slovanskih dežel prihajajoče prijavo pričajo o razveseljivem zanimanju, ki ga je vzbudilo to početje k okropčanju slovanske vzajemnosti v gospodarskem taboru. Vse potrebne informacije daje »Slovanská národohos-podáf-ská spoleČnost« na Dunaju.
lj Imenovanje. Zdravnik tobačne tovarne v Ljubljani g. dr. Ivan Zaje je imenovan za zdravnika tobačne tovarne II. kategorijo s prejemki X. či-povnega razreda državnih uradnikov.
lj Ljubljanski magistrat in mesarji. Mestni magistrat nam poroča: Koncem zadnjega tedna so ljubljanski mesarji, ne da bi bilo zato dejanske potrebe, samovoljno in brez obveščenja mostnega magistrata tako izdatno vzdignili cene govejemu mesu, da so celo v Pragi, Dunajskem Novem mestu in drugod nižje cene kot v Ljubljani. Z ozirom na to je danes ljubljanski župan pozval »Zadrugo mesarjev in pre-kajevalcev«, da vpliva pri svojih članih, da nemudoma znižajo cene govejemu mesu, ker bo sicer primoran predlagati občinskemu svetu v varstvo konzumentov primerne predloge. Dognalo pa se je tudi, da se mesarji na Vodnikovem trgu, ki imajo stojnice ob Mahrovi hiši, nikakor ne drže cen, ki so jim bile določene v smislu sklepa občinskega sveta z dné 1. julija 1908 in po katerih bi morali prodajati meso I. vrste s priklado kg á 1 K 14 vin., U. vrste s priklado kg a 1 K in III. vrste s priklado kg á 90 vin. Občinski svet jo bil namreč tem mesarjem dovolil stojnice le radi tega, da bi ceneje meso prodajali, s čimur bi bilo poma-gano predvsem revnejšim slojem. Ker so ti mesarji na stojnicah tudi poskočili s cono, jih jo mestni magistrat danes pozval, da tekom osem dni odstranijo z Vodnikovega trga stojnice, kakor jim tudi prepoveduje po pretoku toga roka tamkaj prodajati meso.
lj Tukajšnji domobranski polk se je danes ob II. uri povrnil iz vaj iz Notranjskega. Na čelu je korakala in igrala godba, moštvo pa jo šlo za njo, kakor da bi bilo odšlo še le iz vojašnice. Občinstvo se je izražalo o godbi pohvalno in jo tudi priznanja vredna, ker so so v toku pol leta izučili priprosti fantje toliko, da jo polk že lahko nastopil z godbo javno, kar je zares nekaj izrednega.
lj Nova iznajdba Slovenca. Uradnik južne železnico gospod Z. Maslé je iznašel napravo, ki izključuje trčenje vlakov. G. Maslé je s svojo iznajdbo odpotoval na Dunaj.
lj Umrl je danes v Cegnarjevih ulicah št. 8, ob osmi uri zjutraj znani izvošček Ivan Pukelstein, star 48 let. Včeraj je še hodil okolu, proti večeru ga je zadel mrtvoud. Bolehal je že dalje časa. Pogreb bo jutri ob peti uri popoldne.
lj Smeti ne morejo nekatere stranke oddati po štiri do pet dni, tako da nič več no vedo, kje in kako bi jih hranilo. Nabiralcev smeti ni od nobene strani! Če ne bo takoj reda, bodo stranko pričele smeti metati na coste, da se bo videlo — kak vzoren red imamo v napredni Ljubljani in bodo tujci takoj pri vbodu v Ljubljano imeli pri rokah napredno razstavo.
lj Za predsednika »Glasbene Matice« je bil namesto odstopivšega gosp. Štritofa včeraj izvoljen g. dr. V. Rav-nihar, predsednik »Akademije«.
lj Prijatelj ga je izdal. Leta 1909. je pobegnil iz ljubljanske deželne prisilne delavnice kaznjenec Jožef Müller, ki ga"1 pa vsled njegove prebrisanosti niso mogli zaslediti do zadnjega časa. Kljub temu, da ni še bogvekako star, je bil že 17krat kaznovan ter je žo mnogo presedel tudi po težkih ječah. Ko je pobegnil, si je preskrbel civilno obleko, tujo delavsko knjižico in je menda tudi v onem času izvršil v Trbižu večjo tatvino. Preteklo nedeljo pa ga je aretovala celovška policija v nekem žganjetoču. Izdal ga je njegov prijatelj, ki je bil aretovan, ko je razsajal v gostilni.
lj Dela v Grubarjevem prekopu. Piše nam tvrdka, ki izvršuje dola, da jo vsega skupaj zaposlenih 647 delavcev. Dosedanji gospod nadinženir dela ni zapustil in državno nadzorstvo sploh ni interveniralo.
