GEOGRAFSKI OBZORNIK MACAU - POSLEDNJE PORTUGALSKO ČEZMORSKO OZEMLJE Matej Gabrovec UDK: 913(512.318) COBISS: 1.04 IZVLEČEK Macau - poslednje portugalsko čezmorsko ozemlje Leta 1997 je bila medijsko zelo odmevna tema bri- tanska vrnitev Hongkonga Ljudski republiki Kitajski, 19. decembra leta 1999 opolnoči pa je Kitajski prepustila oblast nad sosednjim kolonialnim ozem- ljem Macau tudi Portugalska. To zadnje čezmorsko portugalsko ozemlje se ne more kosati s sosednjim Hongkongom niti po gospodarski moči niti po števi- lu prebivalcev niti po površini. Kljub temu gre za pomembno spremembo na svetovnem političnem zem- ljevidu. V članku so zato predstavljene temeljne geo- grafske značilnosti Macaua, ki jih je mogoče razložiti le s prikazom njegovega zgodovinskega razvoja. ABSTRACT Macau - the last overseas Portuguese territory In 1997 the British return of Hong Kong to the People's Republic of China echoed in media. At mid- night of 19 December 1999 Portugal yielded Macau, Hong Kong neighbouring territory, to China. This last overseas Portuguese territory can not be compared with Hong Kong neither by the economy power nor by the number of inhabitants or the area. Despite that this is an important change on the world's political map. The article therefore presents the main geo- graphical characteristics of Macau which can only be explained by its historical development. AVTOR Matej Gabrovec Naziv: dr., mag, univerzitetni diplomirani geograf in etnolog, znanstveni sodelavec Naslov: Geografski inštitut Antona Melika ZRCSAZU, Gosposka 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Faks:+386 (0)61 1257793 Telefon: +386 (0)61 1256068 E-pošta: matej@zrc-sazu.si Macau (v slovenski literaturi se včasih pojav- lja tudi nepravilna oznaka Makao ali Macao) je sestavljen iz polotoka in dveh otokov. Nje- govo ozemlje meri 23 ,6 km2, od tega odpade 7 ,8 km2 na polotok, 6 ,2 km2 na otok Taipa, 7 ,6 km2 na otok Coloane, 2 km2 pa na nano- vo izsušeno ozemlje med obema otokoma. Otok Taipa je povezan s celino z dvema mostovo- ma, Coloane pa s Taipo z nasipom (2). Osred- nji del polotoka in otokov sestavljajo granitni griči, ki se vzpenjajo do 170 m visoko. Na polo- toku je tudi obsežnejša obalna ravnica (6). Ko je portugalski pomorščak Vasco da Gama leta 1498 obplul Rt dobrega upanja, je Evropejcem odprl možnost pomorske trgovine z azijskimi deželami. Portugalcev ni zanima- lo osvajanje azijskih pokrajin, ustanavljali so le posamezne trgovske postojanke. V začetku 16. stoletja so se tako utrdili v postojankah Goa v Indiji in Melaka v današnji Malezi j i . V sled- nji so leta 1511 srečali kitajske trgovce, dve leti kasneje pa so se prvi Portugalci že izkrca- li na kitajskih tleh ob ustju Biserne reke (kitajsko Zhuj iang). Njihovi prvi poskusi, da bi ustano- vili trgovsko postojanko na Kitajskem, niso bili uspešni. Šele leta 1550 so dobili dovolje- nje za poselitev otoka Sanchuang 80 km jugo- zahodno od ustja Biserne reke. Postojanko na njem so zaradi neprimernega pristanišča kma- lu opustili in se začasno preselili na otok bliže rečnemu ustju. Leta 1557 so se s kitajskimi urad- niki iz Kantona (kitajsko Guangzhou) uspeli dogovoriti o najemu polotoka Macau (kitajsko Aomen), na katerem so že prej večkrat prista- jali. Polotok je bil za trgovsko postojanko zelo primeren zaradi lege ob ustju Biserne reke in zaradi dveh dobrih naravnih pristanišč (9). Macau se je kot trgovska postojanka zelo hitro razvijal. Poglavitni razlog za ugoden raz- voj je bil v tem, da Kitajcem takrat ni bilo dovo- ljeno potovati v tujino, seveda pa so si želeli trgovati s tujimi deželami. Portugalci so tako lah- ko zastopali kitajske trgovce v drugih azijskih deželah. Najbolj donosna je bila krožna plov- ba med Japonsko in zahodno obalo Indije. Kitaj- sko blago so vozil i v Indijo, ga tam zamenjali za bombaž in tekstil, ki so ga prodali v Melaki in tam kupili dišave ter pluli naprej na Japon- 3 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Polderji v Macauu (prirejeno po Glaser, Haberzettl, Walsh 1991], 4 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 2: Stari Macau se razprostira po granitnih gričih, novi pa se širi na polderje ¡foto: Matej Gabrovecj. sko, od koder so na Kitajsko pripeljali srebrni- no. Pomembna je bila tudi okoliščina, da je bilo Japoncem pristajanje v kitajskih pristaniščih v tem času prepovedano. Portugalci so tako postali najpomembnejši trgovci z Japonsko in Kitajsko; v azi jski trgovini so izpodrinili Arab- ce, drugih evropskih trgovcev pa takrat na tem območju še ni bilo (9). Ob koncu 16. stoletja je imel Macau že nekaj tisoč stalnih prebivalcev, od tega je bilo okoli tisoč Portugalcev. Poleg njih so v njem žive- li še v krščanstvo spreobrnjeni Kitajci, Japon- ci, Malajci i z Melake ter številni sužnji i z Afrike, Indije in z Malajskega polotoka. Kot težaki in služabniki so bili v mestu zaposleni številni kitajski državljani, tu pa je bilo seveda tudi mnogo kitajskih trgovcev. Macau je ob trgovski postal tudi pomembna misijonarska postojanka. Misi jonarji so od tod kot predhod- nica trgovcev prodirali v notranjost Kitajske. Ven- dar je bil razcvet portugalskega Macaua razmeroma kratkotrajen. Na končuj 6. stolet- ja so namreč Portugalsko zasedli Spanci, na začetku 17. stoletja pa so začeli prodirati na Daljni vzhod Nizozemci. Njihovi napadi na Macau so bili sicer neuspešni, zasedli pa so portugalsko Melako. V tem času se je evrop- skim trgovcem onemogočilo tudi trgovanje z japonskim blagom, Nizozemci so prevzeli trgovino z dišavami, Kitajci pa so leta 1640 za portugalske trgovce zaprli kantonsko prista- nišče. Macau je od takrat naprej precej dolgo le životaril. Položaj mesta se je nekoliko izboljšal sredi 1 8. stoletja, ko so bile za Neportugalce odpravljene omejitve priseljevanja. Tako je lahko postal oporišče vseh evropskih trgovcev na Kitajskem, saj so jim Kitajci dovolili vstop v Kanton le v trgovski sezoni med novembrom in majem. Sredi 19. stoletja je to vlogo prev- zel britanski Hongkong in Macau je spet začel nazadovati. V drugi polovici tega stoletja je kolonijo pred finančnim zlomom rešil guverner Isidoro Francisco Guimares, ki je dal koncesi- jo igralnicam. Te so še vedno tamkajšnji naj- pomembnejši proračunski vir (9). V zadnjih sto letih so bili najpogostejši pri- seljenci begunci. V Macau so ob koncu 19. sto- 5 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Katedrala svetega Pavla je bila v 17. stoletju najmogočnejša cerkvena stavba na Daljnem vzhodu, po požaru leta 1885 pa je ostala le fasada (foto: Matej Gabrovecj. letja Kitajci pribežali v strahu pred vojnim pusto- šenjem in lakoto na severu države, leta 1930 so si tu poiskali zatočišče med kitajsko-japon- sko vojno, med 2. svetovno vojno pa so se sem umaknili Evropejci i z Hongkonga, kajti Japon- ci so spoštovali portugalsko nevtralnost in Macaua niso zasedli. Novi begunci so prišli leta 1949, ko so na Kitajskem prevzeli oblast komunisti, med letoma 1978 in 1980 pa so sem na čolnih pripluli številni vietnamski begunci. Do leta 1975 so dobili dovoljenje za bivanje v Macauu vsi Kitajci, ki so uspeli doseči por- tugalsko ozemlje, četudi so tja priplavali. Šele po tem letu so jih obravnavali kot ilegalne pri- seljence (9). Zgodovinski razvoj Macaua, ki je bil v po- sameznih razdobjih povezan tudi z močnejšo rastjo prebivalstva, je močno zaznamoval tudi njegovo pokrajinsko podobo. Razen tega, da je bilo ozemlje tako rekoč v celoti pozidano, so ga z osuševanjem morja tudi precej pove- čali. Začetki izsuševalnih del segajo v sredino 19. stoletja, vendar pa je bil obseg del v pri- merjavi s sočasnimi dejavnostmi v sosednjem Hongkongu zelo skromen. Prva večja dela so se začela na začetku 20. stoletja, najprej v pri- stanišču, nato pa na severu polotoka. Gradi- vo za nasipavanje so pridobivali predvsem s poglabljanjem morja na dostopnih poteh v pri- stanišče. Ta nanovo pridobljena ozemlja so bila namenjena kmetijstvu in naseljevanju beguncev. Leta 1949 jih je bilo 1 4 % celotnega ozemlja oziroma 4 0 % polotoka. Od takrat do leta 1984 ni bilo novih izsuševanj in površina ozemlja je ostala enaka. Po tem letu pa so se začela obsež- na tovrstna dela ob obalah obeh otokov, tako da so leta 1987 polderji sestavljali že tretjino ozemlja (4). V zadnjih desetih letih so bile največje nalož- be usmerjene v infrastrukturne objekte. Zgraje- no je bilo novo mednarodno letališče. 