1/ Aretovali so 671etuega Jožefi Pibrovca iz Krope, katerega tu« kajšnje deželno sodišče zasleduje v policijski tiralici zaradi hudodelstva tež-ke telesne poškodbe. Policija ga je izročila tjakaj.
lj Skupaj trčila sta danes na križ-potu Resljeve in sv. Petra ceste kolesarja delavec Anton Mikuš in mizarski pomočnik Ivan Avbelj. Slednji je ne-previdno vozil in zadel v Mikuševo sprednjo kolo. Mikuš se je pri padcu poškodoval na nogah in si tudi pokvaril kolo.
Jflli ste že odposlali položnico „Slovenski Straži"?
Telefonska In brzojavna poročila.
LIČKA ŽELEZNICA.
Budimpešta, 14. julija. V današnji seji hrvaško - srbske koalicijo so bo razpravljalo o zgradbi ličke železnice in bodo hrvaški delegati posredovali pri ogrski vladi, da se s to zgradbo % smislu zakona čimprej prične.
VELIKA POVODENJ.
Simla, 14. julija. Jnd je poplavil velik del okraja Deri Ghezi Kan. Podrlo se je mnogo hiš, templov in mo-šej. Na stotine ljudi je brej streho.
ŽELEZNIŠKA NESREČA V KALIFORNIJI.
New York, 14. julija. V bližini mesta Moča v Kaliforniji je skočil iz tira nek ekspresni vlak železnice Southern Pacific iz doslej še neznanih vzrokov. Nesreča je zelo velika, ker jo bil vlak v polnem teku. Nesreča se je zgodila na ovinku. Železniški stroj jo padel po strmem železniškem nasipu. Prva dva vozova sta se razbila, medtem ko so ostali zdrknili po strmem pobočju v nižino. Šest oseb je ubitih, 30 pa težko ranjenih.
HOFRICHTER V JEČI.
Mollersdorl, 14. julija. Dognalo se je, da se je Hofrichter hotel sporazumeti s stražami in nadzorstvenimi organi, katerim je obljuboval kraljevske nagrade, ako se mu posreči beg. Dotične osebe so to naznanilo predstojnikom, na kar so je Ilofrichterja zelo strogo zastražilo. Na izprehodu mora hoditi sam, mod tom ko so jo doslej hodil skupno srpehajat z nekim bivšim poročnikom in praporščakom. Tudi pisarniških dol mu no izroče več. Večinr dneva je zaprt v samotni ječi.
Razne stvari.
Kako živi morilec naše cesarice?
Iz Londona se poroča: Harry de Winat, zastopnik pariškega jetniškega kongresa, jo obiskal švicarsko jetnišnico Le-chore in videl tamkaj tudi morilca naše cesarice Lucchenija. Luccheni jo bil trikrat zaradi nepokorščine zaprt v temni celici. »Našel som ga«, pripoveduje omenjeni strokovnjak, »zelo zadovoljnega in veselega v visoki svetli dvorani, s krasnim razgledom na ge-nevsko jezero, ko so je bavil s knjigo-veškimi deli. Delati mu pravzaprav ni treba, ako nima veselja. Star je 30 let. močan, krepak mož, ki se skoro vedno smehlja. Luccheni se počuti, kakor je dejal, zelo dobro in dobiva vsak dan dobro jed s steklenico vina in štirimi cigaretami. Četudi se dela včasih norega, vendar je popolnoma normalen it) čita z užitkom Montesquieuja, Didero-ta, Dickensa in Rousseauja. Njegova celica je dvakrat večja kot so druge oc-lice. Ima udobno posteljo, električne luč in omaro, polno knjig. Na stenah colico je polno razglednic, ki so mu jih darovali sojetniki. Med njimi som videl tudi sliko cesarja in umorjeno avstrijsko cesarice. Ko som na to opozoril guvernerja, je strgal ti dve razglednici raz stene. Ljudje trdijo, da je bil Luccheni prestrogo kaznovan; vprašanje pa je, ali je bil sploh kaznovan?«
Ponarejanje oporok. Tajna policija v Moskvi je prišla na sled tolpi, ki jo kar na debelo ponarejala oporoke. Zlasti so sleparili s sirotinskimi denarji. V Kijevu in Moskvi so zaradi teh slepar-stev zaprli več juristov. Istočasno vz< buja mnogo zanimanja enaka, afoi-a v Petorburgu. Carjev pobočnik grof Sere-metjev, ki je večkratni milijonar, jo ovadil notarja v Ilarkovu zaradi ponarejanja oporok. Nok daljni sorodnik jo zapustil grofu pred loti velikansko posestvo v orlovskem guvernomentu. Sedaj pa je našel hakovski notar neko oporoko, v kateri jo določen drug dedič.