3 3 6 0 m dolga pristajalna steza je na umetnem otoku vzhodno od otoka Taipa, letališke zgradbe pa so na polderju ob otoku (8). Dotlej Macau ni imel svojega letališča, glavna povezava s sve- tom je bila po morju iz Hongkonga. Tja dnev- 6 GEOGRAFSKI OBZORNIK no plujejo številne hitre ladje različnih vrst; naj- hitrejše potrebujejo za pot med obema mesto- ma slabo uro. Za nekajkratno ladijsko ceno pa je na voljo tudi polurni helikopterski polet. Novo letališče je omogočilo neposredne povezave s številnimi kitajskimi mesti ter nekaterimi azij- skimi prestolnicami. Dober zaslužek pomeni vzpostavitev neposredne letalske povezave med Tajvanom in Ljudsko republiko Kitajsko pre- ko Macaua. Kitajske oblasti ne dovoljujejo letal- skih poletov s Tajvana, zato Air Macau naredi vmesni postanek na novem macauskem letališ- ču. Tu zamenjajo številko leta, da je zadošče- no formalnim zahtevam Pekinga, potnikom pa ni treba letala niti zapustiti (1). Število teden- skih poletov (odhodi in prihodi) na novem letališču je 442 , od tega je 262 povezav s Taj- vanom, 156 pa z Ljudsko republiko Kitaj- sko (8). Za boljšo prometno povezanost novega letališča so zgradili tudi drugi most med Taipo in polotokom, v gradnji pa je še most med Tai- po in otokom Hengqin (portugalsko Montanha), ki bo Macau povezal s kitajskim železniškim omrežjem (7). Z izgradnjo teh infrastrukturnih objektov pa macauski načrti še niso izčrpani. V prihodnjih letih nameravajo izsušit i še 6 2 0 ha veliko ozemlje med otokoma Taipa in Coloane, ki bosta tako združena v en sam otok. Nov polder bo namenjen prometni infrastrukturi ter šir itvi mesta. Na njem bodo nove stanovanjske četr- ti, trgovski centri in tovarne (7). Po najnovejših podatkih polderji že obsegajo več kot polovi- co macauskega ozemlja, v prihodnosti pa se bo ta delež še znatno povečal. V Macauu je ob koncu leta 1998 živelo 4 3 0 . 5 4 9 prebivalcev (2). Število še vedno narašča, vendar pa se rast v zadnjih letih umir- ja. Povečanje v zadnjem desetletju je bilo kar tridesetodstotno, vendar je bila v zadnjih štirih letih zabeležena le še sedemodstotna rast (2, 6). Od leta 1981 do danes, to je v času, ko se je Macau ob hitrem gospodarskem razvo- ju tudi prostorsko močno razšir i l , se je število prebivalcev povečalo kar za tri četrtine. Hitra rast v tem času je povezana tudi z gospodar- skimi spremembami v Ljudski republiki Kitajski. V tem času je bilo na Kitajskem ob meji z Ma- cauom ustanovljeno posebno gospodarsko območje Zhuhai. Zanimivo pa je, da je v se- demdesetih letih prišlo do stagnacije oziroma celo rahlega nazadovanja števila prebivalcev. Med prebivalci Macaua je le 3 % Portugalcev, vendar pa jih ima dobra četrtina portugalsko državljanstvo (6). Vse navedeno kaže na gospodarski razcvet Macaua v zadnjih dveh desetletij, ki je povezan tudi s precejšnjimi državnimi naložbami. Naj- pomembnejša gospodarska dejavnost je turizem, ki temelji predvsem na igralništvu. Do leta 2001 ima izključno koncesijo za igralniško dejavnost družba Sociedade de Turismo e Diversoes de Macau. Ta mora poleg posebnega igralniške- ga davka, ki znaša 31 ,8 % od neto prihodka, vplačati še 150 milijonov patak (pataka je macauska denarna enota; 1 pataka je bila po tečaju Banke Slovenije 1 . 1 1 . 