— Za župana v Rimu jo izvoljen zopet jud Nathan.
Močan potres so včeraj čutili na Tirolskem in Bavarskem.
Ruske ječe prenapolnjene z aretiranimi ruskimi častniki. Revizor senator Neidhardt je dal minuli torek aretirati 21 častnikov varšavske intendance, ker so skozi več let po določenem načrtu izvrševali razna poneverjenja. V zadnjem času je bilo aretiranih toliko častnikov, da so vsi za častnike namenjeni zapori prenapolnjeni.
Štajerske novice.
š Luthrova ulica v Mariboru sisti-rana. Iz Maribora se nam piše: V sredo dne 13. julija je imel mariborski občinski svet sejo, v kateri je župan dr. Ilans Schmiderer s i s t i r a 1 sklep občinskega sveta z dne 6. julija t. 1. v katerem se je sklenilo, da se gledališka ulica, v kateri se nahaja stolni kapitelj s knezoškofijsko palačo imenuje —• Martin Luthergasse. Zupan je očividno pod vtisom javnega mnenja in občne nezadovoljnosti nad tem famoznim, katolike izzivalnim sklepom napravil ta korak. Sicer se je župan izgovarjal, da je sklep zadnje seje zaradi nekega formalnega pogreška neveljaven, vendar je to le pesek v oči. Po javni seji se je na to vršila zaupna seja, v kateri se je zopet spravilo potom nujnega predloga od nekaterih famoznih občinskih svetnikov vprašanje Lutrove ulice na dnevni red. Če bo občinski svet zopet tako predrzno žalil nas katoličane, garantiramo mu, da bo hudo, zelo hudo završalo v Mariboru proti tej izzivalni, nesramni kliki.
š »Siidmarkin« shod je bil preteklo soboto v Laškem. Nek Hugo Scher-baum je govoril »o položaju nemškega rokodelskega in obrtnega stanu v Avstriji in o njegovi povzdigi«. Zbranim nemškutarjem je pravil, mi kak način bi mogla pomagati »Siidmarka« nemškim obrtnikom ob mejah in kako se jim tudi pomaga. Kovač Koscliier — pristno germansko ime! — se je zahvaljeval za temeljiti govor. Predsednik »Sudmarkine« podružnice dr. Mravlag - tudi germansko ime! — pa je obžaloval, da niso bili navzoči na zborovanju vsi obrtniki iz Laškega. Naše mnenje je, da je v trgu Laško še dovolj obrtnikov, ki ne sprejemajo judeževih grošev.
š Promocija. Jutri bo na graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava gospod Pavel Kloclič vitez Sahlado-ski, sin g. Klodiča viteza Sabladoskega. dvornega svetnika v Trstu.
š Pri igri goljufal. Trgovec s preši-či, Sergij Dmitrov, rojen Ilrvat, je igral 0. t. m. v neki kavarni v Rogaški Slatini z dvema letoviščnikoma ter je enega obral za 700 K. drugega pa za 3000 K. Ker se je pa dognalo, da je pri igri goljufal, so ga naznanili orožništvu. Dmitrov je bil aretovan in izročen sodišču. Zaradi goljufive igre je bil že kaznovan.
š Sanatorij »Mirni dvor«. V bližini Gornje Sv. Kungote v prijazni, mirni dolinici stavi nek konsorcij, na čelu mu zdravnik dr. Čeh, zdavilišče za bolnike, ki trpe na živčnih boleznih. Ta sanatorij se bo imenoval »Mirni dvor«. Kdor želi biti sprejet v ta zavod, se naj oglasi pri dr. Čehu v Gornji Sv. Kun-goti.
š Vihar z nalivom, ki je divjal dne 11. t. m. po Mariboru in okolici, je napravil ogromno škodo. Poljski pridelki 30 docela zabiti v tla, rodovitna zem-ja odplavljena, travniki zasuti z prstjo in kamenjem. Škoda je velikanska. Več kleti je bilo pa dva dni polno vode.
š Romanje štajerskih Slovencev na Jrsat se je krasno obneslo. Nad tisoč vernih Slovencev se je peljalo na dveh vlakih na starodavno božjo pot. Vse je bilo izvršeno v najlepšem redu. Le okrog dvajset romarjev je nazaj grede v Reki zamudilo vlak.
š Pobegnil je od 87. pešpolka v Celju vojak Alojzij Prosenjak. Ukradel je nekomu civilno obleko, kakor tudi srebrno uro, ki jo je prodal. Prosenjak je izučen mesar. Doslej ga še niso zasledili.
rrjK 'AK iK < i ibJIN 1
Cene veljajo za 50 leg.
Budimpešta 14. julija.
Pšenica za oktober 1910 ....	9 27
Rž za oktober 1910......7 42
Oves za oktober 1910.....7 23
Koruza za avgust 1910.....5 50
Koruza za maj 1Q11............5 52
Efektiv: trdneje.
Kuharica i
srednje starosti, iztirjena v vseli strokah gospodinjstva, poštena, varčna in pridna, išče službe najraje v kako župnišče, gre pa tudi h kakemu drugemu samostojnemu gospodu, bodisi v mesto ali na deželo, na Kranjskem ali na Štajerskem. Naslov pove uprava.
IF
sivo in rdeče
Priporoča tovarna
Ljubljana
Rodbina Pukclsteinova naznanja potrtega srca vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je preljubljeni soprog, oziroma oče, gospod
Ivan Pukelstein
izvošček
po dolgi mučni bolezni, v 49. letu svoje starosti previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob 8/4 S. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnika bo v petek 15. julija ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Cegnarjeva ulica št. S na pokopališče k Sv. Križu.
Maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi sv. Petra.
Ljubljana, 14. julija 1910.
W~\ 1 f iz poštene hiše z dobrimi
jLJ(?rCl£ sPr'čevaU> 18 ,ct stara> M
ima posebno veselje do trgovine, želi vstopiti v ^ f službo najraje v trgovino 11 f*0ti ///> z mešanim blagom kot Gre tudi na deželo. Pismene ponudbe pod „julij 18" na upravo Slovenca.	2006
Vino po ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja Koč v istri, belo in črno (rudeče) iranko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 28 vinarjev liter m se ga more naročiti tudi samo 50 litrov. 667 100—1
na prodaj na graščini „Struga" na Dolenjskem. Posestmca gospa ol. Fichtenau Rudolfovo.	2020 3-1
ste dve jako lepi, enonadstropni novi
z lepimi vrti Plačilni pogoji najugodnejši.
Kje pove upravništvo »Slovenca«. 1935 (1)
se prodaste v Mariboru, Kem-stockgasse št. 6, vkupaj zidani, izvrstni stavbi; klet s kamnom zidana. Na mesec nese vsaka hiša sto kron. Lep vrt zraven, liiši sta deset let ciavka prosti. Proda se tudi samo ena hiša. Natančneje se izve: MaMesergasse šf. 23, «h nadsrropja.	mu 6-1
krasno delana, podobna vili se preda y Mariboru, M ,'fesei gasse št. 23. s 5 stanovanji, z lepim velikim vrtom, klet zidana s kamnom. Na mesec nese 200 K. Deset let davka prosta. Natančneje se izve tam v 11. nadstropju.	1965 6-1
Pri komisiji za pogozdovanje Krasa v vojvodini Kranjski je oddati mesto gozdnega čuvaja s sedežem v Senožečah. Letna plača znaša 600 K s pet petletnicami po 60 K in službena obleka.