1 9 9 9 vredna 2 3 , 4 3 tolarjev, 1 ameriški dolar pa je približ- no 8 patak) v sklad za spodbujanje kulturnih, znanstvenih, vzgojnih, socialnih in dobrodel- nih programov, poravnati je moral polovico stroškov zidave kulturnega središča, 5 0 mili- jonov patak je prispeval v sklad socialnega zavarovanja, poleg tega pa je s prispevki sode- loval še pri raznih drugih javnih dejavno- stih (7). Igralniški davek pomeni približno tretjino prihodka macauskega proračuna (6). Kot glavni igralniški gosti so prebivalci Hong- konga do leta 1990 predstavljali približno štiri petine vseh turistov (6), do leta 1997 pa je nji- hov delež nazadoval na dobrih 6 0 % (2). Slika 4: Za središče mesta je značilen splet portu- galske baročne arhitekture in novih nebotičnikov (foto: Matej Gabrovec). 7 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 5: V Macauu se je deloma še ohranil tradicionalni javni prevoz z rikšami Ifoto: Matej Gabrovec). Za razvoj turizma je pomembno ohranja- nje kulturne dediščine. Zato so leta 1976 dolo- čil i zavarovana območja in stavbe. Kot vzpodbudo za vzdrževanje zavarovanih stavb so njihovi lastniki deležni davčnih olajšav (3). V zadnjih letih je zaradi obsežnih gradbenih del vse pomembnejše gradbeništvo, med indu- strijskimi vejami pa je daleč najpomembnejša tekstilna industrija. Ob koncu osemdesetih let so bili glavni investitorji v macausko industrijo Hongkonžani, ki sta jih pritegnili poceni nek- valificirana delovna sila in ugodne cene zem- ljišč (3). Industrija zaposluje petino macauske delovne sile (7), od tega polovico tekstilna indu- strija (6). Ob njej imajo vidnejšo vlogo še proi- zvodnja igrač ter elektronska in obutvena industrija. Kot povsod postajajo vse pomemb- nejše storitvene dejavnosti, ki so leta 1991 zapo- slovale 5 7 , 7 % aktivnega prebivalstva (6). Naj dodam še nekaj misli o političnih spre- membah ob koncu leta 1999 ter o njihovih zgo- dovinskih in političnih razlogih. Kitajska je dejansko priznala portugalsko suverenost nad macauskim ozemljem šele v sporazumu iz le- ta 1 887 ; vse dotlej so bili Portugalci najemni- ki kitajske zemlje. V času kulturne revolucije na Kitajskem je prišlo do neredov tudi v Macauu. Že takrat se je Portugalska želela otresti prob- lemov in kolonijo Kitajski enostavno vrniti, ven- dar je ta ponudbo zavrnila, ker bi bila ob pomembno trgovsko postojanko. Novo prelom- nico je sredi sedemdesetih let povzročil držav- ni udar z vzpostavitvijo demokratične oblasti na Portugalskem. Macau je takrat dobil zelo široko avtonomijo (9). Slovenski državljani jo občutimo že ob vstopu vanj, saj moramo kupi- ti vizum, ki ga za obisk Portugalske ne potre- bujemo. Leta 1987 sta Portugalska in Kitajska podpisali sporazum, v katerem se obe vladi stri- njata, da je Macau del kitajskega ozemlja in da bo Kitajska prevzela suverenost nad njim 20. decembra 1999. Ljudska republika Kitaj- ska bo v Macauu ustanovila posebno upravno območje s široko avtonomijo. Ta bo zagotav- ljala ohranitev obstoječega pravnega in gos- podarskega sistema, Macau bo ostal svobodno pristanišče in posebno carinsko območje, pata- ka pa bo ostala zakonito plačilno sredstvo (5). Tako kot pred dvema letoma v Hongkongu se najverjetneje tudi v Macauu v naslednjem letu ne bo dosti spremenilo. Ljudska republika Kitajska mu namreč jamči avtonomijo za naslednjih petdeset let, v tem času pa se bo ned- vomno tudi sama bistveno spremenila. 1. AtiyahJ., Leffman, D., Lewis, S. 1997: Chi- na. The Rough Guide. London. 2. Dire$ao dos Servi<;os de Estatistica e Censos. Internet: http://www.dsec.gov.mo/. 1999. 3. Edmonds, R. L. 1992: The Changing Geo- graphy of Taiwan, Hong Kong and Macau. The Changing Geography of Asia. London, New York. 4. Glaser, R., Haberzettl, P., Walsh R. P. D. 1991: Land Reclamation in Singapore, Hong Kong and Macau. Geojournal, 24/4. 5. Imprensa Oficial de Macau. Internet: http://www. imprensa. macau.gov. mo/ dc/declcon j_e.htm. 1999. 6. Landerbericht Macau 1994. Stuttgart, 1994. 7. Macau. Administra<;ao & Instituicoes. Inter- net: http://www.macau.gov.mo/. 1999. 8. Macau International Airport. Internet: http://www.macau-airport.gov. mo/. 1999. 9. Storey, R. 1992: Hong Kong, Macau & Canton - a travel survival kit. 6th edition. Hawthorn. 8