To mesto je provizorično proti medsebojni 14 dnevni odpovedi. Prosilci imajo lastnoročno pisane prošnje, opremljene z dokazili stanu, starosti pod 40 leti, šolske vzgoje, dosedanjo službovanje, zmožnosti slovenskega jezika v govoru in pisavi, neomadeževanosti, ter telesne sposobnosti vložiti do
15. avgusta t. L
pri podpisanem predstojništvu.
PredstojnSšivo komisije za pogozdovanje Krssa v vojvodini Kranjski.
V Ljubljani, dne 11. julija 1910.	2019
tu» t
K X
x
X K X X X X X X X X X X X X X X X X X
StfrarlfuE» ramami©.
Slavnemu p. n. občinstvu najuljudneje naznanjamo, da smo s
julijem t. 1. otvorili na Dunajski cesti štev. 22.
(nasproti kavarne »Evropa«)
1935
zmi m
tehnične naprave
konces. podjetje za električne naprave, napeljavo elektr. luči in prenos moči, telefonske in brzojavne naprave.
Dobava in montiranje motorjev na bencin in petrolin ter Diesel-ovih motorjev. — V zalogi vedno v veliki izberi: elektromotorji, ventilatorji, obločnice, žarnice, telefoni, vsakovrstni inštalac. materijal, tnazilna olja in masti, sesalke, svetilniki za elektriko in plin ter sploh vse tehnične potrebščine.
lin« sprejema vsakovrstna mehanična dela in popravila ■ Prt vsakovrstnih strojev. Dela se izvrše solidno, točno "Ul1	in po najnižjih cenah.
PrhrV0 zastonj.3' Zavod za tehn,inE ,n elektrotehnične naprave.
X X X
8
X X X X X X X X X X X X X X X X X
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
D P a	Ca» opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura „ po Celziju	Vetrovi	Nebo	Padavina 1 v 24 urah jI v mm i|
13	9, zveč.	737 0	157	brezvetr.	oblačno	
H	7. zjutr.	36-6	12 8	B	megla	21
	2. pop.	34 1	23 0	sl. jug	jasno	
leteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm
Srednja včerajšnja temp. 17 01, nonn. 19 7°.
Usojam se tem potom naznaniti
s 1. avaustsm preneha
vsled obrtnih razmer 2024 3-1
gostilniška, obrt
v Dev. Mar. Polju štev. 7.
Dev. Mar. Polje, dne 14. julija 1910.
J. Dimnik župan.
¡LJUBLJANA potrebuje:
1 —
1 učersca.
Reflektuje se samo na dobre moči, izurjene v modni stroki. IIjgT Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošljejo naravnost ni« tvrdko.	2022 3-1 I
iščem opremljeno sobo z 2 posteljami za čas počitnic. Zaradi hrane pojasnila dobro došla. Ponudbe s ceno naj se pošljejo pod šifro F. Z. poste restante Ljubljana.	2029 1-1
vsak dan

*
4*80 do 24 kron, ako za-vživate železnato vino s kino lekarja Piccoli-ja v Ljubljani z dnevnim izdatkom 18 vinarjev, mesto kina železuatega vina, ki ne vsebuje več železa, kot navadno vino in kojega bi morali izpiti eden do pet litrov na dan, da bi do-vedli organizmu potrebno množino železa, kar bi pa bilo radi alkohola le škodljivo. Polliterska steklenica Piccolijevega železnatega vina 2 kroni. - Naročila proti povzetju. 3281
se sprejemajo v učenje. Učni doba praviloma samo dve leti Pojasnila daje „Gostilničar-ska zadruga" v Ljubljani, Gradišče štev.7.	1883 3-:
nahaja se v hiSi g. župana, Sodna ulica št. 2
Upisavanjev0sdJdadn°i5d«
ure popoldne.
1822 4-1
Stanovanje
obstoječe iz dveh sob, kuhinje in vse prit tiklinc se v I nadstropju hiše štev. 30 nt 2003 Reslevi cesti z avgust terminom prav mirni in snažni stranki odda.